Abb- pSenaiv^rooni- Cena 50 lir
TRST, nedelja, 29. januarja 1967
Leto XXIII. - Št. 24 (6608)
Nepotrebna
zagata
7 adhje čase se je v javnem [j Političnem življenju v nar j.,.	mestu in tudi v de-
Pek -V zvezi z nami Slovenci >eč i zganil°- Zopet so nam-^ javno razpravljali o upora-, slovenščine v javnih izvolje-
v jttvimi izvuije-
in JSeaib; v deželi, pokrajini
Pri tem so prišla do Va# a različna stališča, toda
stva^ Pti tem je' da se je zganila z mrtve točke,
kladUnStVar zopet spravili iz
tem gre za tako imen0' plns?. "dvojezičnost)), s katero $£anJo Paše italijanske some-ker 6’ ki se Je b°j€ tudi zato, 2j){a s® težko priuče našega jeter i’ Cesar pa danes nihče ne Z <Wd njih' Zato jih PlašiJ° SovMOJezienostj° predvsem mi-tavT1 111 liberalci, ki znajo biti da c. ne°kusni in provincialni, bistv norčuJejo iz enega naših V ' enih življenjskih vprašanj, snici gre za vprašanje na-
«e
treh!aravne Pravice, ki ga je di d rešiti, saj bi bilo to tu-Panrort demokratične zrelosti, * dnosti in človečanstva, in
«e
*Pok**Slini0 na Krščansko de-tudi doslednosti kr-
bskim načelom,
*0 Vnmfn„i.
prej v tu.
vPrašanje je prišlo naj-
m - 0sPredje v deželnem sve-l1raviiLi®lcerk je v odboru za razjjjA deželnega sveta, ki je Pravi° spremembi tega Sa laika, saj je triletna prak-
vilJPh - ala’ da so bile v fite-pojj.d olenih pravilnika razne
ZatoTkljiv°sti ter da ga je si, d reba prilagoditi živi prak-laooi Postane življenjski, pred< •1. » Hai Ki	rvT7r.1r.-i
si°v„’ baj bi smeli svetovalci Svetke narodnosti govoriti v
rojem
predložitilaterinem ^eziku’ ter
v slovenščini tudi vi0g vPrašanja in pismene Cl nakar naj bi jih tolma-V Haiij^0^ Prevajalci prevedli
U nove zahteve so zavze-8ociaI. ivn° stališče komunisti, ker bsti in svetovalec PSIUP, 'bokm.fJ^rjali dosledna deliš^. v-na in človečanska stalil, . Nlhče se ni pri tem ču-temu s° odločno nasprotovali Pojm bUsovci, zvesti svojim klosti VanJem iz žalostne prete-Zdav-ter liberalci, ki so že Sitnem ^dali tradicije «Risor-VoUrj a» in nauke samega Ca-Uov J >,'■ ^oda od demokristja-Zaram 1 vstneli pričakovati ne bese<j Kristusovih naukov in jeziwSv- Pavla o učenju v vseh ciklikg’ tTlarve^ vsaj zaradi en-dobrega papeža Janeza detbokr-<I>acem in torriso. Toda lstjani so posebna zvrst v6§, u °.V’ Pri katerih nikoli ne 8® bon d°d° izbrali in za kaj ItazbisHir°tllodili> ker 50 mojstri fZznih in so prava zmes
H ew 5truj in stremljenj, a Zid ustavijo kot nekak
8ProH*>ti vsemu, kar je v na-•kta z njihovim strankar-k V ”Patriotizmom». zsinega m P°ročilu o seji de-aveta smo že poudarili l4 Je 1» človečansko stališče, ki * Je „Kazil komunist šiškovič, i °keea avTlaval to stališče s ki ve81 staUšča zgodovinarja, besiz’ kak° veliko zla so pri-,rna omenjena in ozko-^**re	ijudi in strank,
vtievn- ;lslij° samo na vsako-r^teSi taktiko in pozabe na ne znaJo Sledati v
jj. ®irok?a stališča pa so zavze-^	?rdno stališče tudi so-
JJJthov’ ^aisrih glasnik je bil a je . Pinski vodja Moro. P« Člen, Cer Poudaril, da gre *®>l i°l pravilnika o upo-;etu j Venščine v deželnem v • ki i. Za en člen dolge veri-2? sloveni1”10 Priznanje pra-v v Tf bske narodne skupno-118 v i,J?jiii* katere so zapisa-
' v uj., »-• ".auere so zapisa-
^?dbimi avi’ Potrjene z medna-
*kiiti w,„P°8odbami in london-
^	»j. - ov«mcmiu iu iviiuuii’
®latuta Tv členu 3 deželnega iu4vi'no socialist Moro je htl glas Poudaril, da mora slu-hf^Vse^bb^Ustov za člen 101 b>e*i eib kot	_______
*aebt in kot Pritisk na parla-ZgaUeun v,ori''
vC!ta in
f^Sta , vlad°, da se končno sn6 drue„ bresničita ustavo in >jeia i.obyeznosti, ki jih je j. pijanska država ne
s*bt od i°< ali jih je parla-Potb^°br11- kot je primer
b«riicn ’	Je primer
B 0 soglasju. Dalje je
dejal, da bi morala vlada in parlament tudi jasno določiti, kakšne so njune pristojnosti in kaj sme o tem odločati dežela. Dejansko je za nas Slovence res vseeno, kdo kaj določi: važno je, da nam priznajo, kar nam gre.
Poleg tega je Moro tudi poudaril, da so bili socialisti vedno dosledni svojim naukom in načelom, po katerih je priznanje manjšinskih pravic nekaj čisto naravnega, o čemer sploh ne bi smelo biti diskusije. Posledica tega pa bi bilo tudi izboljšanje položaja tam, kjer se srečavata slovenski in italijanski svet, ki morata biti res most med dvema civilizacijama, ki se lahko spopolnjujeta in oplajata, kajti ni dovolj le trgovina, ki sicer tudi zbližuje narode, a ne nosi v sebi kali kulturne obogatitve.
Tako je torej bilo v deželnem svetu. In to pozitivno stališče socialistov smo še posebno poudarili, ker nas veseli, da se vsaj ena vladna stranka zaveda poslanstva, ki pritiče demokratičnemu delu italijanskega ljudstva, saj bi bila široko-srčnost do narodnih manjšin italijanski kulturi in omiki le v čast tudi zato, ker predstavljajo manjšine v državi pestro raznolikost in kulturno obogatitev, česar se na primer dobro zavedajo v Švici.
A kar nas je veliko razočaralo, je ravnanje socialistov v pokrajinskem in občinskem svetu. Zakaj dvoje mer in uteži? Zakaj se mora izroditi pošteno načelno stališče v taktiziranje? Kako je to mogoče? Zdravi pameti se takšno ravnanje upira: kot da bi nalašč hoteli uničevati veliko dobrino, to je načelnost in doslednost, ki je bila vedno odlika socialističnega gibanja, za kateri je dalo tudi velike žrtve; kot da bi hoteli razmetavati s kapitalom, ki so ga kot čebele zbrala prejšnja pokolenja. V pokrajinskem in občinskem svetu so dali komunisti predlog, naj se prizna slovenskim svetovalcem pravica do uporabe njihovega materinskega jezika. V začudenje vsej javnosti, slovenski in demokratični sploh, so se socialisti v obeh izvoljenih upravnih telesih vzdržali pri glasovanju. Zakaj? Ali je med deželo in pokrajino in občino kakšna razlika?
Kar najbolj prizadene pa je to, da so se zagovarjali na neke pozitivne zakone, to je na zakone, ki jih je sprejel fašizem v težnji da nas izbriše. Rekli smo že, da je to v nasprotju z vso revolucionarno socialistično prakso, saj če se ne bi tudi socialisti skupno z vsemi drugimi antifašističnimi silami u-prli, bi nam še vladal režim tistega človeka, ki je izdal socialiste za 30 zlatnikov in se usedal na hrbet italijanskemu narodu, in s tem tudi nam, kot krvoses in pijavka, ter nas poslal v svetovno klanje na strani njegovega pajdaša, hitler-janske zveri.
To sklicevanje na fašistične zakone je razumljivo za misov-ce in do neke mere za liberalce, ki niso več liberalci, ter za desničarske demokristjane, ki so pravzaprav usedlina preteklosti. Ampak za vsakega socialista bi morala biti takšna zakonitost res kos papirja, ki bi moral že zdavnaj trohneti v smeteh,
če pa so socialisti menili, da bi v občinskem in pokrajinskem svetu z doslednim stališčem razbili levo sredino, bi morali to vsaj odkrito povedati, ne pa zavijati to v fraze & zakonitosti, ki ni zakonitost, kajti zakonito je le to, kar je v duhu ustave, sadu odporniškega gibanja in ne kontinuitete iz dobe fašizma.
Končno je takšno ravnanje socialistične stranke spravilo V zagato in precep tudi njenega slovenskega svetovalca,, ki se je moral zaradi strankarske discipline vzdržati pri glasovanju o važnem načelnem vprašanju. Ravno zato tega ravnanja ne moremo z zdravo pametjo razumeti, ker se pač ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi se ravnali tudi socialisti po jezuitskih naukih.
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
priredi danes, 29. jan., ob 16. url v KULTURNEM DOMU
PREŠERNOVO PROSLAVO
S
Nagovor predsednika Slovenske prosvetne zveze dr. R. Hlavatyja
Oton Zupančič — Standrei: Aljaž: Soči Žarov: Ej, uhnjem
Srečko Kosovel — Ronke: Vračko: Rožmarin Prelovec: Jaz bi rad rudečih rož Salei:
Venturini: Prešernu Volarič: Kaj doni
Fantje izpod Grmade:
Vogrič: Lahko noč
Hajdrih: Jadransko morje
rjan
Jenko: Luna sije
Briški grič — Steverjan:
Gobec: Kaj bi te vprašal
Valentin Vodnik — Dolina: Bratuš: Sonce Jereb: Pisemce
Jezero — Doberdob:
Kemjak: Juhe, pojdem v Škufce Adamič: Zdravica Slovenec — Boršt:
Tomc: Teče mi vodica Foerster: Planinska
NASTOPIJO TRŽAŠKI IN GORIŠKI ZBORI
OTON ŽUPANČIČ — Štandrež, SREČKO KOSOVEL — Ronke, ZBOR iz Sale*a, VESNA — Križ, BRIŠKI GRIČ
-	Steverjan, VALENTIN VODNIK — Dolina, JEZERO
—	Doberdob, SLOVENEC — Boršt, SLAVEC — Ricma-nje, PREŠEREN — Boljunec, KRAS — Dol . Poljane, PROSEK . KONTOVEL, JACOBUS GALLUS — Trst in ZDRUŽENI MOŠKI ZBORI.
Vse pevce moških zborov vljudno naprošamo, da So ob 15. uri na odru za skupno vajo.
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. — Vstopnina 500 lir.
ODMOR
Slavec — Ricmanje:
Vogrič: Lahko noč Ipavec: Domovini
Prešeren — Boljunec:
Venturini: Mornar Žerjal: Slava Prešernu Kras — Dol - Poljane:
Juvanec: Spomin na zimski večer Leban: Mornar
Prosek — Kontovel:
Hajdrih: Luna sije Mirk: Scherzo
Jacobus Gallus — Trst: Flajšman: Luna sije Vrabec: Moj rojstni kraj Združeni moški zbori:
Dev: Čej so tiste stezice Gobec: Pesem 14. divizije Vrabec: Zdravica
Scena:	JOŽE CESAR
Ugoden trenutek

Kmetijstvo, ta stara toda vedno važnejša panoga človeške gospodarske dejavnosti, je še zmeraj preveč zanemarjeno in zapostavljeno. Kljub vsestranskemu napredku, doseženemu pri nas in v tujini na vseh področjih, je zemlja še dandanašnji na žalost skrajno nehvaležna svojemu obdelovalcu. Dohodki kmetov so še vedno prenizki, zlasti če jih primerjamo z zaslužki drugih delovnih ljudi. Nujna posledica tega nevzdržnega stanja je vsakdanji dotok delovne sile iz vasi v mesta.
Ta pojav z grenkim občutkom opažamo tudi pri nas in zlasti še na Krasu ali v Beneški Sloveniji, kjer skorajda ne najdemo več mladega kmeta. Ostali so še le starejši ljudje, ki se na tej borni zemlji preživljajo kot nekdaj njihovi predniki le zaradi svoje trdne volje ter svojih žuljavih rok. Zavednim slovenskim kmetom, ki so se znali obdržati na domačih tleh do današnjih dni, kljub vsem težavam, brez večjega strokovnega znanja in pomoči, moramo izkazati vso našo hvaležnost in priznanje
Spričo takih dejstev se pred nas postavlja nujno in važno vprašanje: kdo bo nadaljeval delo naših očetov na kmetijah? Kdo bo nadalje ohranil slovenski kmečki živelj na domačih tleh? Jasno je, da se bo vsakdo najprej obrnil do naše kmečke mladine ,kajti le ta ima danes te možnosti in pogoje
Ni vsa kmečka mladina poklicana in pripravljena, nadaljevati delo svojih očetov. Spričo obstoječih razmer je precejšnje število naših mladih kmetov primorano, da si poišče zaslužka v mestu ali celo v tujini. K vzrokom teh razmer moramo prišteti tudi nasilno razlaščevanje slovenske zemlje, ki se že nekaj let postopoma izvaja pri nas. Z druge strani pa dosti mladincev in mladink zapušča svojo domačo zemljo le zavoljo nekega navidezno bleščečega življenja v mestu, ne da bi se le malo potrudili, da bi si doma našli primerno zaposlitev.
Mladina, ki se hoče posvetiti kmetijstvu, mora imeti predvsem veselje in ljubezen do tega dela. S tem pa ni rečeno, da mora kmet še nadalje zaupati le svojiim žuljem, da mora še naprej 'delati po izročilu očetov, brez strokovnega znanja. Razumeti mora, da so se tudi na podeželju razmere občutno izboljšale, da ni več tistih težavnih časov, ko je bilo pomanjkanje vsega, od kruha do znanja, ko kmetu, in posebno našemu, res ni nihče pomagal, nasprotno, tlačili so ga.
Mladina niora razen tega vedeti, da kmetijstvo ni preprosta stvar. Nekateri pravijo, da je to celo umetnost, ki zahteva pridno roko ter premišljeno in natančno računajočo glavo. G. Henderson, angleški kmet, ki je začel svojo dejavnost kot vajenec v živinoreji, Je takole zapisal: «Zemljo sl Je treba
................................................................im..
PRVA AMERIŠKA 'VESOLJSKA* NESREČA
Trije kozmonavti so zgoreli v kabini «Apolon» med generalno vajo za namišljen vesoljski polet
V kabini sta iz še nepojasnjenih vzrokov nastala eksplozija in požar - Vsak poskus rešitve je bil zaman - 27 reševalcev se je deloma zadušilo - Nesreča bo za več mesecev zakasnila izvedbo poizkusa «Apolon» - Sožalje U Tanta in predsednika Saragata
CAPE KENNEDY, 28. — Prva ameriška «vesoljska« nesreča se je dogodila sinoči po krajevnem času na zemlji v Cape Kennedy. Kakor že javljeno, so trije kozmonavti, ki so se pripravljali za poizkus z vesoljsko ladjo «Apolon», zgubili življenje med eksplozijo in požarom v svoji vesoljski kabini med «generalno vajo« za izstrelitev, ki je bila določena za 2i. februarja.
Trije kozmonavti, Virgll Gris-som, Edward White in Roger Chaffe, so zgoreli v kabini in verjetno so se še prej zadušili. Požar je izbruhnil ob 18.31 po krajevnem Času (ob 0,31 po srednjeevropskem času 28. januarja). Kozmonavti so bili v kabini, v katero so bili vstopili tri ure prej. V teku je bilo vzvratno štetje za namišljeno prižganje goriva v raketi, štetje je bilo deset minut pred namišljeno izstrelitvijo, ko je neki tehnik Izjavil, da je opazil dim, ki je uhajal iz kabine. Načelnik tiskovnega urada vesoljskega centra v Houstonu je izjavil, da je slišal glas tehnika, ko je poročal o tem.
že sinoči je NASA objavila naslednje sporočilo: «Požar je nastal, ko so kozmonavti bili v kabini med vzvratnim štetjem za namišljen polet. Nesreča se je dogodila ob 18.31 po krajevnem času, deset minut pred namišljenim prižigom motorjev. Vesoljska kabina je bila 66,44 metra od tal na vrhu rakete «Satum 1-B». Vratca kabine so bila zaprta. Reševalne skupine je oviral gost oblak dima, ko so skušale vratca odpreti. Nekatere tehnike so morali zdraviti, ker so se delno zadušili. Trije kozmonavti so bili v kabini od 15. ure (od 21. po srednjeevropskem času). Med vzvratnim štetjem so poročali o nekaterih težavah z aparati za aklimatizacijo in za komunikacije. Uvedla se je preiskava.«
Ugotavlja se, da je bila prva Izstrelitev kabine «Apolon» prvotno določena za lanski november in so jo odložili za tri mesece, predvsem zaradi težav, ki so nastale v sistemu aklimatizacije in dobavljanja kisika.
V poučenih krogih se je zvedelo, da so novi poskus s kabino «Apolon« odložili za nedoločen čas. Zaradi velike škode, ki sta jo povzročila požar in eksplozija, ni moč določiti datuma za prihodnjo izstrelitev.
Ob 22.30 po krajevnem času (ob 4.30 po srednjeevropskem času) so začeli priprave, da trupla kozmonavtov, potegnejo iz kabine. Ob 1.55 po krajevnem času (ob 7.55 po srednjeevropskem času) so popolnoma ožgana trupla potegnili lz kabine in jih
odnesli v ambulanto.
V trenutku nesreče Je bilo na področju več sto ljudi, toda trije kozmonavti so edine žrtve. Ravnatelj programa «Apolon» general Samuel Phillips je časnikarjem izjavil, da je eden od treh kozmonavtov trenutek pred tragedijo sporočil, da Je v kabini nastal požar. Sporočilo so dobili po radiu tehniki, ki so bili zbrani v poslopju Iz železobetona, blizu katerega je velika nosilna raketa »Saturn«. General Phillips ni mogel ugotoviti, kateri od treh kozmonavtov je to sporočil; dodal Je, da bodo to ugotovili, ko bodo ponovno poslušali registracijo njegovih besed na magnetofonskem traku.
Nato je Phillips izjavil, da ni še moč reči, kakšna zakasnitev bo nastala za program «Apolon» v zvezi z včerajšnjo tragedijo. Izjavil je samo, da 21. februarja ne bo mogoč prvi polet, ki je bil v programu. Nato je povedal, da so vratca kabine lahko odprli pet minut potem, ko je izbruhnil požar. Toda spočetka se zaradi velike vročine in dima reševalci niso mogli približati 27 od teh se Jih je delno zadušilo, čeprav so Imeli plinske maske.
Po prvih poročilih so bila trupla treh kozmonavtov popolnoma zgorela. Verjetno pa je, da so se vsi trije še prej zadušili ne da bi vedeli, kaj se dogaja.
General Phillips je pozneje sporočil nadaljnje podatke o katastrofi. Izjavil je, da so trije kozmonavti vstopili v kabino ob 13. uri po srednjeevropskem času. Ob '14.50 so zaprli in zapečatili vratca. Nesreča se je dogodila ob 18.31 po krajevnem času, ko so trije kozmonavti sporočili po radiu, da je v kabini nastal požar. V rezervoarjih «Satuma» in usmerjevalnih raketah ni bilo goriva, čeprav Je šlo za generalni poskus In za poznejši triurni namišljen polet. Po prvih rezultatih preiskave je požar trajal samo nekaj sekund. Izbruhnil Je v notranjosti kabine, nasičene s čistim kisikom. Zelo verjetno, Je povzročil takojšnjo smrt treh kozmonavtov. Pet minut po nesreči je bilo moč odpreti vratca. Toda zaradi velike vročine in go-
stega dima je bilo reševanje nemogoče. Opazovalci, ki so bili na tleh blizu rakete, so lahko opazovali plamene in dim, ki so uhajali iz kabine. Isto so opazili tudi tehniki, ki so sedeli pred televizijskimi zasloni, dokler ni požar povzročil prekinitve oddaje. Ob 18.31 je bilo vzvratno štetje prekinjeno na «manj 10», da pregledajo manjšo okvaro v enem od komunikacijskih sistemov med notranjostjo kabine, in nadzorstveno postajo. Komaj dva dni prej je bila ob udeležbi posadke »generalna vaja«, toda tedaj niso kabine napolnili s čistim kisikom in Je niso zaprli.
Po mnenju generala Phillippsa je znašal pritisk čistega kisika v notranjosti kabine 16 funtov na kvadratni palec (1 funt je 0,453 kg; 1 palec = 0,316 m). V taki okoliščini vsaka najmanjša iskra lahko povzroči požar. Toda za sedaj ni moč vedeti, ali Je šlo za kratek stik ali pa za manjšo iskro statične elektrike. Mogoče ne bo moč nikoli ugotoviti, kako se je
stvar zgodila, ker ni nobenih zanesljivih znakov. Ugotavlja se, da so tudi vse - druge poskuse v okviru programa «Merc.ury», «Ge-mini» in »Apolon« izvedli na enak način v kabini, napolnjeni s čistim kisikom; nikoli ni nastal požar.
General Phillips je sporočil, da je bil v trenutku nesreče pretrgan del kabla, ki veže kabino s tlemi v okviru načrta «vzvratnega štetja«, da mora kabina v celoti delovati z lastnimi sredstvi. Phillips Je končno sporočil, da so trupla kozmonavtov našli privezana s pasovi na sedežih.
Eden oa voditeljev programa NASA James Webb je izjavil, da so se vedno bali česa podobnega, toda nihče si ni mislil, da se bo prva tragedija dogodila na tleh. dodal je, da se bo program vesoljskega raziskovanja nadaljeval.
Predsednik Johnson je bil obveščen o nesreči, prav ko se je končal sprejem v Beli hiši, ki so ga priredili po podpisu pogodbe o miroljubnem uporabljanju ve-
solja. Navzočih Je bilo tudi pet ameriških kozmonavtov in številni voditelji NASA.
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je poslal predsedniku Johnsonu brzojavko, s katero izreka sožalje družinam, tovarišem mrtvih in vsemu ameriškemu ljudstvu. Sožalno brzojavko so poslali tudi predsednik italijanske republike Saragat, predsednik vlade Moro in zunanji minister Panfani.
Od treh umrlih kozmonavtov je bil morda Edwarda White najbolj znan, ker je prvi med ameriškimi kozmonavti napravil »vesoljski sprehod« med četrtim poletom «Gemini» od 3. do 7. junija 1965.
Virgil Grissom je bil prvi ameriški astronavt, Roger Chaffee pa ni bil še v vesolju. Pripadal je skupini kozmonavtov od oktobra 1963. Bil je aeronavtski inženir in je preletel 1900 ur, od katerih približno 1700 na reaktivnih letalih.
Prejšnji teden se je sestal prvič tržaški pokrajinski svet, ki je bil izvoljen v lanskem novembru. Svet je izvolil predsednika in odbor, v katerem je prvič tudi svetovalec slovenske narodnosti, ki je bil izvoljen na listi Slovenske skupnosti
zaslužiti, zakaj samo tako postane vir mnogih materialnih in duševnih dobrin. Kdor si jo hoče zaslužiti, se mora poslu-žiti kmečkih lestev. Toda kmečke lestve je treba uporabljati pametno in previdno, po njih se je treba vzpenjati postopoma in na vsakem klinu paziti na ravnotežje. Pameten kmet se mora namreč posluževati prav lestev in mora stalno paziti, da so pravilno naslonjene na dobra tla, da ne bi postale nevarne. In z njimi — zaklju čuje Henderson — boste lahko prišli precej visoko in moi' gcče ne boste nikoli dosegli j vrha«.
Kmečka mladina mora na-.' tlj dalje vedeti, da je namen naprednega kmetijstva čim večji | dohodek. Toda pri tem je treba; poudariti, da si nismo prav. nič na boljšem, če so z velikimi dohodki združeni tudi veliki stroški. Glavno je, da so’ za vsakim bruto-dohodkom ‘ čim manjši stroški, kajti samo tako se da doseči večji dohodek. Za dosego tega cilja se
mora najprej rešiti problem.
strokovne kvalifikacije v kme- , tijstvu. Ce manjka ta zelo važna podlaga, je vse ostalo, reforme, posojila, pomoč prazen 1 nič. Strokovna izobrazba in
stroga specializacija je temelj,* j
■
na katerem mora sloneti sodobno kmetijstvo.
Nadaljnji pogoj za uspešno; i kmetijstvo je zadružništvo. Zadružna oblika gospodarjenja je v mnogih deželah rodila do-> i bre sadove. Na Danskem je na primer zadružništvo kot or j a-; ška veriga povezala slehernega;,
danskega kmeta v krepko eno- |

to in le ta združena moč ga
J ii;

kmeta-umetnika. Dobre rezul-.i tate je zadružno gibanje dalo, tudi v mnogih pokrajinah Tta-J lije .Zlasti v Emiliji-Romagnt1 ; so postali delovni kmetje tako;
..... 1
I
6
močna in odločujoča sila le
zavoljo zadružništva.
Delovni kmetje se morajo ■ zavedati, da se le s pomočjo j zadrug lahko upirajo prodira-. nju raznih izkoriščevalcev na •: podeželje, da le združeni lahko;
dosežejo večje donose v polje-1
m

delstvu in večjo produktivnosti; v živinoreji, ter da so zadruge aj| nenadomestljivo sredstvo za u-i-. spešno prodajo pridelkov.
Kmetijstvo, ki je po sili raz- /J
■ V
mer postalo danes eden glavnih argumentov naših politikov, je >/' predmet čedalje bolj vnetega
obravnavanja bodisi s strani
M

gospodarstvenikov, bodisi s strani samih kmetov. Vse ka- V že, da je končno marsikdo spo- • znal naraščajoče vloge, ki Jo I ima v gospodarstvu naše deže-,. le prav kmetijstvo. Zdi se, da j bi hoteli kar čez noč izboljšati i(:| stanje na podeželju in poprar M-viti vse prejšnje krivice, ki so t se godile kmetu.
Naši kmetovalci in posebno mladi, morajo izkoristiti ta trenutek.	:Ji
Naloga naših kmečkih orga-1| nizacij, naših strokovnjakov, d
našega časopisja Je pazljivo
slediti in se čim širše udeleže- ; vati te obravnave ter zahtevati ji čim izdatnejšo pomoč za našega kmeta. Podvzeta Je bila i že cela vrsta ukrepov v prid kmetijstva, izdani so bili v ta namen zakoni in odloki in prav <p gotovo jim bodo sledili še dru. gi. V teh ukrepih je mnogo S nejasnosti in pomanjkljivosti, i preveč demagogije; premalo ; pa je denarnih sredstev. Te po- >(, manjkljiv&sti je treba odločno § razkrinkati, nejasnosti je tre- j S ba razložiti. Delovnemu kme- ; tu je treba pojasniti, kako bo lahko prišel do teh sredstev. » Iz izkušenj je namreč znano, s
da pripada vedno levji delež '
javnih sredstev prav bogatim
kmetom, t. j. tistim, ki so jih 1 najmanj potrebni in se naj- | manj trudijo. Zahtevati mo- i ramo ustanovitev poskusnih ; postaj tudi na našem podeželju. Saj imamo danes v okviru j dežele Furlanije-Julljske kraji-ne vse potrebne pogoje za nji- n hov uspeh. Po vsem svetu je || dognano, da so te postaje prepotrebne za razvoj in napredek kmetijstva.
Zahtevati moramo, da se na j podeželju ustvarijo tisti nujni socialni in kulturni pogoji, ki bodo spremenili življenje kmečke mladine ustrezno modernim časom in zahtevam, ki bodo prispevali k dvigu njene kul- 1
MILOŠ KODRIČ
(Nadaljevanje na 2. straniJ
V PONEDELJEK JE PREDVIDEN RAZGOVOR S PAPEŽEM
Predsednik SZ Podgorni obiskal
Benetke, Taranto in Neapelj
V podjetju Italsider je Podgorni govoril o metanovodu, za katerega bodo v Tarantu izdelali cevi - Predsednik ACLI o važnosti stališča CGIL Verjetna stavka uslužbencev zavarovalnih ustanov
> RIM, 28. — Današnji dan obiska predsednika vrhovnega so-
•	fjeta SZ Podgornega je bil dopoldne posvečen turističnemu o-i[ledu Benekt, popoldne pa velikemu siderurškemu kompleksu / Tarantu in kasneje Neaplja, kjer se bo zadržal sovjetski predsednik še jutri, ko se bo vrnil v Rim. V ponedeljek je med
*	iradnim programom kratek pre-iledek, odnosno je predvideno,
Ja se bo iz Kvirinala vrnil s lovjetsko veleposlaništvo, nakar
’ e nekaj ur prostih, za katere
iradno program še ni določen, ^čitno gre za čas, ki je name* , ijen neuradnemu obisku v Var
'ilrcu
Ukanu, ko se bo Podgorni se-tal s papežem Pavlom VI. Ce-
1 joten protokol je tako sestav-t, da takrat sovjetski pred-i (ednik ne bo več gost Kvirina-: a in da bo papeža nekako obi-• : ikal «mimogrede», ko je že_v -1 -taliji. Seveda pa te protokolarne podrobnosti v ničemer ne
Pr
zmanjšujejo pomena tega obiska.
V Benetkah si Je Podgorni ogledal doževo palačo, nato Je odšel na zvonik Sv. Marka
Na trgu pred zvonikom Je neznanec podrl policijsko zaporo in je objel ter poljubil sovjetskega predsednika, nakar je pojasnil, da so ga med drugo svetovno vojno v Kijevu rešili sovjetski partizani. Podgorni Je bivšega italijanskega vojaka prav tako objel in poljubil.
Nato si je Podgorni ogleidal cerkev Sv. Marka, kjer ga Je pozdravil beneški patriarh kardinal Urbani, ki mu je poudaril kopijo dragocene knjige «Pala d’oro». V Benetkah si je ogledal še obrtniško
delavnico, v kateri izdelujejo izdelke iz muranskega stekla.
V Tarantu so sovjetskega predsednika pozdravili minister za državne udeležbe Bo, v podjetju Italsider pa še predsednik IRI Petrilll, predsednik Finsider Maunelli in predsednik Italsider Marchesi. Podjetje Italsider je ob dograditvi dobilo prvo naročilo prav iz sovjetske zveze, ki se Je nanašalo na izdelavo cevi za metanovod, dolg 600 km. Podgorni je v podjetju imel krajši govor, v katerem je izrečno omenil koristno sodelovanje s tem
podjetjem, kljub temu da je sovjet, ska težka industrija že zelo napre-
dovala in da sedaj proizvaja sto milijonov ton jekla letno. V tej zvezi Je omenil tudi pogajanja za graditev metanovoda Sovjetska zveza - Trst, za katerega bodo izdelovali cevi v podjetju Italsider.
Predsednik Podgorni je torej tudi v Tarantu — kot prej že na sedežu ENI — izrazil veliko zanima-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiMiimiiiiiiiiiiiinMimiiiiiiMiiiniiMiiiiiiiimiiimmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiii......
KITAJCI STOPNJUJEJO PROTISOVJETSKO KAMPANJO
&
!f'0
ji«*
!!?:
I"
!’l
Nadaljujejo se demonstracije pred poslaništvom SZ v Pekingu
! ' Kitajski študenti so uprizorili izzivalno demonstracijo tudi v Parizu - Peking
1	„	•	, I	I	•	JI I	„	J M L •	!•	|'
i' napada Sovjetsko zvezo, ker je podpisala sporazum o miroljubni uporabi vesolja
|;'r
1, Ugoden trenutek
i.; t (Nadaljevanje s 1. strani)
turne ravni. Hkrati je treba ,/[vztrajati pri zahtevi, da bodo
■	kmetje deležni enakega social-i |nega zavarovanja in podpore : kot drugi delovni ljudje, da se
r končno neha nesramna diskri-il minacija tistih, ki se z zemljo j ukvarjajo.
Kmalu bomo tudi v naši de-i j želi imeli ustanovo za razvoj i ‘ kmetijstva, ki naj bi usmerja-
■	.V .la, načrtovala in podpirala na-
šo kmetijsko dejavnost. Zahte-. i vati moramo, da bodo v uprav-: nem svetu te ustanove široko i ‘ zastopani neposredni obdelo-l i valci zemlje in njihove strokov-I ne organizacije ter zadruge.
:l- Kmečka mladina ima torej
danes na razpolago dosti več
, UttUCa a.	---
1 [' ugodnosti in dobrih prilik za uspešno gospodarjenje, kot so f jih imeli njihovi očetje. Ni še i 1 zadostna pomoč iz javnih sred-i: . štev, premalo je strokovnjakov, \'-\ strokovnih tečajev, strokovne j literature, toda kljub temu se
. takih pogojih že da voditi 1: ( napredno kmetijstvo. Pameten kmet naj si za svojo glavno - dejavnost izbere le eno kmečko panogo, pa bo videl, da ni . . tako težko postati izkušen ži-, vinorejec ali vinogradnik, sad-jjfjl jar ali vrtnar ali cvetličar. Naj se oprime ene izmed teh pa-s potrebnim strokovnim

•i nog	m ,
znanjem ,s prepotrebno specia-
•j lizacijo, naj se za nasvete obr-1 ne predvsem do domačih stro-
; kovnjakov, do kmetijske za-1 • druge, pa bo brez dvoma prišel do zaželenega uspeha. Ne sme-: mo čakati križem rok! Zaviha-ti si moramo rokave ter se lo-'' ti ti razumnega in premišljene-i ga kmetijstva.
MOSKVA, 28. — Agencija Tass poroča, da se pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu že tretji dan zaporedoma nadaljujejo protisovjetske demonstracije. Te demonstracije so po ostrosti presegle podobne demonstracije v preteklosti. Rdeči gardisti vpijejo protisovjetska gesla ter pišejo po zidovih sovjetskega poslaništva sovražne napise in napadajo avtomobile
sovjetskih funkcionarjev in drugih diplomatov.
Po pekinških ulicah krožijo tovornjaki z zvočniki, ki lažno prikazujejo dogodke na Rdečem trgu v Moskvi. Prav tako govorijo, da so »sovjetski revizionisti najhujši sovražniki Kitajske*. Danes so se demonstracij udeležili tudi vojaki in oboroženi policaji.
Kitajski »Ljudski dnevnik* je danes ostro napadel sovjetske voditelje zaradi podpisa pogodbe o miroljubni uporabi vesolja. List piše, da Sovjetska zveza hoče skleniti politične sporazume z ZDA glede Vietnama.
Kitajci sploh stopnjujejo svojo vojnohujskasko in protisovjetsko propagando. Na tiskovni konferenci
v kitajskem poslaništvu v Moskvi,
kjer je član
laništva po svoje :e na Rdečem trgu.
prikazal dog<
so se slišali vzkliki: »Brežnjev in
Kosigin sta fašistični svinji, treba jima je razbiti glavo; živel Stalin.*
Kulturni svetovalec poslaništva, ki je govoril na tiskovni konferenci, je dejal, da je incident na Rdečem trgu »zločin sovjetskih revizionistov*. Dejal je dalje, da »ni nobene razlike med zatiranjem na Rdečem trgu in zatiranjem ameriških imperialistov v Vietnamu*.
Tudi tiskovni urad sovjetskega zu nanjega ministrstva je organiziral danes tiskovno konferenco v zvezi s kitajskim izzivanjem na Rdečem trgu. Predstavnik tiskovnega urada je izjavil, da je šlo za prej organizirano izzivanje. Predstavil je nekatere priče, ki so poročale
r
iiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiimiuniiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiMiHiiHinuiiiiiiiiiiiiiiiiimiMMiMMiMmiiiiiimmMiiHiai
• „
poteku dogodkov. Izzivalni nastop je vodil kitajski diplomat Miao Čun Ponovil je, kar je bilo že objavljeno v uradni izjavi sovjetskega zu nanjega ministrstva.
Sicer pa so kitajski študentje sinoči uprizorili izzivalno demonstracijo tudi v Parizu, tako da je bila policija prisiljena nastopiti proti njim. Skupina kakih 60 študentov in študentk, ki je prišla iz Rennesa
in se vrača na Kitajsko, je šla v sprevodu proti sovjetskemu poslaništvu, da bi tam demonstrirala. Policija jih je ustavila, toda ti so reagirali in se spopadli s policaji. Policija je pridržala 46 demonstrantov, od katerih 27 študentov in 19 študentk, ki so jih izpustili danes popoldne t$r jih odpeljali v njihovo začasno rezidenco v predmestju Pariza. Jutri bodo odpotovali z leta-' lom na Kitajsko. Med spopadom sta
bila dva kitajska študenta huje ranjena in so ju odpeljali v bolnišni-
co. Med policaji pa je bilo huje ranjenih pet agentov in dva častnika.
nje SZ za graditev metanovoda In realne možnosti, da dobi naročilo za izdelavo cevi veliko siderurško moderno podjetje Italsider. S tem so bile v celoti potrjena naša predvidevanja, ki smo jih objavili pred obiskom, in ki so temeljila na vesteh iz dobro obveščenih rimskih krogov, da bo tudi o tem vprašanju govora med obiskom sovjetskega predsednika.
Naš dopisnik iz Taranta nas je v tej zvezi tudi obvestil o nekaterih težavah, ki pa so predvsem finančnega in zlasti tehničnega značaja. V krogih finančnih ministrstev so zaskrbljeni, ker gre sedaj za izredno obsežne posle s SZ, in to tako za pogodbo s FIAT, z Olivetti in sedaj še za graditev metanovoda.
Glavne težave pa so tehničnega značaja. Sovjetska zveza namreč namerava zgraditi metanovod z izredno velikim premerom cevi, kar je v skladu z objektivnimi potreba, mi, saj bo služil za dobavo velikih količin plina.
Cevi za tak metanovod pa so zelo zahtevne, saj morajo vzdržati visok pritisk in morajo biti izdelane iz posebnega jekla. Menda imajo patent za izdelavo takih cevi v Evropi samo Avstrijci, ki pa nimajo dovolj zmogljivih tovarn, in Nemci, ki pa so daleč in bi bilo sodelovanje s Tarantom gospodarsko nesprejemljivo. SZ zato ponuja svoj patent, ki temelji na dvojnem šivu, za kar ponuja tudi dobavo velikega stroja. Tu pa so ponovne težave, ker bi ta specializirana naprava služila samo za izdelavo take vrste cevi in bi bila dobava ekonomsko težko opravičljiva. Kljub tem težavam pa so v krogih Italsider prepričani, da jih bo mogoče premostiti, in da bodo prejeli naročilo.
Iz Taranta je Podgorni odpotoval v Neapelj.
Tajništvi sindikatov poldržavnih uslužbencev CGIL in CISL sta izdali uradni sporočili, v katerih negativno ocenjujeta kompromisno re-šitev, ki Je bila sprejeta v senatu v zvezi z vladnim zakonskim odlokom o prejemkih uslužbencev zavarovalnih ustanov. Sindikalni organizaciji ugotavljata, da sprejeti zakonski predlog ne zagotavlja, da bodo uslužbenci prejemali plače, kot so bile s sindikalnimi pogodbami določene, in da se vztraja na neustreznem zakonu iz leta 1945. Zato pozivajo uslužbence, naj bodo pripravljeni na novo stavko; istočasno pa je tudi govora o naporih, da se zakon spremeni med razpravo v poslanski zbornici.
Predsednik ACLI Labor je danes zelo ugodno ocenil sklep CGIL, da se bodo poslanci — sindikalisti vzdržali glasovanja o petletnem gospodarskem načrtu.
Odlična predstava
Verdijevega Otella
Prihodnjo nedeljo bo natančno osemdeset let od prve uprizoritve Verdijeve opere «Otello». In tistega leta — 1887 — je poteklo Štirideset let kar je bila uprizorjena prva Verdijeva opera s shakespearsko snovjo «Macbeth». Ves ta čas, in še prej, je Verdi ogromno ustvaril ter pri tem doživel močan umetnišici vzpon. Vendar je minile že Šestnajst let od «Aide», zadnje opere pred «Otellom», in v tem času mojster ni ustvaril nobene nove opere. V tem času je Verdi že postal star in lahko bi se zgodilo, da bi novo delo po tako dolgem časovnem presledku ne doseglo več prejšnje umetnikove moči. Toda pokazalo se je, da Verdijeva ustvarjalna moč še ni prav nič opešala, pač pa je skladatelj v letih, molka še bolj umetniško dozorel. Nekoliko se je tudi približal uiagnerjanski smeri in določil orkestru nekoliko drugačno vlogo kot v svojih prejšnjih delih. V «Otellu» je v vsej glasbi opazna izredna dramatična moč. Orkester ni več spremljevalec in niti ne samo opora melodij, temveč njegov zvok povsem samostojno razpleta vsebinski izraz. Tako pomeni to delo med Verdijevimi operami dotedanji vrhunec (ni še napisal Falstaffa!).
Letošnja uprizoritev je prišla razmeroma kmalu potem, odkar smo «Otella» zadnjič videli na odru tržaškega opernega gledališča. V uspešnem sodelovanju so pri tokratni postavitvi opere delovali trije od akterjev, ki so že sodelovali pri «Aidi» na gradu preteklo poletje: dirigent Arturo Basile, režiser in in-scenator Gianrico Becher ter Lui-sa Maragliano (da o orkestru, zboru, in tolikih drugih sodelavcih ne govorimo). Brez oklevanja jim moramo priznati, da so ustvarili zelo dobro predstavo, vendar je treba takoj imenovati tudi nosilca obeh glavnih moških vlog; to sta Pier Miranda Ferraro (Otgllo) in Giulio Fioravanti (Jago).
Arturo Basile se je potrudil, da je dal izvajanju kar najbolj primerno interpretacijo. Nemalo truda ga je tudi stalo uskladiti orkester z vsem dogajanjem na odru, kar pa mu je vsekakor zelo dobro uspelo. Za lepo, neprenatrpano sceno zasiu-ži pohvalo Gianrico Becher, ki je tudi režijsko nastopajoče smiselno vodil, tako da je zlasti v nekaterih prizorih očitno izstopila režiserjeva roka.
Pier Miranda Ferraro se nam je predstavil kot Otello, ki svojo vlogo več kot dostojno zmaguje ter -je skoraj vedno zelo prepričljiv. Giulio Fioravanti ima lep in dovolj močan glas (požel je aplavz tudi na odprti sceni). Desdemona Luise Maragliano je skrbno izdelana kreacija, za katero zasluži pevka vse priznanje. Lepo so se v celoto vključili še vsi ostali: Ermanno Lorenzi (Cassio), Raimondo Botteghelli (Roderigo), Enzo Viaro (Lodovico), Vito Susca (Montano, glasnik) ter Bruna Ronchini (Emilia). Zbor odlično pripravil Aldo Danieli.
KRATEK PREGLED DELOVANJA USTANOVE
EN EL: tri leta intenzivnega dela
Delovanje vsedržavne ustanove za električno energijo ENEL se je pričelo pred kratkim, to je pred približno tremi leti, če upoštevamo razdobja začasnega upravljanja ti-
stih podjetij, ki so prešla pod nje-
govo pristojnost. Začasna uprava je trajala do trenutka, ko so posamezna podjetja prešla v okvir organizacijskega ustroja ustanove, ki se je med tem časom razvijala. Razdobje treh let je bilo precej živahno, o čemer priča že samo dejstvo, da se je v tem času ustanovila in popopolnoma organizirala nova gospodarska skupnost takšnih
razsežnosti, kakršne so značilne za ENEL, ki šteje danes okoli 20 mi-
lijonov potrošnikov, raztresenih po vsem državnem ozemlju.
Proizvajalne naprave — od 1. januarja 1963 do 30. junija 1966 so v okviru ENEL pognali vrsto novih obratov za proizvajanje električne energije, za skupno 4,440.000 kW; povprečna letna proizvodnja teh obratov je preračunana na 24 milijard 500 milijonov kWh.
Clauiio Vil/a zmagal v Saaremu
SANREMO, 28. — Na sedemnajstem festivalu je zmagala popevka »Norrpensare a me*, avtorja' Testa in Sciroilli, ki sta jo zapela Clau-dio Villa in Iva Zanicchi. Izbirali so samo zmagovito popevko, tako da za ostale ni bil določen vrstni red.
NOVE ZMOGLJIVOSTI
Naprave na prenosni mreži. — V razdobju od 1. januarja 1963 do 30. junija 1966 so izročili njihovemu namenu vrsto novih daljnovodov z napetostjo med 120.000 in 380.000 voltov v skupni dolžini približno 3700 km. V istem razdobju se je zmogljivost novih naprav v transformatorskih postajah in na Rre-nosni mreži povečala zaradi novih obratov odnosno zaradi razširitve starih, za preko 9,100.000 kWA.
Naprave na distribucijski mreži. — Tudi naprave na distribucijski mreži so se v tem času občutno
okrepile, in sicer je ustanova skušala pri tem zadostiti potrebam vseh novih potrošnikov, ki so se želeli priključiti na omrežje, odnosno ki so želeli povečati potrošnjo električne energije.
Obseg novih del za okrepitev distribucijske mreže v omenjenem razdobju je razviden iz podatkov, ki se nanašajo na dvoletje 1964-1965 in na prvo polovico lanskega leta:
—	145 primarnih in 18.000 sekundarnih postaj;
—	550 km novih vodov z napetostjo od 40.000 do 80.000 voltov;
—	15.000 km novih vodov s srednjo napetostjo;
—	40.500 km vodov z nizko napetostjo.
ffim
'/ U m
PRODAJA
ELEKTRIČNE ENERGIJ^
196*
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
V letu 1965 je dosegla proizvodnja energije pri ustanovi ENEL 56 milijard 213 milijonov kWh ter je bila za 6,8 odst. višja od proizvodnje iz leta 1964 (tistega leta pa je znašal napredek v primerjavi z letom 1963 5,4 odst.); v prvih osmih mesecih 1966. leta je dosegla proizvodnja 38 milijard 860 milijonov kWh, kar predstavlja napredek za 6,3 odst. v primerjavi z ustreznim razdobjem iz prejšnjega leta.
POTROŠNIŠKA MREŽA
Število potrošnikov, ki so priklju-
čeni. na distribucijsko,, omrežje ENEL in ki je znašalo 31. decembra 1965 približno 18,921.000, je na dan 31. avgusta 1966 doseglo že 19 milijonov 800.000 enot.
Ustanova ENEL je v letu ;-j prodala vsega skupaj 48 milij"*: 876 milijonov kWh električne e"° gije, količina energije, ki so j o bavili potrošnikom v prvih os"" mesecih lanskega leta, pa je " segla 34 milijard 472 milijo"0' kWh.
Prodaja električne energije "J posredno potrošnikom je po pove"8 nju v razmerju 4,3 odst. v prvi .P” loviti 1965. leta, ko se je praktic"J zaključilo razdobje gospodarska
zastoja, ki je bilo značilno za,1., danji razvoj italijanskega gospo"0 stva, v drugi polovici leta nap""" vala za 7 odst., v prvih osmih "L secih leta 1966 pa za nadaljnjih ^ odst. Tudi ta ugoden razvoj k**
na postopno izboljšanje splošn^'
gospodarskega življenja v u‘*-j ter hkrati tudi potrjuje pravil"0: predvidevanj ENEL glede verjet"! ga razvoja tega področja v pri"0! nosti in njenih programov za r°‘ voj svojih naprav.
JEDRSKA ENERGIJA
V okviru ustanove ENEL obr"*J;
jejo danes tri jedrske naprave G pridobivanje električne energijey i
sicer gre za tri različne nap""
— V Latini obratuje nap
aprava
naravni uran (grafitni plini'3 — V Gariglianu deluje obratuj
uran
ODBOJKA
Moška B liga
Gladka zmaga šesterke Bora
Cemab Spray klonil s 3:0
Sinoči je moška šesterka Bora gladko premagala ekipo Cemab Spray iz Nonantole. Borovi fantje so bili gospodarji položaja skozi celotni potek tekme in so predvajali svojo igro z gotovostjo in pokazali nekaj lepih akcij. Nasprot-
VCERAJ V MOSKVI
Začetek razgovorov med Titom in Brežnjevom
i
Titov obisk v SZ bo trajal štiri dni
MOSKVA, 23. - Predsednik SFRJ maršal Tito je s soprogo prispel danes zjutraj v Moskvo, kjer bo ostal štiri dni na neuradnem ob-11 isku na vabilo generalnega tajni-ka CK KP Sovjetske zveze Leoni-: da Brežnjeva. Na železniški posta-» ji, ki je bila okrašena s sovjetski-' mi in jugoslovanskimi zastavami, , ; so maršala Tita pozdravili Leonid
. * Dwr.l>nin<> e	nvnrlcorlnib'
Brežnjev s soprogo, predsednik so-™	4,eksej Kosigii
Mazurov,
vjetske vlade Aleksej Kosigin, pod-!1: predsednik vlade Kiril t tajnik CK KP SZ Jurij Andropov, ' zunanji minister Andrej Gromiko, i!' prvi namestnik obrambnega mini-< ■ i stra maršal Grečko, prvi tajnik mo-( skovskega mestnega komiteja KP I' SZ Jegoričev in druge osebnosti. I , S postaje je Tito v avtomobilu ; ’ v spremstvu Brežnjeva in Kosigi-na odpotoval v svoji rezidenco v , Kremlju, kjer bo stanoval med svojim obiskom. V Kremlju so po " ' priredili i:
Titovem prihodu
riredi;
intimno kosilo. Po 13. uri so se ju-
gostom
joslovanski gostje s sovjetskimi dr-Zavidovo, kjer se bodo vršili ra"z-
žavniki
;osti« odpeljali ), kjer udeležili
Podmoskovlje vršili pa se bodo
tudi
govori, lova.
Iz Beograda pa poročajo, da je
zvezni tajnik za finance in predsednik jugoslovansko-sovjetskega odbora za gospodarsko sodelovanje Kiro Gligorov odpotoval danes v Sovjetsko zvezo. V Moskvi bo vodil jugoslovansko delegacijo na rednem zasedanju jugosl.-sovjetskega mešanega odbora, na katerem bodo obravnavali več vprašanj v zvezi z gospodarskim sodelovanjem obeh držav. Kot se je zvedelo, bo odbor razpravljal o možnosti nadaljnjega izboljšanja obsega trgovinske izmenjave v letošnjem letu.
V novem trgovinskem protokolu za letošnje leto Je predvidena vred. nost Izmenjave za več kot 400 milijonov dolarjev. Odbor bo obravnaval tudi način uporabe sovjetskega kredita v znesku 160 milijonov dolarjev, dalje, vprašanje sodelovanja v strojni ln motorni industriji in v industriji delovnih strojev, ln prodajo proizvodov na tretjih tržiščih. Obravnavali bodo tudi vprašanje turizma, uporabe jugoslovanskih gostinskih možnosti. Končno bodo razpravljali o gradit-
vi ladij v Jugoslovanskih ladjedelnicah do leta 1970 v vrednosti 250
no je bila na drugi strani mreže zelo slaba ekipa polna rezerv. Zato Je tudi igra te ekipe zelo pešala predvsem na prstni tehniki, ker so v ekipi nastopili še zelo mladi igralci, brez rutine na igriščih druge lige.
V Borovih vrstah in na splošno Je bil najboljši mož na igrišču trener in igralec Bora Učo Jurkič, ki je z inteligentno igro večkrat omogočil lepe in učinkovite akcije. Druid najboljši mož Je bil po našem mnenju Orel, ki Je večkrat z uspehom branil in tudi dobro gradil, tako da Je omogočil Veljakove bombe. Pri gostih bi lahko omenili le Crovettija, ki se Je požrtvovalno boril kljub očitni premoči domače ekipe.
O vseh treh setih lahko povemo Isto. Stalno vodenje Bora in brez velikih težkoč zmaga v vsakem setu. Nasprotniki so dosegli največ sedem točk v drugem nizu, kar že-samo po sebi jasno prikazuje razmerje sil na igrišču.
Izid
»Bor . Cemab Spray 3:0 (15:5, 15:7, 15:4)
nem bobu. Na drugo mesto se je uvrstila posadka Frigerlo-Polenghi. Forlani-Bonagura, na tretje pa Ruattl-Moroni-Mocellini-Mocellini.
KOŠARKA
Danes borovci gostje Sežane
Zaradi enotedenskega počitka vseh peterk promocijskega prvenstva so borovci izkoristili priliko, da se danes pomerijo s košarkarsko ekipo Sežane. Plavi so že igrali s to ekipo, toda takrat niso bili preveč razpoloženi, kajti večina igralcev Je morala prejšnji večer nastopati v finalnem srečanju v okviru športnih iger. Borovci se bodo oddolžili za poraz, poleg tega pa jim bo srečanje nedvomno služilo za pridobitev novih izkušenj. Sežansko moštvo je letos precej pomlajeno in prav s temi novimi igralci upajo ponovno sestaviti ekipo, ki bi dala domačim ljubiteljem košarke člmveč zadoščenj.
Srečanje bo v sežanski telovadnici ob 9.30.
SMUČANJE
V ST. GERVAISU
Presenečenje: Schinegger zmagovalka v veleslalomu
iiiiuiiiiiiuimiiiiiiinmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiimHuiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiiuii
DANES NA STADIONU GREZAR
Postavi
Bor:	Jurkič, Vodopivec, Fučka,
Plesničar, Uršič, Ve-
Mljot, Orel, Plesn ljak in Šušteršič.
Cemab Spray: Gualandi, Piccini-ni, Zazzani, Crovetti, Plcclnini R.
Sodniki: Schiavo (Padova), Pipan ln Marcon (Trst).
f. v.
* » •
REGGIO EMILIA, 28. — Dinamo iz Bukarešte Je tudi v povratni tekmi izločilnega dela turnirja za pokal odbojkarskih prvakinj premagala Max Maro s 3:0 (15:3, 15:2, 15:8).
BOB
CERVINIA, 28. — Eugenio Monti Je z Zampetrijem, Zandonellijem
gradnje7 so^etokih^ladlj 1111 Siorpaesom osvojil danes naslov po letu 1970.	italijanskega prvaka v štirisedež-
Deželni derby Triestina - CRDA
Danes bo na stadionu «Pino Grezar» pri Sv. Soboti deželni derby skupine C lige med Triestino in tržiško CRDA. Tržačani in tržičani se seveda vestno pripravili za nastop, ki bi moral zadovoljiti vse nogometa. Trener Triesti-
ljubitelje nogometa, ne Ramo še ni Javi stave in tudi tehni!
nich ni še enajsterice.
avil dokončne po-k CRDA Želez-
na Jasnem s sestavo
A SKUPINA
CLIGE
(1. povratno kolo) CRDA
TRIESTINA Bosso
LEGNANO — ENTELLA Marchetti
MARZOTTO — COMO Pontinl
MESTRINA — SOLBIATESE Pflffner
MONZA — TREVIGLIESE Cappellutti
PIACENZA — BIELLESE Bravi
RAPALLO — PRO PATRIA
Cimma
TREVISO — CREMONESE Cardelli
VERBANIA — UDINESE Lavettl
(1. povratno kolo)
BOLOGNA — MANTOVA Torelli
BRESCIA — ROMA Varazzanl
CAGLIARI — LECCO D’Agonistini
INTER — FOGGIA INC. Monti
JUVENTUS — ATALANTA Francescon
LANEROSSI — NAPOLI Pieroni
LAZIO — FIORENTINA Angonese
SPAL — TORINO Berna rdiš
VENEZIA — MILAN Gonella
PLAVANJI
PRETORIA, 28. — Južnoafriška plavalka Karen Muir Je nocoj izboljšala s časom 2’27”7 svetovni rekord na 220 jardov hrbtno. Prejš-
Marielle Goitschel druga, Annie Famose tretja
ST. OERVAIS, 28. — Presenetljiva Avstrijka Erika Schlnegger je danes zmagala v drugem veleslalomu za veliko nagrado St. Gervaisa in ker so današnjim časom prišteli včerajšnje, je predstavnica mlade garde avstrijskega alpskega smučanja zasedla v končni lestvici ve-
leslaloma prvo mesto pred Marlel-le Goitschel in Annie Famose.
Izid današnjega veleslaloma Je naslednji:
1.	Erika Schlnegger (Av.)	1’39”39
2.	Annie Famose (Fr.)	1’39"47
3.	Marielle Goitschel (Fr.) 1’40”82
4.	Madeleine Wuilloud (šv.) 1’40”86
5.	Florence Steurer (Fr.)	1’41”09
6.	Suzan Chaffee (ZDA) 1’41”42
7.	Isabelle Mir (Fr.)	1’41"50
8.	Penny McCoy (ZDA) 1’42”99
9.	Traudl Hecher (Av.)	1’43”19
10. M. F. Jean Georges (Fr.) I’43”5
KONČNA LESTVICA VELESLALOMA
1.	Erika Schinegger (Av.)	3’16"26
2.	Marielle Goitschel (Fr.) 3'17”13
3.	Annie Famose (Fr.)
4.	Florence Steurer (Fr.)
5.	Isabelle Mir (Fr.)
6.	M. Wudlloud (Sv.)
7.	Suzan Chaffee (ZDA)
8.	Penny MoCoy (ZDA)
9.	Traudl Hecher (Av.) 10. H. Zimmermann (Av.)
3’18”91
3’19”09
3’20”35
3’21”07
3’21”99
3’23”42
3’23”61
3’24"40
LESTVICA KOMBINACIJE
1.	Marielle Goitschel (Fr.) 8,82 t
2.	Annie Famose (Fr.) 9,48
3.	Florence Steurer (Fr.) 16,62
4.	Isabelle Mir (Fr.) 31,15
5.	Traudl Hecher (Av.) 40,72
6.	Erika Schinegger (Av.) 41,78
7.	Benny Mc Coy (ZDA) 54,50
8.	Suzan Chaffee (ZDA) 57,46
9.	Olga Pall (Av.) 63,64
10. Glorianda Cipolla (It.) 69,65
nji rekord Je bil 2’28”2.
SELVA, 28. — Švicar Stefan Kae-lin je danes zmagal v veleslalomu tekmovanja za pokal treh ladinskih občin. Svetovni prvak Carlo Seno-ner se je moral zadovoljiti s petim mestom. Izid je naslednji:
1.	Stefan	Kaelin	(Sv.)	1’57”00
2.	Berbert Huber	(Av.)	1’58”23
3.	Sepp Heckmueller (Nem.) 1’58”80
4.	Beat Von Allmen (Sv.) 1'58”86
5.	Carlo	Senoner	(It.)	1’58”90
6.	Bengt Erich Grahn (švedska)
1’59”27
7.	Henry	Brechu	(Fr.)	2’00”15
8.	Olle Rolen (Šved.) 2’00"17
9.	Osvaldo Demetz (It.)	2’00”27
10. Klaus Majer (Nem.) 2’00”58
IZ PROTESTA ZARADI DISKVALIFIKACIJE GORIŠKEGA IGRIŠČA
Ostavka odbora Spliigen Braua
GORICA, 28. — Izvršni odbor kluba Spliigen Briiu, katerega peterka nastopa v italijanski košarkarski A ligi, je danes podal ostav. ko in vrnil mandat predsedniku Unione Ginnastica Goriziana Bigo tu. Vodstvo kluba je z odstopom hotelo protestirati proti sklepu disciplinske komisije italijanske košarkarske zveze, ki je zaradi izgredov po nedeljski tekmi Spliigen Brau - Noalex (Benetke) za dva dni diskvalificirala goriško igrišče. Začasno bo za udejstvovanje peter, ke skrbel Sergio Clari.
U lij JJJMNBm
VIAREGGIO, 28. — Danes se je nadaljeval mednarodni mladinski nogometni turnir, ki se je včeraj začel s tekmo Fiorentina . Stade Reims (0:0). Izidi današnjih tekem so naslednji:
Burevestnik (SZ) - Brescia prekinjena pri 1:0 za sovjetske mladince zaradi megle. Gol Je v 19’ p. p. dosegel Gončarov.
Barcelona . Napoli 3:3 (1:0). Goli: v 25’ p.p. Rexadi (B), v 3’ d.p. Pupol (B), v 5’ Alfonseda (B), v 9’ Reif (N), v 19’ Dolce (N), v 21’ Gavazzi (N).
Dukla (CSSR) - Torino 0:0
Bologna - Vojvodina (Jugoslavija) 1:0 (1:0). Strelec: v 37. p. p. Paga-nini.
Milan - Eintracht (Nemčija) 1:0 (1:0). Strelec: v 30’ Paina.
Juventus - Crvena zvezda (Jugo-slavija) 2:1 (1:1). Strelci: v 34’ p.p. Bokan (C), v 35’ Puletto (J), v 39’ d. p. Santini iz enajstmetrovke.
Roma-CSKA (Bolgarija) 1:0 (1:0). Strelec: v 38’ Russo.
Današnjo prekinjeno tekmo Burevestnik - Brescia bodo ponovili jutri, v ponedeljek pa bodo povrat. ne tekme prvega kola in sicer: Eintracht • Milan, Stade Reims - Fiorentina, Napoli - Barcelona, Dukla. Torino.
oplemeniteni
voda);	-^|
— v kraju Trino Vercellese je naprava na oplemenlte uran (voda pod pritiskom)-^ Omenjeni trije obrati so v 1965 proizvedli 3 milijarde 310 "J
lijonov kWh električne energij"' je približno 6,2 odst. vse ener»>
proizvedene v okviru ENEL, ter odst. vse jedrske energije Prolj'af dene v sklopu evropske gospo"8 ske skupnosti.	J
V okviru svojih srednjeročnih iSj gramov in na podlagi ternriJ j(
podlagi
proučitve sedanjega tehničneg" A gospodarskega položaja ter po "Sestavitvi vseh potrebnih stiko" , ENEL, kakor omenjeno, zdaj ja z mislijo, da bi zgradila <}% centralo velike zmogljivosti na F,
ski noffon. ki nni hi /o/.olp 0V‘
ski pogon, ki naj bi začela tovati v letu 1971 ali 1972.	„
Kje bo zrasla nova central"’ še določeno. Glede na to, stroški za prevoz goriva, potro% ga za obratovanje central na K ski pogon, znatno nižji od stroS«?fj ki nastajajo pri prevažanju f>otu za obratovanje tradicionalnih > moeiektrarn, bo nova central" >' stavljena na mesto, kjer bo °sy
dotočeno veliko povpraševanj" M električni energiji in ki bo
razmeroma oddaljeno od prist"^
Po vsej verjetnosti jo bodo P0?
vili nekje v severni Italiji, kjeL nahajajo glavna potrošniška tfS5
v državi.
ENEL poleg tega problemom, ki zadevajo energijo ter izvaja v tem
skrbno a
.......................4
širokopotezen program prouče"0, in raziskovanja za bodoče re0r
cije na tem področju.
GOSPODARSKI USPEH PRVIH TREH LET POSLOVANJA
V poslovnih letih 1963,
1965 je ENEL dosegla v okvir" V nega poslovanja pozitiven usp"t’u zabeležila dobiček 86,9, 92,5 no 96,2 milijarde lir; iz teh,5 p* štev so izplačali obresti na izplačane odškodnine. V tej, V je treba poudariti, da so bili "j njeni gospodarski uspehi z"beV ni po tem, ko so bile odbite ke za amortizacijo in za odprli) no ter socialno skrbstvo °°
Sklad, ki je bil s tem ustav"‘jij;
M
je kril na dan 31. decembra V
”	1 do 1
vse obveznosti ustanove slenega osebja.
NALOŽBE
Naložbe, ki jih je ENEL že zirala v letih 1963, 1964 in dosegle skupno vrednost 870
si	v JI
jard lir, od tega 260 milijard^
tu 1963, jard v
299 v letu 1964 in 311 letu 1965. Po najno^B
cenitvah pa bodo naložbe v Pr!j
r"zV
njih letih, in zlasti v ro-ji 1966-71 skupno presegle vsoto fjp milijard lir, in sicer bodo če* [J mlijard lir iz teli sredstev "".‘/J? li raznim izboljšavam na distribucije energije potrošr"*10^ V navedenih podatkih je na resnost, s katero se je -. * lotila postopnega uresničevati t stega širokogrudnega progra"10 t vih realizacij, ki so potrebne ‘■.f da se v državi zagotovi ra*Uj I ljivost električne energije, \J'\ zahteva čedalje bolj izrazit "" f in gospodarski razvoj ter s te j t vezan razvoj uslug, povezani" stribucijo električne energij"’
n»
• 1
' b
WllnfepsF-JnpvnTlf
H. S LES AR
Cigare so nevarne
fi„,e>efon je zašumel, ko je Leo Ijj ,PerS odstranil ovoj cigare, da o,!.1 s Posebnim srebrnim nožičem Dok?Za^i *4on*co- Ta nožič mu je za ° ■ Suzana pred mnogimi leti p0sllSftni dan. Kadar se ga je 2a„„U ,' se je vedno spomnil Suša „L*®^ršna je bila takrat: lepe-čicp ,za. 2 lahnim nadihom rde-Dn,' Pravih las, polna nežnosti in je rn°sti do svojega Lea. Takrat %R°Va c.*Sara ni Prav nič moški ,a ie- da mora vsak mo-
šče kakšna je danes: bleda, ko-3ta]nega obraza, ostrega jezika, zartn” Popravljena na prepir. V
2adni *	‘j*.,,« *,« prepir, v
ljeni fm času je za vsa svoja živ-vs razočaranja dolžila njego-
škosfare T zdaj niso več znak mo-l' ’> govorila je, da so prosta-
jee’,Urtla2ane in smrdljive. Trdila a se je njih smrad zajedel v
v njene obleke, da, celo baP°nistyo. Kdaj pa kdaj ji je daJ jP°sialo slabo in tarnala je,
zdra, morala klicati na pomoč
Javnika
za srčne bolezni.
V l	»rune uuiezm.
je syoji borbi proti cigaram
Javnika
celo zaveznika — hišnega Iz hI”1159 dr. Harolda Axelroda.
J*** v dan je ponavljala Leu Pikove besede:
v c ucaeut:.
Ijenio o c'^are te bodo stale živ-
ie;; SaJ J nikotin!
ic uuuu sune /.iv-
Saj sam veš, kako nevaren
bo^!0 Sl Je prižgal cigaro in gloga,* V,as.e Potegnil prvi dim. «Vra-Su2a Sl ie mislil, «morda pa ima intrina vendarle prav.* že sedem-cigai.os®t let je kadil najdebelejše % (j. m Polnil bronhije z njiho-
Ne L'
zastr„!!- se m°gl0 reči, da je bil bi j„uP*Jen z nikotinom, in sam se-časJ večkrat dopovedoval: «Vsak It to0 -e lahko odpovem kajenju, šale/ ao^em- Toda nočem.*
*ačei3 P0P0Wneva je Leo zopet stoD‘. r^mišljati. Fred Hendl, zabijj k zavarovalnice, pri kateri je
H', , e0 Zavarovan cfn ip ohiclrpl
’j da /j"0 ^varovan, ga je obiskal, e 'lilo •; as‘ra zadnji obrok. Kakor je
uiiQ "	01 /cianjl ODTOK. ivaKOr JC
1	'V«*6 °hičajno, je povedal še pol
gffje?'................................
^ he!!fa, neokusnih in neumnih šal.
kor /?'je je, da plačate čimprej.
I »as u/ ne vemo... Možno je, da • ar iznenada zapustite.
Leo3
tf zrn"! le bil tako besen,______
si • ai cigaro. Pet minut pozneje
da je
. 2več^iŽgal novo-i leokii . T- pripovedoval Suzani o I *a’ tori111'1 Pripombah Freda Hend-L razum ® ona n' pokazala niti malo y, Vfvanja za njegovo jezo.
endl ima prav! — je rekla.
ktoah,*39^ tako nadaljeval, boš kaj
n- odsel pod rušo. vzkiDNaj nai to pomeni? — je -- p' ~~ Kaj to njega briga? Pravi °Tten človek je. Tudi jaz UK«_ tako toda ti me nočeš
'°gati.
M " v i'
1 ?i ti nCa.?|k ,se mi zdi, kakor da bi A ie rekajiholj želela mojo smrt, — 1* vsota — Morda ti je ljubša , Sern za/.'000 dolarjev, za katero
. . ^arovan.
^telesi! /vasi neumnosti! Imaš iPetngj.1 let in moral bi biti pa-
ki	jih šele šestinpetdeset
-- T'meJ me za starca!
< ■ Jaz da
te imam za starca?
jo in Pokazala na cigaro, dela ... držal v ustih. - To te
l
krivde /r.ega- Zato ne smeš valiti
-r Pame.
1 je tako popolnoma vse-
pflt | epf),_	_	__„	yoy,-
$ j Zatopj] le zagodrnjal Leo in se
1 „^sel Vp časnik-
r'( >ot; aa je Suzana ravnodušna
j J*"* ni h;injemu in njegovi usodi, J ;>aln ’a nova- Menil je, da je A « °ia h posledica dolgoletnega J	jez otrok in brez oboje-
„p:| ,Joda !a razumevanja. j| godil0 eden dni pozneje se je ffj Jeo inekaj zelo vznemirljivega. ■$\ J.lšai 1 n sedel v dnevni sobi in 'iški St. , 1 kak primeren televi-
I	i:
II	!Cer nvi or po navadi vsak ve-Ker Povijala kavo.
4 , *ter T‘Pravljala kavo.
H !! ie pri. J??®1 copate na nogah, I ni a..?*1 zal ženi tako tiho, da t lagnn!9- Videl jo je, kako se l Jvo v a nad mu > in nalivala w' da ip e skodelici. Zdelo se mu hiloJn v en° stresla nekaj, kar I .t ktr0 mleko ne sladkor...
J 1 v „Je, vrnil v s°bo in zopet m s J1' Vkiia?.aniač pred televizor-i,(Jted niJUcd Ra ie. čeorav aa
je v', prav nič zanimal. Med-A	i Jana prišla v sobo.
»■ Ni *u i- T prisia v sodo.
J Ajf glas je°ja kava’ ~ je rekla'
, 'Vede ’ ’
M /dg Opazil
■' Je ^3? Je zvenel običajno.
OA >> Veri/ .rega na sporedu?
#2 ž^rihral °r,lste bedarije. — je
je, da mu je
.MK
^°rju°S^yila na mizico ob tele-
'il/
;d zC/0VaiS“eea: kavo je zlila v cj ta! a ~ ona, štedljiva Su-' i-^je
v. da'\naČel razmišljati. Sklenil dtivra se Previden. Naslednjega v 0tanil le Ponovno naskrivaj
>zana v kuhini°-
» v sltpi0,- Pravkar nalivala ka-
spustila v eno od skodelic. Leo je spoznal, da je videl dovolj, in se tiho vrnil v sobo. čez nekaj časa je prišla žena.
— Prinesla sem ti kavo, — je rekla veselo. — Toda danes jo moraš piti.
— Seveda, — je rekel, — daj mi jo.
— Izvoli, — je rekla Suzana in postavila skodelico predenj na mizico. Na srečo ni opazila, da mu je znoj orosil čelo. Zamrmral je, da nima cigar, in vstal, da si jo prinese. Ko se je vračal, se je kakor po naključju zadel ob mizico in skodelica se je prevrnila. Ostala je cela, samo kava se je razlila in na preprogi je ostal velik, grd madež. Suzana je pričela vpiti in mu očitati, da je že od nekdaj prava neroda.
Ko mu je pred spanjem ponovno ponudila skodelico kave, je dejal:
— Ne, ne! Danes se ne poču-tib dobro. Moram malo bolj paziti nase.
Te noči ni mogel spati. Poslušal je enakomerno dihanje svoje žene in razmišljal.
Kako je Suzana le mogla priti na misel, da ga zastrupi? Dobro, življenje ji res ni naklonilo vsega, kar je pričakovala in kar ji je on nekdaj obljubljal. Bil je res tudi neljubezniv do nje, a glavni vzrok so bile stalne razprtije zaradi njegovih cigar. Toda ali je to že dajalo Suzani pravico, da mu meša v kavo smrtonosne tablete?... Ko je naslednjega jutra vstal, se je odločil.
V svoji pisarni ves dan ni počel drugega, kakor da je razvijal svoj načrt. Tega fečera je skrbno pripravil kulise za velik prizor: televizor, copate, cigare in — naiven izraz na obrazu.
Minila je že osma ura, a Suzana še ni vstala, da bi pripravila kavo. Zato je sam dal pobudo za to.
*’lno skodelico kave. — šaJ 2akaiJ 011 ni za kavo-bj a Presen^ °e? ~ ga ^ vpra' Popil? /eceno- — Zakaj je ne ^ Hrn NT j° PiJeš vsak večer.
Prav" , Počutim se dobro. 0U' Ali JPhivo tvoj želodec ni v " Ka J ze z°pet? k J Ker !Ze z°Pet»? na °!ela ,Ve,rn’ koliko pokadiš, ne ort Vldeti' kakšen je tvoj že-JSj toni "0traj-. popij to kavo! o. ega v želodcu ti bo pri-
S siliš?1' Za kavo. Kaj me to-
St??ij°¥t issr4.
inT ni opazila nje-
*** Je vz Iz zepa PredPas-
zeta belo tableto in jo
—■ Kako bi bilo, da popijeva skodelico kave? Nocoj bi mi prišla še posebno prav.
Suzana je brez besede vstala in odšla v kuhinjo.
Čez nekaj časa je Leo tiho in previdno odšel za njo. Videl je, kako je dajala sladkor v kavo in kako je nato z roko segla v žep svojega predpasnika. V tem trenutku se ji je bliskovito približal. — Aha! — je vzkliknil.
SuzanA’Ib krikntta: -m Leb, *za-boga, kako si me prestrašil!
— Ali samo to?
'iiaitej se1'je zgodilo? — je vpra- > šala.
— Takoj boš zvedela.
Še preden mu je mogla preprečiti, je segel v žep njenega predpasnika, zmagoslavno privlekel na dan majhno belo tableto in ji jo porinil pod nos.
-	Tu glej, kaj se jp zgodilo! — je rekel grozeče. — Že nekaj dni opazujem, kaj delaš, pa tudi vem, kaj kaniš. Toda ne bo se ti posrečilo, razumeš!
-	Ali Leo...
-	Nikar se ne poskušaj opravičiti. Ti bolj misliš na 80.000 dolarjev, ki bi ti jih prinesla moja smrt, kakor na mene. A danes si imela zadnjo možnost, da se me znebiš.
— Zneb... — beseda se ji je ustavila v grlu. — Da se te znebim? — je ponovila tiho. — Poskušala sem ti samo pomagati.
— Pomagati? — je vprašal prepadeno.
— Užaljeno je prikimala.
— Da. Saj tudi sam veš, kaj je dejal doktor Axelrod o tvojem kajenju. Veš tudi, v kakšnem stanju je tvoje srce. Bila sem prepričana, da sam nisi dovolj odločen, da bi se odrekel kajenju. Potreben si pomoči...
— O čem govoriš?
— Govorim o tabletah, ki mi jih je dal zdravnik. Le-te vsebujejo neko p sebno kemično snov, in če jih človek redno uživa, se mu kajenje sčasoma upre. Jemljejo jih ljudje, ki se žele odvaditi kajenja.
Leo je prestrašeno gledal njo in tableto na svoji dlani.
— Doktor Axelrod je svetoval, naj tablete razpustim v kavi, tako bi jih bolje prenašal.
Leo je privlekel pručico izpod mize in sedel.
— To je torej bilo, — je mrmral, — a jaz sem mislil...
— O, Leo! — je užaljeno vzkliknila. — Hotela sem samo, da ti pomagam ohraniti zdravje.
Prižel jo je k sebi.
— Oprosti, Suzana. Vedel sem se kakor bedak. Vem, da mi želiš samo dobro. No, odločil sem se. Nočem več biti suženj svojih navad. K vragu s cigarami!
— O, Leo, — je rekla nežno, — saj sam veš, da se ne moreš odreči kajenju.
— Morem. Daj mi skodelico. Dokazal ti bom.
Mirno mu jo je ponudila. Vzel je tableto, jo vrgel v skodelico in počakal, da se je raztopila. Nato je kavo izpil na dušek.
— No, ali vidiš?
— Vidim.
In videla je, kako je začel zavijati oči, kako so se mu krčili prsti, kako je začel loviti sapo in kako je slednjič padel na tla.
Suzana je še malo počakala, nato je odšla v dnevno sobo in po telefonu poklicala doktorja Axel-roda.
— Harold, — je rekla, — vse je v redu. Pomisli, ostala mi je bila samo še ena tableta. Najbolje bo, da prideš takoj in napišeš mrtvaški list.
Zdravnik je še nekaj rekel, nato se je zasmejal.
i — Seveda, Harold, ljubim te.
Foto-grafična kombinacija harmonije linij češkega fotograf a-grafika Zdeneka Virta
PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE

Pred zaključkom izbranega
Tolstojevega dela
i
Upoštevajoč veliko zanimanje za, dela svetovne klasike in še posebno zanimanje slovenskih bralcev za Leva Nikolajeviča Tolstoja, je Državna založba Slovenije pripravila izdajo izbranega dela tega velikega pisatelja. Ker izdaja ni imela namena prinesti kaka nova, v slovenščino še neprevedena dela, je bil njen očiten namen posredovati v zaokroženi in lepi zbirki najznačilnejše Tolstojeve tekste za branje. Posamezna dela L.N. Tolstoja imamo sicer v številnih prevodih, vendar te izdaje ne morejo nadomestiti ljubiteljem lepe knjige enotno urejene in opremljene knjižne zbirke, ki je med dosedanjimi slovenskimi prevodi Tolstojevih spisov upoštevala prvenstveno tudi odličnega prevajalca Vladimira Levstika.
O posameznih knjigah te zbirke (Ana Kare-nina. Vojna in mir, Vstajenje, Detinstvo, Deštvo, Mladost) smo poročali ob njih izidu. In ko imamo sedaj pred seboj še dve knjigi te zbirke (SEVASTOPOL, KOZAKI, HADŽI MURAT, prevedla Vera Bmčič in Vladimir Levstik; POVESTI, prevedli Severin Šali, Josip Vidmar in Vera Brnčdč) štejemo izdajo lahko za zaključeno. Manjkata sicer še zadnji dve knjigi, ki pa bosta prinesli monografijo člana francoske akademije Henrija Troyata o Tolstojevem življenju. Izšli bosta čez dober mesec in tako dopolnili izbrane spise tega velikega, če ne enega največjih svetovnih pripovednikov, v slovenskem jeziku.
Prva, po vrstnem redu pa druga knjiga prinaša troje del: Sevastopol, Kozaki, Hadži Murat. Vsa ta dela so nastala v prvi dobi Tolstojevega pisateljskega delovanja. Hadži Murat je bil sicer napisan kasneje, vendar je nastal dejansko takrat, ko se je mladi Tolstoj kot častnik mudil na Kavkazu in v Krimski vojni in spoznal vojaško življenje ter življenje prebivalstva ob vznož-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiHiiiiiiniiuniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
ROKOPIS NOVEL JE ZAKOPAL POD ŠTEDILNIK
Pisatelj Anton Ingolič - 60-letnik
Napisal je tudi nekaj del iz druge svetovne vojne iz pregnanstva v Srbiji - V prvih delih opisuje svojo rodno Štajersko
Letos slavi slovenski književnik Anton Ingolič šestdesetletnico svojega življenja. Po rodu je iz obrtniške družine, njegov oče je bil mizar na Spodnji Polskavi pri Pragerskem na štajerskem. Pisatelj Ingolič je pisatelj realistične smeri. Točno opazuje in vemo napiše vsa dogajanja. Far bule v njegovih delih so resnično življenjske in privlačne zato ga štejemo za najbolj priljubljenega sodobnega avtorjA1.1'""'
Vsaka njegova knjiga ima posebno zgodovino, porajala se je v prav posebnih'Okoliščinah. Spis, ki je posvečen njegovemu očetu in mizarstvu ima naslov «Matcvž Visočnik«. Knjiga je bila dotiska-na leta 1941. Tedaj je izbruhnila vojna. Ptuj, kjer je pisatelj služboval, je prišel v nemško okupacijsko cono, Ljubljano, kjer je ta knjiga izšla, pa sb zasedli Italijani. Zato so izid knjige prikrili in leta 1941 dotiskana knjiga je dejansko prišla v roke bralcev šele nekaj let pozneje po osvoboditvi, leta 1945.
Zaradi nemške in italijanske
okupacije je doživel Ingoličev roman ((Matevž Visočnik« tudi svojevrstno zgodbo, pravcati roman. Knjigo je leta 1941 založila Slovenska matica v Ljubljani, opremil pa jo je akademski slikar in kipar Nikolaj Pirnat. Tiskali so jo v tiskarni Veit na Viru pri Domžalah, v nakladi 3.700 izvodov. Dotiskana je bila knjiga po podatkih, ki sem jih dobil leta 1945, po osvoboditvi dne 29. avgusta 1945 in je tega dne prišla na knjižni trg. Za naročnike Slovenske matice je veljala 40 din, v prosti prodaji pa 50 din za izvod.
Ingolič mi je pripovedoval o Matevžu Visočniku še nekatere
druge podrobnosti. To je roman preprostega slovenskega človeka izpred vojne. Matevž Visočnik se izuči mizarstva, ter bije nato boj za svojo osebno srečo med tujimi ljudmi v mestu in pozneje kot samostojen mizar na deželi. Končno se glavni junak mizar Matevž Visočnik prebije skozi prvo svetovno vojno. Dejanje se godi na štajerskem. Ingolič nam prikazuje v svojem romanu takratne narodne in družabne razmere, vpleta osebna spoznanja in rešuje tragiko prirodnih ljudi v boju z usodo.
Glavno osebo v svojem romanu Matevž Visočnik riše pisatelj po modelu svojega očeta mizarja.
Pisatelj Ingolič je že kot dijak rad preživljal proste ure v delavnici svojega očeta ,zato se mu je ta poklic priljubil in zato je zajel v romanu tudi svojevrstno himno mizarstvu, priljubljenem poklicu v domači hiši, ki je pripomogel, da je odšel mladi sin Tone v šole, postal profesor in se razvil v popularnega in vplivnega slovenskega književnika.
Ingolič je napisal doslej že več kakor 35 knjižnih del. Naklada
njegovih slovenskih knjig je o-krog 250.000 izvodov. Ingoličeva dela pa so prevedena tudi v tuje jezike: v srbohrvaščino, češčino in nemščino. Njegovi prevodi v tuje jezike so presegli naklado 200.000 izvodov. Torej je izšlo doslej njegovih knjig že blizu pol milijona. V največji nakladi je izšla njegova knjiga «Deček z dvema imenoma« pri Prešernovi družbi v nakladi 80.000 izvodov.
Suhe Številke dovolj zgovorno izpričujejo-..plodnost- Ingalifiaveg^,-dela in priljubljenost njegovih knjig .med bralci dojna in z zamejstvu.
Pisatelj Anton Ingolič je med tistimi redkimi slovenskimi pripovedniki, ki je napisal nekaj zgodb tudi iz življenja slovenskih izgnancev v Srbiji. O njih je napisal zbirko novel pod naslovom «Fred sončnim vzhodom«. Ta Ingoličeva knjiga je izšla med prvimi slovenskimi izvirnimi deli leta 1945, takoj po osvoboditvi Ljubljane. Ingolič je bil tedaj še gimnazijski profesor v Ptuju, kjer je bil. nameščen tudi pred začetkom druge svetovne vojne in je bil od tam z družino izseljen v Srbijo. Ingolič je prišel v Ptuj kot sunlent, leta 1934.
Noveie «Pred sončnim vzhodom« je izdal dne 26. oktobra 1945 Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, tiskala pa jih je Zadružna tiskarna. Knjiga obsega 325 strani in je izšla v nakladi 5000 izvodov. Broširana je stala 80 din, vezana 140 din.
Žeja po izvirni in dobri slovenski knjigi je bila tisti čas ogromna. Ljudje ki so ostali doma, so radi segali po vojni literaturi. Ingolič je s posrečeno roko nanizal vtise, ki jih je doživel kot izgnanec v Srbiji. Zato je bila ta njegova, prva knjiga po osvoboditvi, kar na hitro razprodana in so jo leto in nekaj mesecev pozneje ponatisnili. Tudi drugi ponatis je izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Danes te založbe ni več. Druga izdaja je izšla dne 30. aprila 1946 v nakladi 3000 izvodov. Broširani izvod je stal 70 din, v polplatno vezan pa 140 din.
V pogovoru mi Je avtor Ingolič omenil, da je drugo izdajo malce predelal, ponekod zgostil, tako da so zadobile zgodbe še večjo plastičnost izraza. V drugi izdaji je tudi nekaj sprememb v slogu m jeziku.
Zdaj je poteklo že več kot četrt
stoletja po prvih aretacijah in izgnanstvih vseh tistih naših ljudi, ki so bili na okupatorjevih spiskih zabeleženi kot napredni slovenski ljudje in zaradi svojega protifašističnega mišljenja nevarni Hitlerju in njegovi vladavini. Zato se jih je hotel iznebiti in jih je pognal z doma, njihovo lastnino pa je podržavil v korist sklada za utrditev nemštva na okupiranem slovenskem ozemlju.
Nujno bi bilo da bi In-goličevo knjigo «Pred sončnim vzhodom« spet ponatisnili, ker je n: več na knjižnem trggu, zgodbe pa so še zmeraj sveže, privlačne in branja vredne.
Ingolič se je v zbirki novel «Pred sončni mvzhodom« preselil s področja štajerskih vinogradov in Ptujskega polja na rodne srbske ravnice v pokrajino ob reki Moravi.
Vojna leta je preživel Ingolič v srbskem mestu čupriji. V istem kraju je živel kot izgnanec celjski učitelj in književnik Franjo Roš. Prijateljske vezi, stkane že pred vojno, so nas povezovale tudi v izgnanstvu.
Ingolič je dobil v okupirani Cu-priji dovolj snovi za svoje zgodbe. Okupator se je krvavo znašal nad srbskim, pa tudi slovenskim življem.
Ingoličeva knjiga je polna strahotnih zgodb, ki so jih počenjali v Pomoravju nemški okupatorji, pa tudi nedičevci in četniki, nad vsemi svobodoljubnimi prebivalci, ki so hrepeneli po svobodi.
Ingolič prikazuje v svojih novelah razn6yrŠfnfe"ižKof}ščevalske ti-
Pfe,.Ki,SQ„toteH ,9,tete.U. nA,raL. čun svojih' sosedov in rojakov,. Podleži 6)0 .trgovali -celo z narodno nesre'ča'V‘tistih' čkših so bogateli nekateri mračnjaški zajedalci 1 človeške družbe, ki so kovali denar iz bede svojih sosedov. Redili so se ob krvi nesrečnih žrtev trdosrčne okupacije.
V	knjigi ,je zbral Ingolič petnajst novel, ki so vznikle v Cu-priji, v kraju ob reki Moravi, tam, kjer je z mnogimi drugimi, Slovenci, predvsem Celjani preživljal svoja izgnanska leta.
O nastanku teh svojih novel mi je pripovedoval Ingolič sam, ko sem ga nekoč med vojno obiskal v Cupriji, pa tudi pozneje po izidu knjige. — Ingolič je stanoval v hiši poleg mostu čez Moravo. Beseda čuprija pomeni po naše most, po mostu je dobil ta kraj svoje ime.
Most v Cupriji je bil stalno zastražen, ker je bil vsak most med vojno važna prometna in s tem tudi vojaška točka.
((Zgodbe sem pisal na skrivaj«, mi je pripovedoval pisatelj Ingolič, Pisal sem jih pri oknu v prvem nadstropju, tako sem lahko ves čas gledal iz stanovanja na nemškega ali bolgarskega stražnika poleg čuprijskega mostu.
V	Cupriji in ostalem Pomoravju so bili kot okupatorji Nemci, njihovi pomagači pa nedičevci, nekaj časa tudi bolgarska kraljevska vojska.
Vsak list, ki sem ga popisal, sem skril sproti. Ko pa sem imel v rokopisu nekaj novel, sem si izposodil pisalni stroj pri nekem zanesljivem znancu. En izvod rokopisa sem odnesel v sosednje mesto Paračin. (Tam je znana steklarna in je bilo v njej zaposlenih tudi nekaj slovenskih steklarjev, ki so prišli iz zasavski steklan, zagorske in hrastni-ške).
V	Paračinu sem poznal v nekega srbskega odvetniškega priprav-
nika. Ta izvod sva zakopala pod njegov štedilnik v dobri veri, da je tam dobro spravljen.
Drugi prepis rokopisa svojih novel pa sem odnesel v Zaječar, na vzhodni strani Srbije, k svojemu bratu. Tam sva jih skrila v dimnik. Moj brat je odšel pozneje v partizane.
Pisanje novel in prenašanje rokopisa v Paračin in Zaječar je bilo med vojno zelo tvegano dejanje ker so nemški gbst&poVdldlV' .stfjsjd nefiič£yci,iia -glaKu vggkrat
preiskali potnike in njihovo prtljago.
Nato mi Je Ingolič pripovedoval še nekatere podrobnosti o posameznih novelah.
To pa so spet zgodbe zase, zanimive in poučne
in,dokumenti#^. ,
, Jože Župančič [
ju kavkaških , gora, kamor je takrat posegal ruski imperializem. Triindvajsetletni Tolstoj se je leta 1851 udeležil bojev na Kavkazu, kjer je spoznal svojevrstne lepote pokrajine pa tudi vojaško življenje in vojno. Ko se je vrnil v Rusijo se je lotil pisanja kratkih povesti iz Kavkaza in iz vojaškega življenja in s svojimi deli vzbudil veliko pozornost. Tako je Tolstoj vstopil v rusko književnost. Med temi prvimi deli je tudi roman Kozaki, Kavkaška povest kakor je pisatelj sam podnaslovil svoje delo. To je avtobiografsko pobarvana ljubezenska zgodba izpod Kavkaza, preprežena z Opisi doživetij mladega častnika in opisi bojev ter spopadov ruskih vojakov z domačimi hribovci. Podoben je roman Hadži Murat, le da je to bolj slavospev svobodoljubnemu in junaškemu uporniku Hadži Mu-ratu, ki ga carske čete sicer uničijo, na čigar strani pa je pisatelj z vsemi toplimi simpatijami. V obeh delih je polno napetih dogovščin in živahnih zgodb, čudovitih opisov kavkaške nar rave in svobodoljubnih misli, ki dajejo obema deloma pravo moralno vrednost, obenem pa tudi značaj za širok krog napisanih poljudnih tekstov. Tretji tekst te knjige nosi naslov SEVASTOPOL. Gre pravzaprav za tri krajše zapiske oz. povesti iz Krimske vojne, katere se je udeležil tudi Tolstoj in v njej obogatil svoje spoznavanje življenja in človeškega trpljenja. Ti zapiski, z opisa vojnih spopadov ter trpljenja ranjenih vojakov, človeških stisk in groze izzvene kot pisateljev protest zoper nesmiselno vojno klanj* in prelivanje krvi in predstavljajo tudi zametek kasnejših Tolstojevih idej in nauka.
Druga knjiga (v zbirki izbranega dela deveta) prinaša Tolstojeve Povesti. Zaradi tega je seveda bistveno različna od prve, saj vsebuje šest krajših pripovednih del, ki sodijo med največje mojstrovine kratke ruske proze. V tej knjigi so objavljene povesti: Rodbinska sreča, Polikuška, Go-
I
spodar-in. hlapec, Smrt Ivana Iljiča, Oče Sergej in Kreutzerjeva sonata, ki se seveda tudi med seboj močno razlikujejo. Medtem ko je Rodbinska sreča sentimentalna ljubezenska zgodba, sta

povesti Gospodar in hlapec ter Smrt Ivana Iljiča docela posvečena smrti. «In če je v čem mojster,« je zapisal Thomas Mann, «je Tolstoj nedosežen mojster smrti.« Kreutzerjeva sonata pa je med temi Tolstojevimi povestmi morda najmočnejše delo, V tej povesti o nezvesti ženi in njena usodi je pisatelj razodel svoje nazore o ljubezni, o zakonu in spolnosti, opisal razna intimna doživetja na podlagi avtobiografskih izkušenj in se odločno izrekel proti zakonu in zakonski ljubezni, tako da je s tem svojim delom močno prizadel ženo, ki mu je odgovorila s posebnim, a neobjavljenim spisom. Kreutzerjeva sonata pa spada med najbolj znane in najbolj brane Tolstojeve stvaritve.
V obeh krijigah gre torej za bolj ali manj znane Tolstojeve umetnine, ki jih žfe dolgo ni na našem knjižnem trgu. (Polikuška je na primer izšla leta 1951, Kozaki in Hadži Murat leta 1955, ostale pa že pred vojno). Zato bo nova izdaja omogočila širokemu krogu bralcev spoznavanje teh krajših Tolstojevih mojstrovin, od katerih večina ima vse tiste odlike, značilne za naj večja Tolstojeva dela, kot Vojna in mir ter Ana Karenina.	Sl, Ru.

iiiiiiiiiiiuiiiii niiiiiii im im	lilijin^if
BVL)
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiii
sud j -vjjdov
SREČKO KOSOVEL'
JANKO 'KOTNIK:
SALMO
Slovensko ruski slovar
O Dio, abbi pietd del mio vuoto!
Di quest( giorni grigi senza fine, di questi occhi pieni di speranza, o Dio, abbi pietži della nostra solitudine!
Stendi il tuo manto sontuosamer.te tessuto con stelle di estive notti viola, quando ci passi accanto e il manto frusoia come in un mare di eterni sogni.
O entra in questo tempo di vetro
e cid che traspare si offuschi,
e ci6 che e vicino si disperda,
come da dense azzurritč, da orizzonti viola
si faccia sentire la bianca voce!
O Dio. abbi pietži di noi, abbi pietži dii noi!
PSALM
O Bog, usmili se moje praznote! Široko razstrtih, sivih oči. teh široko upajočih oči, o Bog, usmili se naše samote!
Razstri svoj plašč, razkošno tkan z zvezdami višnjevih letnih noči, ko speš mimo nas in plašč šumi kot sredi morja večnih sanj.
O, stopi v ta stekleni čas
in kar je prozorno, naj potemni,
in kar je blizu, naj se zgubi,
naj nam kot iz višnjevih dalj spregovori
kot v gosti modrini beli glas!
O Bog. usmili se nas, usmili se nas.
Prevod; JOLKA MILIC
Janko Kotnik sodi med naše najpolodovitejše avtorje slovarjev. Ob sodelovanju Zvonka Bizjaka in Nikolaja Preobraženskega je sestavil tudi slovensko-ruski slovar, ki je prvikrat izšel že leta 1950. čeprav je sedaj zanimanje za ruski jezik znatno bolj umirjeno kot takrat in v okviru normalnih meja, tako kot zanimanje za druge svetovne jezike, je vendar z leti nastala očitna potreba po novi izdaji. In tako je pravkar izšla pri Državni založbi Slovenije nova, druga izdaja slovensko ruskega slovarja Janka Kotnika. Avtor pravi v uvodni besedi, da je druga izdaja slovensko-ruskega slovarja tako glede besedišča kot glede rekel znatno pomnožena. Tako je narastel njen obseg od prejšnjih 46 na 51 tiskovnih pol. Razen tega so v tej izdaji slovenska gesla označena z naglasnimi znamenji, kar naj bi olajšalo praktično rabo tudi morebitnemu ruskemu uporabniku slovensko-ruskega slovarja. Za praktičnim navodilom o uporabi slovarja sledi slovarski del, na koncu pa so dodana krajevna in narodnostna imena in osebna imena v samostojnih abecednih seznamih. Prav tako sta posebej označena naglas in pisava nekaterih * ruskih osebnih imen, na koncu pa je avtor dodal še spregatev ruskih glagolov. Cela knjiga ima čez 800 strani običajnega slovarskega formata in bb tako s pridom koristila dijakom in vsem tistim, ki se uče ruskega jezika, zadoščala pa bo tudi širšim namenom. Oprema slovarja je vzorna.
Sl. Ru.

Danes popoldne Prešernova proslava v Kulturnem domu

\ \

tA i v, ?« *
. $
.J.
, V si# »	s ”1 SV **	W n" *■’ 9*
v	% v' f % I J * « I (7 ff i

Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 8,1, najnižja 4,8, ob 19. uri 7,9 stopinje; zračni fcla-k 1030 rahlo narašča; brezvetrje, vlaga 83 odst., nebo pooblačeno, mrč, morje mirno, temperatura morja 8,2 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 29. januarja
Franc
Sonce vzide ob 7.31 in zatone 17/J6. Dolžina dneva je 9.35. Lun* vzide ob 21,14 In zatone ob 9.3*. Jutri, PONEDELJEK, 30. Januar)*
Martina
IZ POROČILA PREDSEDNIKA POKRAJINE DR. SflVONE
Petletni načrt za ureditev in gradnjo turističnih cest
Načrt predvideva za vsa ta dela v vseh občinah na Tržaškem skupno 963 milijonov lir
Ob 70. letu Eme Tomažič
. Zavedamo se, da ne spoštujemo Ifldane besede, toda včasih je res ‘J, težko držati obljubo, zlasti ko gre ■ >za osebo, ki nam vsem pomeni to, :Lkar nam pomeni naša včerajšnja IJ/jubilantka gospa Ema Tomažičeva. ,i:Ni, da bi govorili o tistem dnevu '■ lij in letu, ko je zagledala luč sve-ji ta v svoji rodni škrbini na Krasu, i.i »a vendarle se nam ob njenem le-Mppem življenjskem jubileju vzbuja '■ i občudovanje, kako trdna je njena ’ '• kraška narava, kako idealno či-i;i|sta je njena podoba, podoba slo-f' venske žene in matere, ki ji je IV.-življenje namenilo, da je morala - j izpiti do dna kupo bridkosti, lzgu-HJtbitt vse, kar je lahko ženi in ma-CZlteri najdražje, ostati sama s svojo bolečino, a znati svojo bol ohraniti Inoafito zase, imeti moč preboleti i jo in iz velike žrtve svojih naj-1 ,> dražjih črpati svoj življenjski t>!|smoter, to zmore lahko samo že-
ki je globoko doumela smisel Vmnašega obstoja in ki zavestno žilivi v tihem izpolnjevanju velike za-s puščtrte svojega in našega Pinka. i Kaj naj bi želeli dragi gospej Emi ob njenem jubileju? Pred-: 1; vsem to. da bi ji leta vnaprej te-1 k'a v zdravju in da bi čutila, ka-,t,ko jo spoštujemo in cenimo, ka-JjJlco iskreno si žeHmo, da bi čutila naša čustva toplih simpatij.
' i	------------
1
f
ii
!*. h
V sred« seja deželnega sveta
Deželni svet se tokrat sestane v
V	svojem poročilu po izvolitvi za pokrajinskega predsednika, je dr. Savona izčrpno poročal tudi o petletnem načrtu za ureditev in gradnjo turističnih cest in poti do leta 1970, na osnovi deželnega zakona od 29. decembra leta 1965,
V	okviru tega načrta, ki ga bo financirala deželna uprava, bo pokrajinska uprava neposredno uredila in zgradila sledeče turistične ceste in poti: 1. ureditev dostopnih poti do obrežja za kopalce, z zgraditvijo poti za pešce med krajema «pri Cupah« do portiča pri Brojni-ci; za ta dela bodo porabili 300 mi. lijonov lir; 2. gradnja dohodkov k morju z miljske pokrajinske ceste, 25 milijonov; 3. gradnja pločnika ob miljski pokrajinski cesti od Sv. Roka do Tankega triča in Lazareta, 70 milijonov; skupno 395 milijonov lir del.
Tržaška občina: 1. ureditev obrežja v Barkovljah, 70 milijonov lir; 2. ureditev ceste do grljanske železniške postaje, 40 milijonov; 3. ureditev poti za pešce iz Grljana do bivše vile Stavropulos, 110 milijonov; 4. ureditev Vižintinske ceste, 36 milijonov; 5. ureditev Napo. leonske ceste, 29 milijonov; ureditev kontovelske ceste, 39 milijonov; skupno 324 milijonov lir.
Miljska občina: 1. ureditev ceste od šole v Camiporah do Sv. Florjana, 12 milijonov; 2. ureditev ceste do utrdbe, 20 milijonov; 3. ureditev ceste iz Starih Milj do Campor,
12 milijonov; skupno 44 milijonov lir.
Devinsko-nabrežinska občina:	1.
ureditev ceste do kopališča «Gine-stre», 30 milijonov; 2. ureditev ceste na Kohišče, 15 milijonov; skupno 45 milijonov lir.
Repentaborska občina: 1. ureditev ceste na Volnik, 13 milijonov; 2. ureditev ceste za vasjo v Repnu, 7.500 000 ;	3. ureditev parkirnega
prostora za avtomobile nad pokopališčem in ceste do parkirnega prostora, 4,500.000; skupno 25 milijonov lir.
Dolinska občina: 1. ureditev ceste iz Boršta na Jezero, 40 milijonov; 2. ureditev ceste iz Boršta v Drago po trasi bivše železniške pro. ge, 60 milijonov; skupno 100 milijonov lir.
Zgoniška občina: 1. ureditev ceste iz Samotorce na vrh Sv. Lenarta, 15 milijonov; 2. ureditev prostora pred vhodom v jamo pri Bri-ščikih, 15 milijonov; skupno 30 mi. lijonov lir.
Za vsa navedena dela turističnega pomena bo torej deželna uprava dala pokrajini in raznim občinam do leta 1970 skupno 963 milijonov lir. Upajmo torej, da bodo pokrajinska in občinske uprave pravočasno predložile zadevne načrte, da bodo dela tudi opravljena in da nam ne bo treba leta 1970 pisati in se spraševati, kdo je kriv, da nekatera dela niso bila pravočasno izvršena.
Lepa in pomembna intimna svečanost v Ul. R. Manna
Pevski zbor «Jacobus Gallus» odprl svoje prenovljene prostore
Vse obnovitveno delo so opravili člani zbora sami Pozdrav in priznanje predsednika SPZ dr. Hlavatyja zborovodji Ubaldu Vrabcu in pevcem - Prisoten avtor izvajane skladbe «Moj rojstni kraj», tržaški rojak dr. Rado Bordon
So prireditve, ki so lepe in pomembne, pa čeprav so prirejene v bolj omejenem, intimnem krogu. In taka je bila sinočnja otvoritev prenovljenih prostorov pevskega zbora tJacobus Gallus* v Ul. Rag-gero Manna, v katerih se je poleg članov zbora zbralo manjše število povabljenih, med katerimi so bili predstavniki SKGZ, Slovenske prosvetne zveze, Glasbene matice, konzul SFRJ v Trstu Jože Gačnik, obč. svetovalec dr. Dolhar, zastopniki tiska in tržaškega radia ter drugi prijatelji in podporniki zbora. Prisoten je bil tudi tržaški rojak dr. Rado Bordon, pesnik in avtor pesmi «Moj rojstni kraj*, ki jo je uglasbil prof. Ubald Vrabec in ki jo je zbor ob tej priložnosti prvič izvajal.
Zbrane je pozdravil in nagovoril pevovodja Ubald Vrabec, ki je v kratkih besedah povedal kako so potekala obnovitvena dela, ki so se začela pred tremi meseci in kako je bil predvideni predračun znatno presežen, presežen pa je bil seveda tudi učinek prizadevnega dela, saj je sedaj dvoranica ne samo kot nova, temveč tudi mnogo bolj prijetna, intimna, kot u-stvarjena za še bolj intenzivno delovanje zbora. Glavni vodja in mo-
................MUMiiiiiiiiimiimiiiiimimiiminiiiii............................
PODPIS V PRAGI PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH
Obnovljen sporazum o tranzitu blaga CSR skozi Javna skladišča
Sporazum predvideva tranzit v višini 400.000 ton blaga - Neekonomične investicije v Javnih skladiščih
■ ■,. sredo prvega februarja, čeprav se i po navadi sestaja ob torkih. Gre ": za obvezno sejo, ker deželni stali tut določa, da se mora deželni svet I)'isestajati prvi dan v februarju in oktobru, ki ni praznik. Na dnev-’" nem redu so vprašanja, interpela-cije in resolucije, v torek zjutraj se sestane druga f : stalna komisija za kmetijstvo, ki ji j predseduje socialist Angeli. Nada-ij! fjevali bodo razpravo o zakonskih osnutkih o ustanovi za razvoj krneli® tijstva ter za okrepitev živinoreje.
II ■	----------
Protestna povorka
bivših uslužbencev ZVU
, i Včeraj je bila v mestu manife-
•	stacija, kakršnih nismo vajeni. Bi-M la je namreč tiha, nekam po angle-
{ škem vzoru. Skozi mesto je šlo |i nekaj sto uslužbencev bivše ZVU, til nakateri tudi z otroki. Nosili so tri 'U transparente z napisi, da zahteva-t jo neko doklado, ki jim jo dolguje-4 jo že od leta 1954. Takrat so nam-** 'reč izplačali to doklado državnim ’ uslužbencem. Gre v celoti za okrog ; ' • 2.000 uslužbencev bivše ZVU, ki jim ' pritiče skupno od 70.000 do 150.000 1 lir doklade. Kakim 200 je državni jj-ii -svet že rešil pritožbe in_ razsodil, i 'da jim morajo plačati dolžno vsoto.
; k Uslužbenci in njihov sindikat (CC I ,dL) upravičeno zahtevajo, da mora-jj-ljo ostalim	izplačati doklado «po
:| analogiji*, kajti če velja razsodba | državnega sveta za 200 uslužbencev,
•	I mora veljati tudi za drugih 1.800.
Kaže, da	ima vladni komisariat
i.i že na razpolago to vsoto, a da nek-: i do zavira izplačilo vsem bivšim u--službencem,	ker noče sprejeti na-
•	i čela, da kar velja za enega, mora i veljati za vse, ki so v istem polo-
** žaju. Zato so se ti bivši uslužbenci ci najprej sestali na skupščini v ; ■ Ul. Duca d'Aosta, nato pa odšli v povorki po	Korzu in nazaj pred
| prefekturo.
Prebivalci Pončane zahtevajo promet na progi številka ena
Sekcija KPI na Pončani je izdala . letak, ki pravi, da je ukinitev tro-, i lejbusne proge št. 1 povzročilo ve-, liko škodo prebivalcem te mestne |- četrti. Ta škoda in nevšečnost sta : 1 še hujši, če pomislimo, da je zima.
, Pri tem so prizadeta predvsem di-i jaki, delavci, uradniki, upokojenci 1 in gospodinje. Zato zahtevajo prebivalci, da se neha vsaka diskri-: minacija med eno mestno četrtjo in drugo. Podjetje naj sprejme zah: r teve uslužbencev, ki ze dve leti j, čakajo na obnovitev delovne pogodbe. Prebivalci Pončane odločno zahtevajo, da se zopet uvede promet na progi št. 1. V tem smislu jih J sekcija poziva, naj pošljejo protest 1 županu, naj takoj posreduje, da se reši spor.
•
Češkoslovaško zunanjetrgovinsko podjetje Cechofracht je za letošnje leto obnovilo sporazum o tranzitu blaga skozi tržaška Javna skladišča v višini 400.000 ton. Sporazum za lansko leto je predvideval isto letno količina1 blagovnega tranzita, vendar kažejo začasni statistični podatki za lansko leto, da je ta tranzit odsegel le 370.000 ton. Pogajanja za Obnovitev pogodbe so trajala precej dolgo, saj so se začela že novembra lani, ko je češkoslovaška gospodarska delegacija navezala prve stike v to smer s 7 našimi poslovnimi krogi. Ves ta čas so se pogajanja nadaljevala v obliki poslovnega dopisovanja.
V zvezi s pogajanji se je vedno poudarjalo, da bo do sporazuma lahko prišlo le takrat, ko bodo Javna skladišča lahko dala češkoslovaškim partnerjem zagotovilo, da bo glede naših pristaniških tarif tudi v letu 1967 ostalo vse pri starem. Morebitne nove podrobnosti sporazuma, ki je bil zdaj obnovljen v Pragi in ki sta ga za Javna skladišča podpisala izredni komisar gen. Savarese in glavni ravnatelj podjetja dr. Clai, niso znane, zato se zdaj v tej zvezi postavlja vprašanje, kako bodo reagirali praški poslovni krogi, če bodo Javna skladišča prejela od generalnega vladnega komisarja pooblastilo za povišanje pristaniških tarif od letošnjega aprila dalje. Vodstvo skladišč namerava namreč «popraviti* svoj tarifni cenik, ki šteje okoli 400 postavk, s poviški za 8 do 30 odst. v primerjavi s sedanjimi tarifami. Javna skladišča so postavila zahtevo po povišanju tarif kmalu za tem, ko je vlada zagotovila kritje primanjkljaja, ki se je pri podjetju nabralo do 31. decembra lanskega leta ter utemeljujejo svojo zahtevo s potrebo po večjih dohodkih spričo novih poviškov plač in mezd osebja. Kakor znano, so pred kratkim nastopili proti povišanju tarif zlasti tržaški špediterji, pa tudi trgovinska zbornica. V tej zvezi pa je treba pripomniti, da če predstavljajo plače in mezde zaposlenega osebja največjo postavko na spisku izdatkov Javnih skladišč, in da se vsak povišek teh izdatkov res krepko pozna na bilanci podjetja, se v krogih tržaških pristaniščnikov v zadnjem času mnogo govori tudi o nekaterih drugih postavkah, ki bremenijo poslovanje podjetja, a ki nimajo z delavstvom nobene zveze. Tako se na primer v tej zvezi navaja visok izdatek za nabavo najmodernejše električne tehtnice železni ških vagonov, ki se ne more gospodarno uporabljati, ker so jo montirali tako nerodno, da se ne more primerno izkoriščati. Drug takšen izdatek, ki gre v milijone, a ki ni dal zaželenega uspeha, je izdatek za nabavo komplicirane nanrave za izkrcavanje banan z ladij, ki je menda že dalj časa spravljena pod neko lono in ki se sploh ne uporablja .Po trditvah pristaniškega osebja pa nai bi bilo takih neskladnosti še več, k čemur je treba dodati nomanjkanie vsake oblike modernizacije naprav, v nričakovaniu napovedane pristani ške ustanove.
Seja gospodarske konzulte za kmetijstvo
Gospodarsko socialna konzulta za kmetijstvo, ki je bila ustanovljena 10. decembra, se Je včeraj ponovno sestala in je sprejela nove člane, med katerimi so dr. Ambrosi, dr Morandini, dr. Bellarosa, dr. Cor-bella, geometer Molinari in dr. Scherli. Nato so razpravljali o de-
lovnem programu za to tromesečje ter ustanovili prve sekcije, in sicer za živinorejo, vrtnarstvo in cvetličarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, za gospodarsko - trgovske zadeve in socialne probleme. Razpravljali so tudi o notranjem pravilniku ter o problemu odkupne cene mleka. Glede tega' je bilo sporočeno, da podjetje SALPAT te dni organizira sestanke z živinorejci po Krasu, da bi uvedlo nov sistem zbiranja mleka v centrih. Cena mleka bi za zdaj ostala na isti višini (65 lir liter), podjetje SALPAT pa je izjavilo, da bi v bližnji prihodnosti proučilo možnost poviška cene na podlagi skupne pogod-
4. februarja V KULTURNEM
DOMU
VII. novinarski ..........ples
v dobrodelne namene
Ples bo v vseh prostorih doma. Za prijetne zvoke bodo skrbeli ansambli po različnih okusih.
Za vabila se obrnite na uredništvo {(Primorskega dnevnika» ali na posamezne urednike (B?858, 94633).
•
Rezervacije miz v sredo, v četrtek in v petek od 16. do 19. ure v Tržaški knjigarni.
be, toda pod pogojem, da bi bilo mleko boljše kakovosti. Konzulta bo pripravila osnutek pravilnika, o katerem bodo razpravljali na prihodnji seji.
Upokojen predsednik prizivnega sodišča
Predsednik prizivnega sodišča dr Maltese, ki je v zadnjih 4 letih izvrševal svoje službene dolžnosti v Trstu, je bil upokojen. Ob upokojitvi so ga povišali za svetnika kasa-cijskega sodišča.
Včeraj je bila v glavni dvorani prizivnega sodišča mala slovesnost, na kateri se je dr. Maltese poslovil od sodnega zbora, odvetnikov, sodnih funkcionarjev in sodnih svetnikov. V imenu zbora je izrekel nekaj besed ob slovesu predsednika prizivnega sodisca, predsednik sodi—:a dr. Palermo, ki je nato podaril dr. Malteseju v spomin antično namizno uro. Od dosedanjega predsednika prizivnega sodišča so se s priložnostnimi besedami še poslovili predstavniki odvetniške zbornice, sodnih nclistov, kazenskega sodi šca in državne advokature.
Vst .i se je dr. Maltese lepo za-hv?Jil in izjavil, da je bil srečen, da je lahko zaih.ja leta službe o-pravljal v Trstu.
Bertona iz Ul. Bonomea 50 in 29-let-nega pleskarja Fabia Lampija z Lonjerske ceste 175/1. Vsi štirje se bodo morali zagovarjati pred sodniki zaradi pijanosti, medtem ko se bo 49-letni gostilničar Virginio Giust iz Ul. Commerciale 26 moral zagovarjati, da je pijanin ljudem dajal alkoholne pijače. Giusta so policisti pustili na začasni svobodi.
Zgodilo se je v četrtek ponoči nekaj minut po eni uri, ko se je pijana četvorica v gostilni «Guido» v Ul. Rittmayer 20 začela prepirati. Padale so vroče besede in vse se je končalo z udarci s pestmi. Pri tem so pretepači razbili steklo na vhodnih vratih gostilne. Gostilničar je skušal prepirljivce pomiriti, ko pa je uvidel, da ne bo ničesar dosegel, je poklical policijo. Vse štiri so_ agenti prepeljali najprej v bolni'mico, kjer je dežurni zdravnik izdal usodna poročila, nato pa na kvesturo na zaslišanje. Vse se je končalo s prijavo štirih pijancev sodišču. Policisti so jih že pospremili v zapor.
Neronske manije novofašistov
Sinoči so neznanci prižgali na stopnišču nad Trgom Goldoni («Scala dei giganti«) ogenj, da bi razsvetlili nek protikomunističen napis. Na transparentu Je bil napisan z velikimi črkami naslednji napis: «Ne komunizmu« («No al comunismo«).
Desničarska pobuda ie seveda povzročila določen preplah med avtomobilisti, ki so se peljali skozi predor Sandrinelli, kajti ogorki materiala, ki so se ga poslužili neznani storilci, so padli tudi na spodnje cestišče.
Ta politična in v določenem smislu tudi teroristična pobuda je seveda priklicala organe javne varnosti, ki so uvedli preiskavo. Na kraj namernega požara so prihiteli agenti javne varnosti, političnega oddelka kvesture, karabinjerjev in gasilcev, ki so pogasili gorečo gmoto Slo je baje za cunje, ki so jih desničarski aktivisti napojili s petrolejem in jih potem zažgali. Politični oddelek kvesture preiskuje Eadevo. Zdi se, da so akcijo sprožili desničarski krogi ob priliki 20-letnice ustanovitve stranke MSI.
Gledališča
Verdi
Pri blagajni gledališča Verdi, ki je danes odprta od 9,30 do 13, ure se začenja prodaja vstopnic za drugo predstavo Verdijeve opere «Ote-llo», ki bo za red C v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih, v torek ob 20,30 z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi.
Pretep pijancev v gostilni
Agenti letečega oddelka so predvčerajšnjim aretirali in prijavili sodišču 18-letnega barista Donata Sni-darja iz Ul. Valmaura 2, 24-letne-ga ličarja Edija Dobrillo iz Ul. For-ti 78, 31-letnega inštalaterja Maria
Nesreča kamnoseka
V kamnolomu IN-COSTE blizu Sv. Barbare pri Miljah, last kamnoseške zadruge, se je včeraj zjutraj ponesrečil 56-letni delavec Giovan-ni Bernes od Sv. Barbare 1. Ko je hodil po delovišču, se je nenadoma spotaknil, padel in se na ošiljenih, štrlečih kamnih ranil po levem mezincu in si povzročil kitne poškodbe. Po nesreči se je Bernes napotil domov, toda popoldne se je odločil in v bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč. Tja so ga odpeljali v zasebnem avtu in ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 25 dneh.
tor vsega dela. pa tudi dejanski izvrševalec, je bil predsednik zbora Devan Biber, ki je od novembra dalje žrtvoval ves svoj prosti čas vključno z nedeljami, da je delo čim hitreje napredovalo. Pri tem so mu pomagali tudi nekateri drugi člani zbora kot na primer Vlado Piščanc, Edi Bernhardt, Dimitrij Antoni in še drugi, medtem ko so vsi ostali z zborovodjem vred — kot je s svojo znano hudomušnostjo pristavil Ubald Vrabec — nudili vso svojo rmoralno pomoč*. Govornik se je nato zahvalil še vsem tistim dobrotnikom, ki so zboru ob tej priložnosti priskočili gmotno na pomoč in zaključil svoj nagovor z zahvalo vsem «k» so v teh zmaterializiranih časih pokazali razumevanje in ljubezen tudi za take gospodarsko nerentabilne vrednote, kot je zborovsko petje*.
Čestitke in priznanje za opravljeno delo in za vse dosedanje u-spehe tega našega reprezentančnega zbora je nato izrekel zboru predsednik SPZ dr. Robert Hlava-ty, ki je v imenu naše osrednje prosvetne organizacije, katere član je tudi zbor *J. Gallus*, izročil zboru veliko stensko sliko skladatelja Jacobu Gallusa-Petelina, tistim, ki so največ žrtvovali za obnovitev dvoranice, pa knjižna darila.
Pod vodstvom zborovodja Vrabca je zbor nato zapel 5 pesmi, s katerimi je nekako izpovedal tudi svoj program; zvestobo slovenski zborovski klasiki, gojitev naše sodobne domače skladateljske ustvarjalnosti, predanost nesmrtnim vrednotam našega genija Prešerna ob našem slovenskem kulturnem prazniku, ljubezen do svoje rodne zemlje in svojega mesta ter krvno navezanost na bratske junoslo-vanske narode in niihovo državno skupnost. Zbor ie izvajal nesmi: J. Gallusovo cChristum nostrum*. Vrabčevo tSinoči me dekle ie vprašalo», Prešernovo v Floišmanovi prireditvi «L una sve*, Vrabčevo novo no Berdonov tekst «Moi roist-ni krai* in dalmatinsko narodno.
Pesnik dr. Rado Bordon (tudi avtor zajetne in pomembne doktorske dizertacije « Pravni položaj Slovencev v Italiji) je nato izrekel skladatelju prof. Vrabcu, .toplo zahvalo, da je izbral prav njegovo pesem za to svojo nainove\šo skladateljsko mojstrovino in zboru, da jo je naštudiral in izvajal. Z zbranimi in občutenimi besedami je izrekel priznanje zboru in preko njega vsej naši zamejski kulturno-vrosvetni in narodni življenjskosti. ki je najbolj zgovoren dokaz noše kulturne —in narodne celovitosti ne glede na meje. Zaželel je zboru, da bi še naprej gojil našo lepo pesem, ki pomaga ohranjati naš rod in da bi bil še naprej ena izmed čvrstih postojank slovenstva na teh tleh.
V duhu govornikovih besed, ki so jih navzoči toplo pozdravili, je zbor zapel še Vrabčevo «Samo milijon*.
Večer se je nadaljeval ob prijetni družabnosti in gostoljubnosti zbora, kar je vsekakor najlepši u-vod v novo delo in v nove — v kar ne dvomimo — uspehe tega našega odličnega zbora. ^ ^
Film o Španiji in zborovanj« KPI v kinu «Filodrammatico»
Danes, 29. t. m. ob 10.30 bo v kinu «Filodrammatico» prireditev KPI 6 predavanjem filma Ivensa in He-mingwaja «španska zemlja«. O sedanjem političnem položaju, tudi v zveš) z bombnim atentatom na sedeže KPI v Rimu, bodo govorili senator Vittorio Vidali, sekretar federacije dr. Šema in član mladinske federacije KPI Silverij Pizzlga. Vstop prost.
Podaljšanje urnika javnih lokalov za zadnji dan pusta
Tržaška kvestura sporoča, da ob priliki zadnjega pustnega dne, vsi lastniki javnih lokalov lahko po-
HOTEI RESTAVRACIJA
FURLAN
LASTNIK K. GUŠTIN
REPENTAB0R Tel. 227-125
PRIREDI NA PUSTNI TOREK ZVEČER
PUSTNO
ZABAVO
IGRA ORKESTER
€ THE JAGUARS*
PRIJAVITE SE PRAVOČASNO!
SZ BOR
priredi v torek, 7. februarja v dvorani stadiona «Prvi maj« od 21. ure do zore
PUSTNI PLES
IGRAJO THE ROBLES
Rezervacije miz vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 21. do 23. ure na sedežu društva.
Zastrupitev s hrano
Včeraj ponoči ob 3.30 so na četrti medicinski oddelek bolnišnice sprejeli 38-letnega delavca Bruna Galanteja iz Ul. Campanelle 1028, ki se bo moral zdraviti 6 dni zaradi lažje zastrupitve s hrano. Galanteja so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom in bolničarji so povedali, i.a so ga našli v Ul. Vidali, ko se je zvijal od bolečin v želodcu. Ni bilo mogoče izvedeti, v katerih okoliščinah se je Galante zastrupil. Moški je izgovoril samo nekaj besed, iz katerih se da sklepati, da je zaužil gobe.
Prosvetno društvo «IGO GRUDEN«
iz Nabrežine
priredi v torek, 7. februarja t. 1. v društvenih prostorih
PUSTNI PLES
od 21. do 4. ure zjutraj IGRA PRIZNANI ORKESTER
«5 LORDS«
NA ZALOGI BO PRISTNO VINO IN DOMAČE KLOBASE Vstop z vabili. Rezervacije miz in oddaja vabil vsak večer od 20. do 21. ure.
S. d. SOKOL iz Nabrežine priredi v torek, 31. t. m. ob 20.30 v dvorani «1. GRUDEN« v Nabrežini
predavanje B. Križmana »O EVROPSKEM PRVENSTVU V ATLETIKI
Predavanje bo spremljal film. Vljudno vabljeni!
SPD TRST
V sredo, 1. februarja bo v Gregorčičevi dvorani ob 21. url predaval dr. Rafko Dolhar o temi
SODOBNO SMUČANJE*
Predavanje bodo spremljali film in diapozitivi.
Včeraj-danes
daljšajo umik zaprtja do petih zju. traj. Dovoljenje velja v noči med 7. in 8. februarjem letos.
LOTERIJA
BARI	78	33	45	24	80
CAGLIAR1	21	27	16	39	70
firenze	18	78	35	4	34
GENOVA	8	65	35	60	43
MILAN	70	46	33	U	21
NEAPELJ	89	82	38	64	77
PALERMO	15	37	75	83	5
RIM	30	75	16	60	72
TURIN	65	48	76	84	32
BENETKE	44 88 ENALOTTO		82	33	5
2 1 1	12 2 11	2	X	2 2	
Kvote:	12 točk - 7,995.000 Ur,
11 točk — 358.000 Ur, 10 točk 22.500 Ur.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika. Je treba telefo Hirati na H 90-235
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. januarja 1967 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 15 oseo.
UMRLI SO: 76.1etna Olga Polonio por. de Comelli, 77-letna Fiorlna FaD-brl vd. Lamioni, 86-letni Glovanni Ferluga, 85-letna Maria Melon vd Palusa, 86Jetna Eugenia Marussig vd Bausch, S4-Ietna Amelta Smuch vd Vitri, 85-letni NicolO Tram, 75-letna Federica Eisenhuber vd. Viviani, 76-letna Plertna Benedetti vd. Cerquini, 57-letnl Giuseppe Cerquenich, 77-let-| ni Mareello Bolko, 77-letni Antonio Škabar, 73-letni Italo Locatelli, 80-letni Antonio Kalc, 81-letna Olga Mauri.
OKLICI: inšpektor proizvodnje Do-nato Gentile in učiteljica Laura de Baseggio, uradnik Serglo Suši in knji-govoukinja Arlella Menon, zastopnik Antonio Filipron; ln uradnica Anna Maria Bajc, uradnik Atttlio Grizdav-clch In uradnica Auiora Sanzin, nameščenec Francesco Camera in urad. niča Fiorelia Paston, kapetan dol. gih prog Mareello Drozina ln uradnica Laura Gregorl, ladijski strojnik Antonio Puiin In učiteljica Maria Grazla Bruni, mehanik Narciso Ser-gattl in krznarka Maria Grazia Škerl, zastopnik Mauro Alberti in gospodinja Margherlta Ferri, mizar Bruno Paclich in študentka Graziella Pauli, šofer Mauro Bellettl ln frizerka Magda Ličen, zobozdravniškl tehnik Romano Binaghi in delavka Maria Mlele, bolničar Rocco Vernole in gospo, dinja Marina Bezz>, uradnik Michele Ardito in prodajalka Rita Campane. schl, delavec Celeste Sulcich in služkinja Doris Schneider, delavec Eml-lio Glavlna ln gospodinja Sabina Furlan le, kapetan dolgih prog Umberto Rovis in uradnica Marialuisa Noni, nameščenec Gianni Corona ln zobozdravnika asistentka Maria Glavlna, delavec Claudio Caoclan in gospodinja Teresa Onic, delavec Gualtiero Veochl in uradnica Fulvla Fragiaco-mo, godbenik Mario Sambo im uradnica Maria Consuelo Curti,
Občni zbor pogrebnega društva v Bazovici
Pogrebno podporno društvo v Bazovici vabi vse svoje člane na redni občni zbor danes, dne 29. t. m. ob 16. url v Preslovl dvorani. Prosimo za točnost.
Odbor
UPRAVNI ODBOR
PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH
VLJUDNO VABI NA
mašhradni pustni ples
KI BO NA PUSTNO SOBOTO, 4. FEBR. OD 21. URE DALJE V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Obenem vabi na veliko pustno slavje, ki bo istega dne ob 15. uri, ko bo povorka mask, okrašenih vozov s konjsko vprego, godbe in okrašenih avtomobilov krenila na Brdino, kjer bodo kronali kralja Pusta I. ln ga odpeljali v slavnostni povorki v Prosvetni dom.
Vabimo vaščane Opčin ln okoliških vasi naj pridejo na
VELIKO PUSTNO SLAVJE NA OPČINAH na pustno soboto 4. februarja 1967
UPRAVNI ODBOR PROSVETNEGA DOMA
Slovenski klub
vabi za torek, 31. t. m. ob 20.30 na
predavanje dr. Borisa Kuharja
«0 pustni šegah in običajih na Slovenskem»
Predavanje spremljajo diapozitivi in glasbeni posnetki.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
Obuti maček
vabi na
VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
v nedeljo, 5. februarja 1967 s pričetkom ob 15.30.
Nazionale 14.30, 21.49 «11 dottor Z' go« Metrocolor Iz romana 60 j Pasternaka. Geraldlne Chaplin-lec Guinness. Omar Sharii. #j,I Excelsior 14.00 «Incompreso». Tec% color. Anthony Quayle, Grazi ; Granata.
Fenice 14.30 «Non per soldi...
denaro« Jack Lemmon, Judi Eden 14.00 «Miao... miao... arrlg|^ arrlba«. Barvne risanke. Maček ; vestro in Speedy Gonzales. J Grattaclelo 14.30 «11 nostro agent' Casablanca«. Technicolor. Lang 1 fries.
Rltz tlillca San Francesco 10) . 14.30 «AHe 10.30 di una sera d te«. Technicolor. Melina Merco" Prepovedano mladini pod 14. R'0, Alabarda 14.30 «11 vostro super site FHt« Technicolor, Raimondo v : nello, Raffaela Carra,	, J
Filodrammatico 14.00 «1 due ii*1'j Ringo«, Colorscope. Franco Fra* im Cicdo Ingrassia.	1(i,
PROSVETNO DRUŠTVO »PREŠEREN« v Boljuncu
priredi jutri, 30. januarja 20.30 v domači kino dvorani predavanje dr. Borisa Kuharja
tPUSTNE ŠEGE IN OBIČAJI NA SLOVENSKEM»
K predavanju, ki ga spremljajo fotografski posnetki in glasba, vabimo vaščane in sosednja prosvetna društva.
«5 FANS»
v KULTURNEM DOMU
DANES, 29. januarja ob 19. uri
PLES priredi SAK JADRAN Visokošolci imajo popust.
Dr. G. GRUDEN
o r d i n i r a
od ponedeljka, 2. Jan. 1967 od 14 do 15. ure v NOVI AMBULANTI
NABREŽINA, 171
Mali oglasi
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Glacomo l; Grl-golon, Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori. Trg Untta 4; Nico-ll, Ul. dl Servola 80 (Skedenj) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 6.30)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr, Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7.
.CITROEN« — Samaritani ln Miceu
— servis v Ulici Kittmayer 4-a. Razstava in prodaja avto potrebščin v Ulici Gluha 41
RABLJENE ŽAGE cirkularke, tračne žage. komblmrke za obdelavo lesa na 4 različne načine, svedri, aparati za varjenje. Najugodnejše cene. Bevllacqua. Trst, Ul. della Tesa 12. Tel. 93-071
FIAT 1100/103 prodam — Tel. 39-169.
If-LETNO VAJENKO z dokončano srednjo šolo sprejme takoj trgovina čevljev ESPERIA, Ul. Mazzini 38 — Trst.
Sintetične preproge
m preproge za nudnike iz pia stike «BALATCJM» tn »MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo «MOtjUETTE>: Ui ploSCice »RIKETTu in (AKMSTRt >NU» Bežna vrata »ROLLPORT« oeneške zavese (tende venezlane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. K. P IT Al.1*1.AS I l'rst Trg Ospedale M 0 Tel 95-91»
Moderno 14.30 «7 magnifiche Plst< Technicolor. Sean Flynn, | Stevvart, Fernando Sancho. Z*° ; dan.	j
Cristallo 14.00 «1 proiessionisti«. jV Lancaster, Claudia Cardinale. J nicolor.
Garibaldi 14.30 «Per il gusto dl u dere«. Technicolor.	.(
Aurora 15.00 «Per pochi doli>d ‘ \ cora«.	jJ
Capitol 14.30 «Le late«. Technic0,j Monica Vitli, Claudia Cardinal'- |(|j; berto Sordi. Prepovedano ihla“ j pod 14. letom.
Impero 15.00 «FBI operazione 0*%j Vittorio Veneto 14,30 «1 combab' della notte« Kirk Douglas, ®e j Berger.	J
Ideale 14.00 «Per qualohe dollaf0 piti«. Technicolor.	jij
Astorla UJl. Zorutti, fllobus S1;,.« 14.00 «Se non avessl piu te«. & ni Morandi, Laura Efrikian. -i Astra 15.30 «11 'Sole scotta a CH>F Abbazla 14,30 «Framkye e Johnnr' : Technicolor. Elvis Presley. Skedenj 14.00 «11 glorno della V,; detta«. Kirk Douglas in Antn1" I Qulmn.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. [tika Skerlavaja z Opčin darujeta F. ka in Justina Ka-ris 2.000 lir za "J menik padlih partizanov na OP^ .
Zvonko, Silvana ln Marcel M*1® j darujejo 3.000 lir za spomenik " 1 lih partizanov na Opčinah.
V	-isti namen darujeta Pepi I stina Darnev 2.000 lir.
V	počastitev spomina tragično L|
minulega Edvina Starca daruje V žima Žerjal iz Križa 5.000 lir za Jaško matico.	J
Namesto cvetja ra prerani * | Edvina Starca darujeta Miran0a,c; Edi Kapun 3.000 lir za prosvetn'
Prt>sek-	.A
Ob četrti obletnici smrti nep°:(ji nega sina Serafina Vaclika dafUJ i starši 2.000 lir za Dijaško matifjJ
Namesto cvetja na grob Viktorije Tence daruje Jakob Se j
1.000	lir za Dijaško matico. ,|l
V	spomin pok. Viktorije Ten'* (i
Križa daruje Milka Švab 1.000 11	!
Dijaško matico.	tlf
V	počastitev spomina naše
matere darujejo Angela, Marja%r| Andrejka 3.000 lir za Športno * | ženje Bor,	gA
V	počastitev spomina borca *■ yI matlnske udarne brigade daruje -j) drejka 2.000 lir za Glasbeno
V	počastitev spomina nepozaD papana Adalberta Stubla daruje18 j; ri in Sonja 2.000 lir za Dijaška
tk0-	s,/
V	spomin dragega Edvina
darujejo prijatelji 28.000 lir za v | ško matico.	gtjt|
V	počastitev spomina Edvina ® ji
ca daruje Marija Starc 2.000 ||r Dijaško matico.	f(j0
V	isti namen daruje prijatelj * I na 10.000 lir za Dijaško matic0- J
Namesto cvetja na prerani y Emila Skerlavaja daruje Zof3 r)
5.000	lir za partizanski sp omet1’11 Opčinah.
Naznanjamo žalostno vest, d» Je zapustil naš dragi oče
Anton Škabar
Pogreb bo danes ob 15. hiše žalosti na domače pokopi
Žalujoče hčere, sin,
& /
in drugo sorodstv0
Velik) Repen, 29. Januarja

zahval a
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega drageR8
EMILA SKERLAVAJA
se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala zvezi partizanov tj8 Opčinah, prof. Sosiču za poslovilne besede, darovalcem cveU8 in vsem, ki so kakor koli počastili njegov spomin.
Žalujoči sestri z družinama
Opčine, 29, januarja 1967
Tržaški dnevnik
t
ZANIMIVA RAZPRAVA V REVIJI «UMANA»
Odbor za obrambo tržaškega ladjedelstva opozarja na škodljivost sklepov CIPE
M verjetno, da bi novi obrat Grandi Motori - Fiat lahko proizvajal za 30 milijard lr proizvodov letno - Očitki deželni upravi, da favorizira videmsko pokrajino
•»ovilTrStU se Prec* časom usta-tržasu P°seben odbor za obrambo dar<!i?ega ladjedelstva in za gospo-ni razv°j mesta, katerega čla-Manli Pr!j|' Giorgio Bonifacio, odv. p n... j 0 Lecovini, prof. Romeo Colo-t0 p’ dr. Mario Coloni, dr. Artu-dr. j?Mga,no’ jffof. Guido Devescovi,
Aurelia Gruber Benco, ing. Al
dr‘% ?a?one, ing. Nereo Varridi, i, • kzio Volli ter dr. Sergio Zotti.
bor „uajl . številki «Umane» je od-Škem rdaljšo razpravo o trža-pih * 'adjedelstvu po zadnjih skle-sdoHo.i mistrs'5eSa odbora za go-cer ar načrtovanje CIPE, in si-načrtu°mZg0VH™ln naslovom «Po nosila . ne do nobena ladja več s p* Proizvodne oznake TRST* ter Votn ,X diko zgovornim podnaslovi/^ združitvijo Arzenala in Sv. leta a Jo 28. decembra lanskega v cna®nellala ladijska proizvodnja v ln najd°lj častni ladjedelnici je	V predgovoru k razpravi
Voriti ut*arjeno, da je smešno go-
ne »dpravf'nT Trst£' če se p,rej s TiJTa dV1 Pokrajinska razmejitev
nastUfa m in dokler ne bo nihče r°Psk!l za to' do bi v okviru ev-znaij * gospodarske skupnosti pri-
licr,.-.	našemu nrifthinišru t.isihp
Ukodrnčtt' ,n.ašomu pristanišču tiste Ijene ? h S<1 nasProtno zagotov-
člane: 2ad()dnonemškim pristaniščem. kuri^npOora nadalje očitajo deželi
gnsnnli^jfodjski krajini, da s svojo "o kor'r° d0''11150 podpira izk te tvJj. v'demske pokrajine
»SR “ SfŠSŽSŽS
/oje de facto le krči.
‘ ,'s je	...
Svoj]' JC sioer, pravi dalje odbor v nji Jv .a?P.ravi, da je Trst po zad-d()ipa-Jni izgubil pet šestin svojega zaledja, vendar pa da tpžaško° i 0 Pristanišče, kakršno je Svet rn’ 'ahko ima za zaledje ves
lojem a Pu je rn"fi°če le pod po Stn ' <a država, ki poseduje tak-
odrež^P^olivoi instrument, dene t. .orenin in žil ter ne priza-Sprotno t ^rivice' je bila na-
stapjj? slorjena Trstu. Tržaško priigran« Je danes morda najbolj
je it^m0 Pristanišče na svetu ter ko malo'181'8 diplomacija nanj krat-
pozabila. V Trstu se de-
jd/fO SKEDENJ
Predvaja danes, 29. t. m. ob 1 uri film:	""r
^ Žiorno d«lla vcndetta
Igr^AN MAŠČEVALA)
10 kirk douglas
in ANTHONY QUINN
jansko le ropa produktivni in človeški kapital.
Vodstvo zavoda za industrijsko obnovo IRI je pred časom izjavilo, da bo treba zapreti tri ladjedelnice: obrat Muggiano v La Spezii, obrat Orlando v Livornu ter Sv. Marko v Trstu. Prvima dvema je nasprotno še za tem naročil gradnjo novega ladjevja, tako da bodo zdaj dejansko zaprli le obrat Sv. Marka. Za vse tiste nove obrate, ki naj bi se uresničili na našem področju v zameno za ladjedelnico Sv. Marka, nadaljuje svoja izvajanja odbor, je treba poudariti, da so dane obljube preveč megleno postavljene in v dobršni meri celo neverjetne. Tako je na primer malo verjetno, da bi tukajšnji obrat Grandi Motori Fiat proizvajal za 30 milijard lir proizvodov na leto, ker da bi bilo treba za to vsoto zgraditi za okoli 600-700 tisoč konjskih moči novih strojev, medtem ko jih obrat Grandi Motori Fiat v Turinu s 3000 delavci proizvaja danes le za 205.000 KM. Prav tako so možni številni utemeljeni ugovori danes glede ostalih napovedanih gospodarskih pobud s strani državnih industrijskih podjetij. Na vse te neskladnosti, zaključuje odbor, je treba stalno obveščati tržaško javnost, in prav to je namen, s katerim je bil odbor usta-no djen ter hkrati smoter, ki ga bo odbor zasledoval v prihodnje.
T^idtna ubecUititiM
V avtobusu «La Carsica»
Spoštovano uredništvo.
Dnevno se večkrat vozim v Trst z avtobusi podjetja «LA CARS1CA». 27. t.m. sem prisostvoval v avtobusu dogodku, ki ■ priča o skrajni nekulturnosti sprevodnika.
Na avtobus, ki odhaja ob 14.30 uri z Oberdarikovega trga, je vstopil Jugoslovan, povprašal za prose-ško postajo in seveda prejel listek do Proseka, ker od tu dalje je treba peš na postajo. Ker je bil avtobus poln potnikov, Jugoslovan (menda Srb) je imel prtljago in seveda ni vedel, kje se izstopi, se je zadržal zadaj pit vhodnih vratih. Na !Proseku zavije avtobus, preden na-idalivje ,u smeri proti Križu, proti novemu naselju,'vendar se na,ovinku ustavi. Tu je Jugoslovan povprašal za proseško postajo in neki sopotnik mu je povedal, da mora
izstopiti. Kot vsakdo, ki ne pozna
ne kraja in ne govorice, se je potnik obotavljal in ni vedel, kaj storiti, ker je bila spredaj manjša
Himna
mrnih
Predvaja danes, 29. t. m. ob 15. uri Technicolor film:
TRAMONTO di nn MO
(ZATON IDOLA)
grajo: STEPHEN BOYD, ELKE SOMMER, MILTON BERIE, ELEANOR PARKER, JOSEPH COTTEN, JILL ST. JOHN in drugi
Ponedeljek, 30. t. m. ob 18. uri ponovitev filma
TRAMONTO di un IDOLO
(ZATON IDOLA)
A//V I) P R O S K K K ON TOV tl.
Predv
aia danes, 29. t. m. ob 16. uri Panavision film:
L 'UL mo OMICIDIO
,graj0:
(ZADNJI UMOR)
ALAIN DELON, ANN MARGRET, VAN HEPLIN, JACK PALANCE
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
SllNO IKIši 1*KOM Eli
Pred.
Ivaia danes, 29. t. m. ob 16. uri barvni film:
JAGUAR prolessione... SDlO



iiiiiii::
lgraj
(Jaguar — poklic... vohun)
po romanu Clauda Kan k a
0: RAY DANTON, PASCAL PETIT, ROGER HANIN, HORST FRANK in HELGA SOMMERFELD

Pred
VaJ* danes, 29. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
I GIOVANI LEONI
(MLADI LEVI)
,grajn.
MARLON BRANDO, MONTGOMERY CLIFT, *>EAN MARTIN in BARBARA RUSH
gneča, zadaj pa mu sprevodnik ni hotel odpreti vhodnih vrat (kar pa ob drugih prilikah večkrat stori), čeprav ga je za to zaprosil tudi neki njegov kolega izven službe. Sprevodnik ni tujcu niti dopovedal, kje naj izstopi. In tako je Jugo slovan ves zbegan hitel naprej,. medtem pa je avtobus že odpeljal in se je le potnikom zahvaliti, da je tujec na povratku iz novega naselja izstopil na Proseku.
Res je, da sprevodnik vhodnih vrat ne sme odpirati potnikom, ki žele zadaj izstopiti, čeprav se to v praksi ne upošteva, posebno kadar je avtobus poln, vendar bi v omenjenem primeru moral sprevodnik tujcu takoj pomagati. Opazil sem, da se prizadeti sprevodnik vsakokrat tako obnaša, ko pridejo na avtobus jugoslovanski turisti. Skrajno nedostojno in nekulturno je takšno zadržanje sprevodnika, saj avtobusno podjetje <*.La Carsica» ne prevaža živine, temveč ljudi in ko gre za tujce, je vsakemu pametnemu človeku razumljivo, da mu je treba pomagati.
C. S.
Obvestilo obrtnikom
Pokrajinska bolniška blagajna obrtnikov v Trstu sporoča, da bodo od 1. do 15. februarja izobešeni na oglasnih deskah občin v pokrajini in blagajne same v Ulici Udine 19 seznami obrtnikov, ki imajo pravico do oskrbe, ki so jih vpisali, ali izbrisali, ali ki so kakorkoli prijavili spremembe v razdobju avgust - december 1965 in ja-nuar-december 1966. Proti tem sez-nanom lahko prizadeti vložijo priziv na pokrajinsko komisijo za obrt. ništvo na trgovinski zbornici 30 dni od dneva objave. Zatem bodo predložili sezname davčnemu uradu za izterjevanje prispevkov.
Iz Boršta
Primorski dnevnik je že poročal o naši prireditvi v torek, 17. tim. ob priliki praznovanja patrona sv. Antona.
V nedeljo, 22. t. m. smo prireditev ponovili z istim sporedom ob 17. uri. Kljub neprestanemu dežju je občinstvo Cvfeeihoma domače) spet napolnilo" dvorano- pri ' čast. šolskih sestrah
Moški pevski .zbor ,ki poleg starejših pevcev šteje že lepo število mladih, pridnih fantov s svežimi glasovi, ki z veliko točnostjo prihajajo k pevskim vajam — je u-brano zapel vse pesmi, ki jih je pel pri prvi predstavi: domači diletanti pa so se spet predstavili
z dvema šaljivima igrama Marije Mijotove v domačem narečju, ki
sta vzbudili mnogo smeha in zabave.
Po končani prireditvi je moški zbor zapel v gostilni Petaros celo vrsto narodnih in umetnih pesmi, med temi tudi ono staro: «šest čevljev merim, palcev pet* v veliko veselje in odobravanje domačih in tujih gostov.
Odbor prosvetnega društva «Slo-venec» se ponovno zahvaljuje čast. šolskim sestram, članici Slovenskega gledališča ge. Nakrstovi, ki je odlično pripravila in vodila domače igralce pri obeh predstavah, kakor tudi vsem drugim, ki so nam kakorkoli bili v pomoč.
M.
Ob današnji Prešernovi proslavi
Sredi vojne vihre v zimi 1943-44 smo se neke nedelje popoldne sešli borštanski pevci v znani Sancinovi gostilni (pri «Fe-šku») v Bol juncu. Bilo nas je od 24 do 28.
Ko smo se malce ogreli in okrepčali, smo seveda tudi zapeli. In potem še in še. Naše petje je privabilo domačine, napolnili so vse gostinske prostore do zadnjega kotička.
Fes večer je potekal v splošnem navdušenju, saj smo že vsi lahko vedeli, da bo nemški okupator izgubil vojno, da se sicer počasi a gotovo bliža porazu.
V trenutku sem našega pevovodjo in tudi ostale pevce opo-
zoril, da bomo zapeli našo himno.
Ko smo vstali, je na mah v vsem prostoru nastala splošna tišina. Ko smo pričeli peti Hej Slovani so tudi ostali gostje vstali, se odkrili in z nami navdušeno peli. Tudi gostilničar in vse strežno osebje sploh, vsi so peli z nami tudi po vseh drugih gostilniških prostorih. Pri točilni mizi je stal občinski redar a se ni upal niti ganiti. Da, tudi on je snel svojo službeno čepico in strme opazoval ta ganljivi prizor. Zapeli smo nato še nekaj pesmi in se počasi pričeli razhajati.
Pozno v noči smo ostali le še
štirje skupaj, in sicer na križ-potju v bližini borštanske šole «pod mandrjo«. Opazil sem, da smo ostali še prvi in drugi tenor in ravno tako prvi in drugi bas. «No, pa bomo še eno zapeli za slovo.« sem rekel. In v tiho zvezdnato zimsko noč je zaplavala najprej prešerna fantovska. nato Tam za goro zvezda sveti in še Lahko noč.
In bilo je res slovo! Cez nekaj tednov so trije od teh — z drugimi vred — odšli v partizane in dva se nista nikoli več vrnila. Dala sta svoji življenji zato, da mi preostali še lahko gojimo in pojemo našo prelepo slovensko pesem.
MILOŠ MARC
SMRTNA ROSA
Iz Praprota
Umrl je partizanski borec Slavko Kante
Mnogi od generacije, ki je zagledala luč sveta ob izbruhu prve svetovne vojne, ki je prenašala o-gromno breme druge, ki ji je bilo usojeno ,da sprejema najhujše u-darce in tegobe, premnogi od te generacije nas danes zapovrstjo zapuščajo, se od nas za vedno po-
**Odiaj'ajo ' naši" partizanski" horcf P0* bsodh: skromni in’ eno-'
neopazno, potihoma, preskromno. Sredi najlepših let življenja, pogosto ne da bi jim to bilo neklonilo mrvico zadovoljstva in sreče.
Potihoma, neopazno, preskomno se je od nas poslovil tudi Slavko Kante:	borec Kosovelove brigade
in slavnega udarnega bataljona XXXI. divizije, partizanski oficir, hraber, tih in miren človek široke-;a srca in redke dobrote, ki ga je Ivljenje trdo preizkušalo in mu še malo ni prizaneslo.
Domačija v Praprotu, kjer se je leta 1915 rodil, ko so onkraj Grmade ob Soči grmeli topovi prve_ svetovne vojne, je pripadala pošteni, a revni družini. Vojna, ko se je končala, je za sabo pustila samo revščino in opustošenje. Posebno po naših kraških vaseh, ki so bile najbližje fronti. Kruh se je trdo služil in Slavko si ga je začel služiti kot majhen, nebogljen pastirček. Potem, ko se je kot mlad fant izučil klesarskega poklica, pa je ta kruh pač bil kruh slovenskega proletarca in prav zaradi tega

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
S pestjo mu je izbil zobe ker je nadlegoval njegovo ženo
Oproščen šofer, ki je zakrivil nenameren umor
Na kazenskem sodišču tpreds. Lugnani, tožilec Brenči, zapisnikar Striippoli) je bila včeraj sodna razprava proti 27-letnemu Pavlu Petelinu iz Mavhinj 56, obtoženemu, da je 19. aprila 1964 povzročil hude telesne poškodbe 80-letnemu Ivanu Francu Doljaku iz Trnovce št. 11.
Najprej je treba opisati okoliščine, kako je prišlo do nasilnega dogodka. Petelin Je bil tedaj komaj poročen s 25-letno Danico Medved iz Barke pri Sežani in se je naselil na Doljakov dom, ki mu je odstopil sobo v svoji hišici. Mladi par je torej stanoval pri Doljaku od prvih dni decembra 1963. leta. Vse je šlo v najlepšem redu. Petelin je zjutraj hodil na delo, se vračal zvečer domov ln složno živel z ženo. To je trajalo nekaj časa, vendar se je medtem Doljak, ki je čez dan ostajal doma, jel zadrževati z mlado Danloo. Najrajši Je bil v njeni družbi in prišlo je celo do tega, aa ni zamudil prilike, da bi jo pobožal, ali prijel za ramena ln podobno.
Mladi ženi m prijalo, da sl priletni Doljak Jemlje take svoboščine, zato se je pritožila možu. Najprej je Petelin trpel Doljakovo obnašanje, nekoč pa se je naveličal ln ustavil svojega hišnega gospodarja, da bi se z njim razgovarjal o vsiljivem vedenju z mlado ženo. Ni treba omeniti, da je beseda dala besedo. Prišlo Je seveda do spora. Po trditvah samega Doljaka, ga Je Petelin s pestjo udaril po obrazu in mu povzročil hude poškodbe, saj mu Je izbil zgornje sekalce. Petelin pa se Je kasneje Izgovarjal, da Doljaka ni udaril, temveč samo pahnil. Ta je zaradi tega padel in z obrazom udaril v parkirano vespo ter si pri tem izbil zobe.
Tožba je šla svojo pot tn včeraj se je Petelin znašel na zatožni klopi kazenskega sodišča. Povedal Je, kaj se je pravzaprav dogajalo tiste dni v Doljakov! hiši — kasneje se je Petelin preselil drugam — in oo-razložil, da ni mogel več trpeti ob-
našanja z mlado ženo.
Sodniki so nato poslušali samega Doljaka. Ta je v glavnem potrdil izjave, ki Jih je dal karabinjerjem, namreč, da ga Je Petelin napadel in mu povzročil hude poškodbe. Spregovoril je nato odvetnik zasebne stranke Borgna, ki je zahteval, naj sodišče obsodi Petelina na povračilo škode. Javni tožilec je zahteval, da sodniki priznajo Petelina za krivega in obsodijo ria dve leti zapora ter kazen pomilostijo na podlagi amnestije.
Branilec odv. Saxdo ni bil tega mnenja in je za obtoženca zahteval spremembo obtožnice lz povzročitve hudih poškodb v povzročitev lažjih poškodb ter oprostitev obtoženca. Sodniki so upoštevali branli-čeve teze ln obtoženega Petelina oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
* * *
tembolj grenak in negotov. Fašizem je doživljal, kot večina poštene slovenske mladine takrat: v strahu, poniževanju, v upanju, da bo kdaj drugače in bolje. Nato so se kot na filmskem traku zvrstili vojna, posebni bataljon in končno 8. september, datum velikega poloma, najsvetlejši dan slovenskih ljudi na Primorskem. Na tisoče ljudi se je tedaj priključilo partizanom. Med temi je bil tudi Slavko, najprej kot borec v Kosovelovi, zatem v udarnem bataljonu, kjer so bili samo najhrabrejši, naj-spobnejši. Hraber in naravno nadarjen, je brez posebnega prizadevanja postal oficir. Zaradi svojega zanimanja, ki ga je kazal do vseh kulturnih in prosvetnih vprašanj, je kasneje, po kančani vojni, v odredu JLA odgovarjal prav za to področje. Njegovo zadnje službeno mesto je bilo v Portorožu, kjer je bil zaradi bolezni upokojen. Težka mladost v pomanjkanju, nezdravi klesarski poklic, naporna partizanska leta, vse je to nagrizlo njegovo zdravje, da se ga je lotila bolezen, ki še danes ne prizanaša. Zdravil se je v raznih jugoslovanskih bolnicah, v nabrežin-skem sanatoriju in končno pri Magdaleni, kjer je zatisnil oči.
Takšni sta bili Slavkova življenj-
stavni, kakršen je bil sam. Tiho in neopazno je odšel. Toda vedno se ga bomo toplo spominjali kot dobrega, hrabrega in svojemu ljudstvu zvestega sinu.
d. f.
Iz Križa
Mirno in spokojno, tako kot je preživela vseh svojih 82 let, nas zapustila Viktorija Pipan
Viktorija
družine «Uščinevih». Rojena je bi-
la v Mirnu in je svojo marljivost ir( dobroto, tako značilno za ljudi j iz Goriške, pozneje prenesla tudi j na kraška tla, kjer se je v Križu poročila v kmečko hišo Pepija Ten-ceta, kateremu je rodila sedmero otrok, od katerih je še pet živih. Pokojnica je bila zelo znana po svojem blagem srcu, širokosrčnosti lr. usmiljenju ter je bila zato v Križu zelo priljubljena. Živela je v prijateljstvu z vsemi in je vso svojo življenjsko dobo namenila kmečkemu delu na domačem posestvu in vzgoji številnih otrok. Bila je zavednega slovenskega duha in za časa NOB so pri njej šivali za partizane, zbirali brano,, imeli sestanke in skrivali odporniško literaturo. Številna udelžba na njenem pogrebu je dokazala globoko naklonjenost, ki jo je pokojnica uživala med domačini in vsemi, ki so jo poznali. Naj ji bo lahka domača zemlja!
S.
Z Opčin
Zadnja pot
Emila Skerlavaja
Pred istimi sodniki se Je moral včeraj zagovarjati tudi 30-letni Gior-gio Ide, ki je v času ko je povzročil nenamerni umor stanoval v Ul. Giuliani 48 in se kasneje preselil v Ul. Trissino 4/1. Kot rečeno je bil Ide obtožen nenamernega umora, ker je 29. novembra 1963 v Istrski ulici blizu stavbe Štev. 59, s svojim avtom TS 56759, s katerim je vozil proti Sv. Soboti, povozil 78-letno Amelio Cok. vd. Blanchi iz Ul. Abro 9, ki je nenadoma prečkala cesto. Pri nesreči se je Čokova hudo pobila in ranila. Sprejeli so jo na zdravljenje s pridržano prognozo, toda dan po nesreči Je podlegla hudim zadob-ljenim poškodbam.
Kasneje Je Ide dedičem povrnil materialno škodo, zato se na včerajšnji razpravi ni oglasil noben predstavnik zasebne stranke. Branilec odv. Ulcigrai Je vneto zagovarjal svojega varovanca in omenil, da je spoštoval vse cestne predpise. Na koncu je zahteval o-prostitev, kar je sodišče tudi upoštevalo. Ideja so sodniki oprostili, ker dejanja ni zagrešil.
V četrtek popoldne smo spremili na zadnji poti Emila škerlavaja. Da je bil pokojnik, čeprav .je bil že več let odsoten iz svoje rojstne vasi, zelo priljubljen, je doka greb, ki
zal njegov pogreb
se ga je
udeležilo lepo število Opencev prebivalcev bližnjih vasi.
Pokojni Emil je bil star komaj 41 let. Rodil se je 12. septembra 1925. Delal je na Opčinah kot trgovski vajenec. Kot sin zavedne slovenske družine je Emil med vojno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, z 18. leti pa je že odšel v partizane. Skupaj z bratom Borisom, ki je bil dve leti starejši, sta se nato borila proti okupatorjem v enotah IX. korpusa. Boris je padel v tej borbi leta 1944, E mil pa se je po osvoboditvi naselil v Ljubljani, kjer je opravil srednjo ekonomsko šolo in se nato zaposlil pri Upravi za notranje zadeve SRS.
Pokojni Emil je dolga leta bolehal. Bolezen se mu je v zadnjem času zelo poslabšala tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Bil je nekaj dni v domu za upokojence v Ljubljani, nato pa so ga prepeljali v ljubljansko glavno bolnišnico. kjer je v soboto umrl. Še ko je bil živ je izrazil željo, da bi ga pokopali na Opčinah, kjer
dobrega, zvestega in delovnega tovariša. Nato je žalni sprevod odpeljal proti meji in prispel na Opčine pred domačo cerkev ob 15. uri. Po cerkvenem obredu so pokojnika spremili na vaško pokopališče, kjer se je pred odprtim grobom poslovil od njega v imenu vseh prof. Ivan Sosič. Sorodniki, prijatelji in vaščani so zasuli krsto s kraško, domačo zemljo, ki jo je pokojnik zelo ljubil in v kateri je želel počivati Naj mu bo lahka domača zemlja, vsem sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
M. M.
Pritožb« živinorejcev
Živinorejci, ki oddajajo svoje mlfr ko podjetju SALPAT, so te dni zelo razburjeni. V mnogih vaseh so namreč prejeli obvestilo, da jim bodo za 15 dni mleko plačali po 30 lir, namesto po 65, češ da so pri kontroli ugotovili, da mleko ni bilo ^-pristno*
Živinorejci so sploh upravičeno nezadovoljni zaradi prenizke cene mleka. Zadnji ukrep podjetja S AL PAT jih je še bolj prizadel Omeniti je treba, da za oddajo mleka nimajo živinorejci nobene pogodbe s podjetjem. Taki ukrepi morajo sloniti na obojestranskem dogovoru. Če so predvidene sankcije, morajo biti tudi priznanja,
počiva njegova mati Mila, ki jo je pred nekaj leti pokosila huda
je pred nekaj in neizprosna bolezen V Ljubljani so v četrtek imeli žalno svečanost, ki so se je udeležili kolegi pokojnika: godba Ljudske milice je zaigrala žalostinke invalidski pevski zbor, katerega član je bil dolga leta tudi Emil, pa mu je zapel nekaj pesmi v slovo. Dva delovna tovariša sta se na ljubljanskem pokopališču poslovila od pokojnika in ga orisala kot

Pustni čas, čas veselic, godbe in plesov. Predvsem plesov. Tudi naše slovenske prosvetne, športne in druge organizacije bodo prirejale plese. Saj je tudi naš človek v teh časih potreben malo razvedrila ali kakor se danes reče — relaksa. Tudi Slovenci bomo plesali. Plesali bomo v velikih dvoranah in plesali na društvenih sedežih. Nekateri bomo plesali tudi kar doma, če imamo količkaj primeren prostor. Plesali bomo ob i-granju znamenitih orkestrov, a plesali bomo tudi ob zvokih gramofonskih plošč. V ta namen nam bodo prav prišle plošče, ki jih ima v zalogi Tržaška kniiaartia v Ulici sv. Frančiška 20. Na razpolago ima veliko izbiro nlošč hrntov Avsenikov, Beneških fantov, Zadovolinih Kranjcev, VeseHh nbmšar-jev, Ansambla Pardorfer-ja in še drugih glasbenih skupin zabavne glasbe. Zakaj bi se v nustu ne veselili tudi ob dnmač'h zvokih naših kvahtetnih ansamblov. Sai si že za 3A0 lir lahko nahavimo v naši knjigami ploščo po naši žepi. če na hočemo imeti vpčjo izbiro oz. več komadov nam Tr**ška knii-narna nudi rilošče s 45 o-hrati za 550 Mr: za 1250 in 1000 lir pa lahko dobimo ploščo s 33 obrati na katerih imamo že cel repertoar različnih plesnih komadov
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361
Prijatelje ln znance naprošamo, da nas obiščejo !!

EBANKO
PAHOR

ZENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
1KSI
UL. IMBR1ANI, 9 DREV. MIRAMARE.
miidellina calialnrc
Klasični tn nainoveiši modee čevljev naitKifišth znamk
VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ZENSKE OTROKE
Ul F. Kilzi 3, TRSI tel 37 710
< vrisal Ul Machiavelli)
Jii
I IJBLp m.
J
•	Nemc'l;l šivalni stroji PF A FE za družino, obrt in inrtu strijo
•	Itali lanski šivalni stroji VI GORELI I
•	Oriirinalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC
•	Stroji za krpanje nogavic VITO..
•	Naprave za prevlačevanjr kov-'nskih gumbov
•	Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo
•	Šivanke, potrebščine, specializirana pnpravljalnica
Delponte Pietro & C.
II
1
:!l!

I
ii
i!
s
il

Trst, Ul. Timeus, 12 - Tel. 90.279 (
_______________________________l '
LJFIFIFIIVIE Ln^LRTORNE
TRSI v*alp Seltembr« Ib
tel %01b
NABREŽINA SESLJAN
(rpnter)
iupnipr)
//.4/7 /\ SR EUR M Oh RIS M RK/liVIKIl
iSki
• Razne	kmetijske	stroje in
potrebščine	dobite po	ugodnih
cenah n z	najboljšimi	pogoji pri
Kmetijski	zadrugi v	Trstu —
Ul Foscolo	i in njenih podruž.	
nicah v Ul	Flavia ter	v Miljah.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA posreduje črnobele ali barvne razglednice najsodobnejše izdelava (format cm 10,5x15, na bleičečem papirju)
Razmnožitev posnetkov na razglednicah pride v poštev ob najrazličnejših okoliščinah, kot na primer-
proslave in obletnice društev, združenj, ustanov, pevskih zborov itd.;
•	športni dogodki, popularizacija atletskih ekip Itd.;
•	jubilejne počastitve, družinska slavja Itd.;
•	prireditve vseh vrst, zlasti folklorne in turistične, ki so predmet pozornosti širšega števila udeležencev;
® reklama za gostinske in trgovske obrate;
•	priložnostna voščila.
Izredno nizke cene zlasti za črno bele posnetke omogočajo naročnikom gotovo lahko kritje stroškov; prodaja razglednic pa utegne biti učinkovito sredstvo za zbiranje prispevkov.
Ob naročilu zadostuje izročiti negativ, ali diapozitiv kakršnega koli formata. Možne so tudi reprodukcije starih razglednic in tiskov.
Na hrbtni strani razglednice je možen natis besedila v kakršnem koli jeziku brez povišanja stroškov.
Cene (brez 4% davka na poslovni promet - IGE) so naslednje:
—	Črnobele razglednice
po 15 lir vsaka ob najmanjšem naročilu 500 kosov.
—	Pobarvane razglednice (iz črno-belega posnetka) po 20 lir vsaka ob najmanjšem naročilu 500 kosov.
—	Barvne razglednice (z diapozitivov)
po 15 lir vsaka ob najmanjšem naročilu 5.000 kosov In najmanj 25 različnih motivov.
Naročila spreiema tudi TRŽAŠKA KNJIGARNA v Ul. sv. Frančiška 20
'd £"’tnr.
Kot že 48 let, tako je tudi letos pri
Magmzim TO LENTI N O
V ULICI XX\ OTTOBKK 5
tradicionalni BELI TEDEN
PLATNA, PRTI, POSTELJNINA TER PERILO ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE
IZBRANO IN DOBRO BLAGO
VPRAŠAJTE VAŠE MAME IN TUDI STARE MAME!
In še popust do in preko
lO %
PrTiriursTcTdnevnik
29. januarja 19O
NEDEUA. 29. JANUARJA Radio Trst A
PONEDELJEK, 30. JANUARJA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Go-
i	dalni orkestri - 10.15 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za naj-
; ' mlajše: «V puščavi in goščavi« -12.00 Nabožna glasba - 12.30 in j ' 13.15 Glasba po željah - 13.00 Kdo, it' kdaj, zakaj... - 14.45 Saksofonist |: F. Papetti - 15.00 S pesmijo najt • okrog . 15.30 A. Cehov: «Uradni-| ■ kova smrt«, dramatiziral Oscar j: Sudoli - 16.15 Revija orkestrov -| 17.15 Obisk v diskoteki - 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Kino,
■ * včeraj in danes - 19.00 Glasba za • 1 dobro voljo - 19.15 Nedeljski vest-II i| nik - 19.30 Napevi - 20.00 Šport -M9)20.30 Iz slovenske folklore - 21.00 |. < Kromatična fantazija - 22.00 Ne-, j delja v športu - 22.10 S. Horvat:
ii	TTn«li<npti	rrnrlnlni lrtrorfof
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 -- Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole -
12.00	Popevke - 12.10 «Anton Tož-bar-Spik« - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije -
17.00	Orkester Carla Pacchiorija -
17.25	Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo - 18.00 Pravna posvetovalnica - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Frangais: Con-certino za klavir in orkester -18.40 Orkestra Acquaviva in Martina - 19.10 Sveta brata Ciril in Metod - 19.25 Zaploskajmo jim -
20.00	Šport - 20.35 Italijanski pentagram - 21.00 Kulturni odmevi -
21.25	V plesnem ritmu - 22.30 Slov. skladbe za violino in klavir - 22.50 Južnoameriški odmevi.
I
Kontrasti za godalni kvartet
\ 22.20 Tržaške pesmi - 22.45 Anto-
ni j Z4.au
< logija
jazza.
!v- 9.30 Kmetijska oddaja . 11.15 # “ Tamburaški ansambel -	12.15
( Športni pregled - 14.00 El cam-'panon.
Koper
Trst
12.05 Poje Nereo Apollonio -12.25 Tretja stran - 13.15 Istrski motivi - 13.15 Klarinet in klavir -13.45 Zborovsko petje - 14.15 Album za mladino.
ji
Koper
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 8.00 Prenos RL - 9.05 Za-
bavni zvoki - 9.30 Nedeljsko srečanje . 9.45 Kitarist Cerri - 10.C0 10.30 Pesmi - 11.00
, Prenos RL ---- ----- —
'Dogodki in odmevi - 11.30 Današ-!nji pevci - 11.50 ir. 13.05 Glasba po željah - 13.30 Sosedni kraji in f ljudje - 14.00 in 14.45 Glasba po 'željah - 15.30 Domače pesmi in i melodije - 16.00 Prenos RL - 19.00 j Športna nedelja - 19.30 Prenos ' RL - 22.15 in 22.35 Plesna glasba.
Nacionalni program
l 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poro-3 čila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 * Guameri in Malgoni - 9.30 Nabož-*na oddaja - 10.45 Nove plošče -111.40 Roditeljski krožek - 13.28 Lahka glasba - 14.30 Pevci lahke ; glasbe - 15.30 Nogomet od minute »do minute - 16.30 Popoldan z Milno - 18.00 Simf. koncert zbora in jj orkestra milanskega radia - 20.20 Glasbeno-govomi spored . 21.05 športna nedelja - 21.15 Kvartet iz | Sofije - 22.00 Plesna glasba.
II.	program
| 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Tedenska oddaja f za ženske - 9.35 Veliki variete -? 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.3o Juke box - 12.00 športna prognoza - 13.00 Quiz - 13.45 Revijski spored - 14.30 Teden aktualnosti po svetu - 15.00 Oddajali smo -16.30 športna nedelja: rezultati, kronike in komentarji - 18.00 Oddaja za avtomobiliste - 20.00 Glasba' po željah - 21.00 Pariški pevci lahke glasbe - 21.40 Gledališke orgle - 22.00 Glasbeno-govomi spored.
III.	program
18.30 Lahka glasba - 18.45 Trije pisatelji: Luraghi, Piccoli in Piz-zuto - 19.15 Mendelssohn, Čajkovski in Debussy - 20.30 Kultura med delovnimi ljudmi - 21.00 Sodobna avantgardna poezija v Italiji - 22.30 Mozart, Schubert, Wolf.
Slovenija
6.30, 7.30, 12.30, 13.40, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Skladbe za orkester - 10.45 Lahka glasba - 11.00 Otroški kotiček -11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Plošče - 14.00 Zvoki in barve - 15.00 Popevke -15.45 Ansambel Blumaner - 16.00 Športno življenje na Primorskem - 16.20 športni ponedeljek - 16.30 Chicaški jazz - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Mezzosopranistka M. Bitenc - 17.40 Orkester Gibbs -18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Cha cha cka - 22.15 Pianist Parker.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.05 Zvočni trak - 10.05 Neapeljske pesmi - 10.30 šola - 11.30 Verdi in Puccini - 13.30 Pesmi brez besed -16.40 Plošče - 17.30 Meredith-Mi cozzi: «Egoist» - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Zmenek petih - 21.05 Mezzosopranistka O. Dominguez in tenorist G. Čampoma - 22.30 Jazz.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album . 10.00 Jazz - 10.40 Glasbeni spored - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Športni tednik -14.00 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Pianist A. Brajlovv-ski - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Najnovejše plošče -17.05 Ital. pesmi - 17.35 Glasba Latinske Amerike - 18.35 V. Pud-du: Srce - 20.00 Revijski spored -20.50 «New York 67» - 21.15 Znanstvena odda ja - 21.40 Plesna glasba.
PREDLOG GOJENCEV DIJAŠKEGA DOMA
lil. program
6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 8.05 Javna otroška
oddaja - 9.05 Naši poslušalci čestitajo - 10.00 Še pomnite, tovariši...:	Iz dnevnika partizanskega
zdravnika - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 Lepe melodije - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Nedeljski koncert orkestralne glasbe -12.05 Naši poslušalci čestitajo -13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Godala v ritmu - 14.00 Nedeljsko športno popoldne 15.30 Humoreska tedna: M. Prisco: Grozdje svete Ane - 17.05 V svetu operetnih melodij - 17.30 Radijska igra: D. Plichta: Obračun • 18.38 Poljudna koncertna glasba 20. stoletja - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Glasbene razglednice - 20.00 i «Potujoča glasbena skrinja« - 21.00 : Naši ODerni pevci - 22.10 Zabavna glasba - 22.25 Jazz in zabavne ; melodije . 22.50 Literarni nokturno - 23.05 J. Ježek: Sonata za klavir
Ital. televizija
1015 Kmetijska oddaja . 11.00 : Nabožna oddaja 15.15 Pustna parada v Viareggiu - 16.10 Konlske dirke v Parizu - 17.00 Spored za ; mladino - 18 00 Settevoci - 19.00 f Dnevnik - 19.10 Registriran polčas j nogometne tekme - 19.55 športne \ vesti in kronike pol. strank ■ 20.30 \ Dnevnik . 21.00 Manzoni, Bacchel-f ii in Bolchi: ((Zaročenca« - 22.25 (športna ne,J"'ia - 23 20 Dnevnik.
18.30 Lahka glasba - 18.45 Tedenski kulturni pregled - 19.15 Haydn in Spohr - 20.00 Harold Pinter: ((Obletnica« - 22.30 Glasba danes -23.00 Revija revij.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30
-	Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže
-	9.10 Orkestralna glasba - 9.45 ((Cicibanov svet«: Sneženi mož -
10.15	Telemann: Suita za flavto in orkester - 10.35 H. Teller: Pepel v vetru - 11.00 Turistični napotki -
11.15	Vesela godala - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Slovenski pevci
12.30	Kmetijski nasveti ■ 12.40 Tuji pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije za razvedrilo - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni intermezzo
-	15.30 Zbor KUD «Jože Herman-ko» - 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Iz opernega sveta - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Glasba za ples -18.45 Pota sodobne medicine -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije -21.35 Pianist Fred Došek - 22.10 Srečanja s slovenskimi solisti -
22.30	Zabavni zbori - 22.50 Literarni nokturno: Mart Ogen: Pesmi 23 05 Jazz v noči
Ital. televizija
II. kanal
Od 8.30 do 12.00 Sola - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino -18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Knjižne novosti - 19.45 športne vesti in ital. kronike • 20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik - 22.00 Tele-film «La madre della sposa« -22 30 Čudeži prirode . 23.00 Dnevnik.
II. kanal
19.00 Baletni program in koreografski koncert 21.00 Dnevnik -21.15 Simf. koncert - 21.50 Komorni koncert - 22.25 Film ((Dvojnik«.
21.00 Dnevnik - 21.15 Poljski film «Pepel in diamanti« (režija A. Wajda, glavna vloga Zbignjew Cy-bulski) - 22.55 Kronike filma in gledališča (v odmoru podelitev ((Srebrnih trakov« v Firencah).
TELEVIZIJSKI SPORED OD 29.-I. DO 4.-II.-1967
NEDELJA, 29. januarja
9.25 Poročila - 9.30 Za staro in nlado — narodna glasba - 10.00 ■Črneti jska oddaja 10.45 Tisoč-crat zakaj — oddaja za otroke -11.30 Vrnitev Rdečega oblaka — iilm - 12.00 Nedeljska TV konferenca. Znanstveno raziskovalno ielo 15.10 Poročila - 15.15 Kar-leval v Viareggiu - 16.05 Odbojka Mladost-Honved - 17.40 Slepi potnik — film 18.30 Neumrljivi spomini — Dražgoše - 19.00 I. šti-ričič: Leta vojne, leta miru — mladinska igra - 19.54 Pred EP i? umetnostnem drsanju - 20.00 Dnevnik - 20.45 Cikcak - 20.50 Zabavno-glasbena oddaja -	21.50
Dnevnik.
PONEDELJEK, 30. januarja
17.20 Poročila - 17.25 Mali svet — oddaja za otroke 17.40 Risanke - 17,55 Obzornik - 18.15 Narodna glasba - 18.45 Otrok in zdravje: Poškodbe oči 19.05 Za danes m jutri — nasveti - 19.15 Tedenski športni pregled - 19.40 Aktualna tema - 20.00 Dnevnik - 20.30 Drama 21.40 Skladatelja Slavenski in Milhaud - 21.55 Knjiga, gledališče, film - 22.15 Poročila.
TOREK, 31. januarja 18.35 Poročila - 18.40 Večer z Viko Grilovo in kvintetom Gorenjci - 19.00 Svet na zaslonu -19.40 Obzornik 20.00 Tretji človek — film - 21.30 Kulturna oddaja - 22.10 Poročila.
SREDA, 1. februarja 11.00 in 16.10 Osnove spiošne izobrazbe - 17.25 Poročila - 17.30 Hoja po ognju — film - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev — odd. za otroke - 19.00
Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - 20.00 Dnevnik -
20.30	Cikcak - 20.37 Rezerviran čas
-	21.00 Evropsko prvenstvo v u-metnostnem drsanju . 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 2. februarja 11.00 in 16.10 Angleščina - 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk: Petje -17.05 Poročila - 17.10 Tiktak: Mala čarovnica - 17.25 Pionirski TV studio - 17.55 Obzornik - 18.15 Še en korak — mladinska tribuna - 18.35 Zabavno-glasbena oddaja . 19.05 Prešernova človeška podoba
19.30	Čajkovski: Letni časi - 19.40 TV prospekt - 20.00 Dnevnik -
20.30	Aktualni pogovori - 21.10 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — moški prosto -
22.30	Poročila.
PETEK, 3. februarja 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.25 Poročila - 17.30 Profesor Omega — mladinska oddaja - 17.55 Obzornik - 18.25 Od Aswana do piramid — reportaža 19.10 V. Hugo: Nesrečniki - 20.00 Dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.37 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — plesi parov - 22.30 Poročila
SOBOTA, 4. februarja
17.15 Poročila - 17.20 Nočni obisk
-	lutkovna zgodba - 17.40 Kje je, kaj je - 17.55 Obzornik - 18.15 Vsako soboto - 18.30 Dajaki — film iz serije Neznani kraji - 19.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — ženske prosto -20.00 Dnevnik - 20.30 Humoreska Vase Popoviča - 21.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju
-	22.30 Ben Casey — film - 23.20 Poročila.
Enotno slovensko srednjo šolo poimenovati po Franu Erjavcu
Znameniti prirodosloven in pisatelj je poučeval na gorički realki ter je pokopan na pokopališču v Gorici
Delegacija gojencev in gojenk Slovenskega dijaškega doma v Gorici je pred dnevi izročila ravnateljici slovenske enotne srednje šole v Ul. Randaccio g. Rožici Lojk pismo sledeče vsebine:
Gojenke in gojenci Slovenskega dijaškega doma v Gorici smo počastili spomin pisatelja - pri-rodoslovca prof. Frana Erjavca ob 80-letnici njegove smrti. Obiskali in okrasili smo njegov grob ter pripravili v okviru domskih večerov majhno proslavo z govorom in s čitanjem njegovih del. Govorili smo tudi, da bi bilo zelo umestno, da bi dobila naša šola ime po tem velikem možu, ki počiva na našem pokopališču.
Zaradi tega se, gospa ravna-
bilo napisano, da smo obiskova- Dijaškega doma z željo, da bi
teljica, obračamo na Vas s proš njo, da bi se Vi in gospodje profesorji zavzeli za to misel, za katero mislimo, da bo razveselila vse goriške Slovence: lepo bi bilo, če bi na naših spričevalih
li v Gorici slovensko enotno srednjo šolo tFrana Erjavcan.
Z izrazi našega spoštovanja.
Prepričani smo, da bodo slovenski šolniki na Goriškem u-krenili vse potrebno, da bi se najprej zavod enotne nižje srednje šole, potem pa tudi slovensko učiteljišče ter gimnazija — licej poimenovali po zaslužnih slovenskih kulturnih možeh. V zadnjem obdobju so na Tržaškem kar štiri slovenske srednje šole poimenovali po Gregorčiču, Kosovelu, Grudnu in žigi Zoizu, zakaj ne bi imele svojih imen tudi naše, goriške šole. Pozdravljamo pobudo gojencev
se njihov predlog uresničil čim-prej.
Jutri predavanje o «ljubljanski pokrajini»
Jutri, v ponedeljek, 30. t. m. ob 18.15 bo v krožku za svobodo kulture, v Ul. Dante 12 v Gorici zanimivo predavanje z naslovom: ((Vojaške oblasti in civilna uprava Ljub. ljanske pokrajine v obdobju 1941-1943». Predaval bo Teodoro Sala, profesor na tržaški univerzi, ki je med drugim napisal tudi knjigo «La crisi finale del litorale adria-tico (1944-45)».
10. PLANINSKI PLES SPD
v Prosvetni dvorani v Gorici
Verdijev korzo 13
SOBOTA, 4. februarja
od 21. do 5. ure zjutraj Igral bo ansambel
VESELI PLANŠARJI IZ LJUBLJANE
Vstop samo z vabili, ki jih lahko dobite na sedežu v Ul. Ascoli 1/1 ali pri A. Košuti, Ul. Mameli 8 v Gorici.
Dvorana bo okrašena v planinskem slogu — Deloval bo dobro založen bife — Rezervacija miz.
Člani in prijatelji, preskrbite si pravočasno vabila!
«Veseli planšarji« ki bodo igrali na 10. planinskem plesu v Gorici______________-
iuiiiioiiiinininiiitiniiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiniiMiiiiiiiiii»itiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiuoiiiiiiiii(iiiiHiiiiiniininiiiiiiiiiiiiii»«i(iiiiii,i|n(n,,i,,i||oi,||iinininiii,HiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiioiiiioiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiioiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniuiiiMiiimiiiiii|iiiioiiiiiiiiiMiiii
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI	| SEJA OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA
priredi
TEČAJ
MODERNIH
PLESOV
ki obsega dvanajst vaj po dve uri in sicer SOFT BEAT, JUMP BEAT, 007, WILSON, JERK, MONKISS, BOY-BOY, JIMY, MANHATTAN, VULLY-BULLY.
Tečaj bo vodil plesni učitelj IVAN PODGORELEC
Vpisovanje in informacije na Slovenski prosvetni zvezi Ul. Ascoli 1.	..„
Tečaj bo, če bo vpisanih vsaj trideset udeležencev.
Zaprosili bodo deželni prispevek za ureditev igrišča v Štandreža
Priprave za izgradnjo deželne palače v Gorici, kjer bo poleg važnih uradov tudi avditorij
Na zadnji seji občinskega odbora, ki je bila v petek zvečer, je župan Martina poročal o poteku diskusije, ki je bila v petek v komisiji poslanske zbornice o podaljšanju zakona o prosti coni.
Odborniki so proučili delovanje mestne snage ter sklenili kupiti še en tovornjak za pobiranje smeti, da bi služba bolje delovala. Odbor, nik odv. Sfiligoj je nato poročal o vprašanjih, ki se pojavljajo z zasedbo javnega prostora.
Odborniki so se pogovorili o odnosih med občino in deželo, predmet, ki ga je orisal odbornik Lu-pieri in ki zadeva izgradnjo deželne palače v Gorici, v kateri bodo
vaffi“3eže1ni uraidii med njimi ustaJ nova za kmetijski razvoj in nadzorni odbor; v njej bo nadalje av-ditorium.
iii im ii n ■ um n mn im iiiii umi iii iiiii im milili im iiiiiiimiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiii!iiiiii
PO PODATKIH MATIČNEGA URADA
Odbornik dr. Tomassich je predlagal izplačilo nekaterih stroškov za bolniško oskrbo. Na predlog odbornika Agatija so obnovili za pet let pogodbo z ONARIC za otroške vrtce. Odbornik Lupieri je nato poročal o vrsti javnih del, o katerih bo razpravljal tudi občinski svet. Zaprosili bodo deželo za prispevek, potreben za ureditev športnega igri. ška v Standrežu, 6 milijonov bodo potrošili za asfaltiranje nekaterih cest, potrošili bodo nadaljnja sredstva za izgradnjo mestnega vodovoda; kolavdirali bodo ograjo okoli doline Koma, uredili nekatere ceste v Ločniku ter potrošili 430.000 lir za namestitev železne varnostne o-grRje^ob—oesttr- -prt—Fevmici.
Občinski svet se bo sestal v ponedeljek zvečer.
Včeraj-danes
Gibanje prebivalstva lani v doberdobski občini
Velik presežek rojstev nad umrlimi - Med 22 porokami je mnogo mešanih zakonov
Po podatkih matičnega urada na županstvu v Doberdobu se je lansko leto rodilo v tej občini 26 otrok, umrlo je 7 ljudi, poročilo pa se je 22 parov.
Od novorojenčkov je bilo 14 deklic in 12 dečkov.
Umrli so naslednji občani: Jordan Gergolet, Andrej Lakovič, Marija Lakovič, Ivan Lavrenčič, Ivan Pahor, Afra Peric in Emilija Stepančič.
Poročili so se naslednji pari: Oskar Baldan in Severina Peric; Aviano Biasiol in Adriana Jarc; Al-do Čadež in Heidi Weber; Ivan Colja in Marija Gergolet; Mario Devetak in Adriana Camielli; Amaldo Ferfoglia in Marija Tomšič; Marino Frandolič in Elda Peric; Andrej Gergolet in Caterina Visinitin; Jožef Gergolet in Ivana Babnik; Rafael Gergolet in Maria Grazia Terčelj ; Bruno Giacuzzo in Marija Gergolet; Anton Gobbi in Noemi Grot-to; Umberto Jarc in Alberta Jarc; Amaldo Jarz in Marija Štolfa; Al-do Lakovič in Milena Štolfa; Fede. rico Markovič in Aurora Pacor; Claudio Marussi in Caterina Vižin-
tin; Renato Okretič in Margherita Towel; Virgilio Radetti in Marta Eusan; Carmine Scaricaciottoli in Anna Marija Pace; Jožef Urdin in Nadja Lavrenčič; Gino Zolia in Silvana Lavrenčič.
Sindikalne vesti
Tekstilni sindikat pri CISL je prejel od vodstva tekstilne tovarne v Podgori odgovor na svoje pismo z zahtevo hitrejšega izplačila mezd delavcev nočne izmene. Vodstvo navaja težave za izvedbo tega predloga.
Sindikat CISL je stavil zahtevo za povišanje in izplačilo proizvodne nagrade pri podjetju ATI. Ta nagrada je že več let ostala na kvoti 30.000 in zaradi splošne podražitve predlagajo, naj bi jo zvišali na 42 tisoč lir. V tem smislu so pisali vodstvu podjetja pismo.
V Rimu so se te dni začela pogajanja za vsedržavno pogodbo pri podjetjih za izdelavo umetnih vlaken. Drugi del pogajanj bo 8. in 9. februarja na sedežu konfidustrie v Rimu.
tekstilna delavka Antonietta Glessi, mehanik Giovanni Giacometti in tekstilna delavka Fausta Severa, tekstilni delavec Renato Sortino in tekstilna delavka Elena Nardini, delavec Lucio Magnarin in delavka Lucia Simonetti, kmetovalec Sergio Zavadlav in trgovska pomočnica Stana Mucci, hidravlični inštalater Tullio Vorisi in Marisa Co-ceani.
Imenovanje disciplinskega razsodišča za spore - Imenovana komisija za davčne prizive
Novi podkvestor v Gorici
Te dni je prišel v Gorico novi podkvestor dr. Vincenzo Rovelli, ki prihaja iz Trsta, kjer je služboval več let v raznih kvest.urnih uradih..
V' policijski''službi je že od leta 1940 in bo lahko v veliko pomoč kvestoriju dr. Mhfbeilu Guidi.
Pod predsedstvom župana Jožefa Ceščuta se je v petek zvečer sestal občinski svet v Sovodnjah. Najprej so imenovali disciplinsko razsodišče ki naj razpravlja o primeru sporov v zvezi z občinsko upravo uslužbencev. Občinski svet je imenoval župana Ceščuta in dodatnega odbornika Marčela Devetaka z Vrha, predsednik komisije bo sodnik, dva zastopnika pa bo imenovala dežela.
Na osnovi deželnih zakonov so vprašali za prispevke, s katerimi bi uredili občinska pokopališča. Za ureditev pokopališča v Sovodnjah so zaprosili 6.8 milijona lir ker bodo isto tudi razširili, za ureditev ostalih štirih pokopališč, na Peči, v Rupi, Gabrjah in na Vrhu pa po 5.5 milijona lir za vsakega.
Imenovali so desetčlansko komisijo za prizive proti odmeri davkov; prefektura bo vanjo imenova-
la še pet članov. Sprejeli so zah* vo, ki jo bodo poslali pristojnj*; uradom, da smejo pobirati tros* rino na blago proste cone ter * prilagodili sklepom občinskega s , ta v Gorici, ki je na eni i^ zadnjih sej odločil, da ne bo r biral trošarine na oljčno olje.
DEŽURNA LEKARNA V GOR1^
Danes ves dan in ponoči je -prta v Gorici lekarna KUERN*1” Korzo Italija št. 10, tel. 25-76.
RONK^
DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči J® Ronkah odprta lekarna dr. SetP Olivetti, Ul. Roma — tel. 72393.
i
dežurna cvetličarna
Danes, 29. januarja je odprt®,.
to. jcuiutuja jc vjujk* - *
Gorici cvetličarna VOIGTLAND®? Ul. IX Agosto št. 3, telefon
.......................................................
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 22. do 28. januarja se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo je 25 oseb, porok je bilo 7.
ROJSTVA: Maria Strizzolo, rojena mrtva, Gianluca Seli, Alberto Saveri, Corrado Musina, Franco Sfi-ligoi, Luca Leghissa, Claudia Prinčič, Cristina Gerin, Valentina Vec-chi, Marilena Comar, Luca Forna-siero, Elena Cividino, Fablo Ron-chese, Laura Sergi, Laura Teši, An-drea Di Bert, Giacomino Graci, Flavio Busso, Patrizia Petruz.
SMRTI: gospodinja 68-letna Lui-gia Buttignoni, por. De Luca, in-dustrijec 73-letni Roberto Colla, gospodinja 78-letna Paolina Humar, vd. Širok, upokojenka 79-letna Fran-cesca Erzetič, vd. Cernetti, upokojenec 68-letni Settimo Zanini, upokojenec 76-letni Giovanni Morettin, odvetnik 56-letni Rodolfo Verzegnas. si, upokojenec 79-letni Angelo Ca-stellan, upokojenec 80-letni Angelo Ceccotti, uradnik 60-letni Ugo Co-lautti, upokojenka 77-letna Lucia Rupolo, vd. Nicolini, upokojenka 86-letna Elena Braida, gospodinja 26-letna Concetta Furlan, por. Ti-nonin, upokojenec 68-letni Antonio Galliussi, upokojenec 69-letni Er-menegildo Burgnich, kmetovalec 76-letni Antonio Brumat, metalme-hanik 26-letni Giorgio Ceccotti, upokojenka 87-letna Caterina Žnidarčič, vd. Loviscek, upokojenka 69-let-na Grazia Prinzi, vd. Pellegrini, 61-letna Maria Kerpan, upokojenka 88-letna Clelia Sanzani, vd. Ruginetti, gospodinja 78-letna Anna Maria Scherl, por. Leonardi, upokojenec 66-letni Giuseppe Macus, upokojenec 76-letni Ermenegildo Pecorari, dva meseca star Stefano Casa-grande.
POROKE: uradnik dr. Dario Cob-be in uradnica Anna Ferrara, železničar Emanuele Sanfilippo in
Mladoletni vlomilci iz Zagraj# so se rešili zaradi amnestija
Ljubici je odnesel zlatnino, ki jo je prej sam prinesel
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii
Predzadnji seznam dopolnilnega davka za Gorico z obdavčljivo osnovo nad 1,5 milijona lir
Objavljamo še zadnji seznam dopolnilnega davka z obdavčljivo osnovo nad 1.5 milijona lir. Seznami družinskega davka za Gorico bodo pripravljeni meseca junija. Silverio Quala komercialist 2 mil.
100.000	(104.112); Felice Quali uradnik 1.660.000 ( 62.106); Italo Querini zdravnik 1.800.000 (72.408); Massi-miliano Randi uradnik 1.860.000 (59.418); Ermenegildo Resen tehnični asistent 2.400.000 ( 93.546); Giovanni Resen uradnik 2 mil. 500.000 (125.898); Riccardo Revini uradnik
1.920.000	(61.380); Guglielmo Riavis profesor 2.750.000 (152.130); Giuseppe Romitelli zdravnik 1.520.000 (62.808); Carlo Romoli uradnik
1.500.000	(54.168);	Bruno Rosconi
trgovec 2.050.000 (114.354); Michele Rossi profesor 2.450.000 (110.004); Guido Rosignoli uradnik 1.820.000 (68.334); Candido Rosin uradnik
1.620.000	( 49.074); Rossi Silvio okulist 1.760.000 (85.992); Teresio Rossi zdravnik 2.850.000 (117.330); Rus-so Antonio oficir 1.700.000 (71.142).
Luigi Salvaterra uradnik 2.350.000 (100.812); Vittorio Santarelli profe-
sor 1.860.000 (77.550); Antonio San-1 seppe Smet uradnik 2 mil. 450.000
toro uradnik 2.000.000 ( 83.310); Li-vio Sardelli uradnik 2.850.000 (138.162); Giorgio De Savorgnani zastopnik 2.650.000 (114.816); Renato De Savorgnani 2.050.000 ( 94.596); Antonio Scarano uradnik 2.750.000 (125.172); Sergio Schipizza direktor 2.000.000 (81.954); Luciano Schnabl uradnik 1.840.000	(59.556); Ettoro
Scubla uradnik 2.150.000 (85.932); Oreste Scubla upokojenec 1.540 000 (76.818); Giulio Sdrigatti profesor
2.600.000	(113.046); Giuseppe Segati profesor 2.150.000 (91.008); Nata-le Seghizzi uradnik 2 mil. 750.000 (129.282); Luigi Sessanta oficir 1 mil.
860.000	(75.744); Ermenegildo Seve-
ro izterjevalec 1.620.000	(49.434);
Avgust Sfiligoj odvetnik 2.450.000 (114.648); Natalio Sfiligoj upokojenec 1.920.000 ( 73.740); Modesto Siena 2.650.000 (108.102); Antonio Silli električar 2.350.000 (124.470); Rinal-do Silli uradnik 1.960.000 (63.240); Leone Sirtori 1.640.000 (69.306); Albino Skerk bančni inkasant 1 mi.
920.000	( 66.402); Ferdinando Škodnik uradnik 2.400.000 (89.586); Giu-
(107.052); Mario Soberti uradnik
1.820.000	(57.636); Pietro Solza indu-
strijec 1.840.000	( 98.442;; Oscarre
Sosson uradnik 1.660.000 (49.182); Mario Spanghero 2.850.000 (131.652); Angelo Spazzapan uradnik 1.720.090 (73.086); Francesco Spazzapan inšpektor 2.250.000 ( 99.780); Giovanni Spinoso 1.880.000 (81.792); Ferruc-cio Stabile 1.620.000 ( 82.548); Cesa-re Stagni kapitan 1.540.000 (57.948); Graziella Stanicci profesorica 1 mil.
540.000	(48.738); Stanislao Stefanini uradnik 2.550.000 Quirino Steffe uradnik 1.740.000 (82.452); Francesco Stocco uradnik 1 mil. 720.000 (53.622); Federico Stoisser uradnik
1.720.000	(55.326); Teodoro Stori
zdravnik 2.900.000	(89.670); Lucio
Strassi profesor 1.740.000 (70.320); Antonio Stua uradnik 1 mil. 800.000 (59.166); Livio Stuparich pomorski kapitan 1.720.000 (52.380); Maria Sudan uradnica 1.860.000	(72.324);
Carlo Sussi 1.960.000 (92.070); Bruno Suttora pomorski kapitan 2 mil.
150.000	(79.416).
Pri popoldanski razpravi pred go-riškim okrožnim sodiščem pretekli petek se je moralo zagovarjati šest mladih obtožencev iz Zagraja, od katerih je najstarejši imel komaj 21 let.
To so bili: 20-letni Claudio Trevi. san iz Ul. D’Annunzio 5, 17-letni Paolo Mellinato iz Ul. Aquedotto 7, 18-letni Paolo Devetti iz Ul. Corri-doni 19; 19-letni Sergio Armanno iz Ul. Marconi 33, 19-letni Giovanni Gismano iz Ul. Marconi 4 in 21-let ni Rodolfo Zilli iz Ul. Madonnina.
V obtožnici je rečeno, da so v noči od 6. na 7. maja 1965 v Za-graju vdrli v bar Wilme Cidin ter odnesli več zavojčkov cigaret in 30 tisoč lir v denarju. Trevisan in Devetti sta bila obtožena poleg tega še kraje lovske puške v neki drugi hiši, Mellinato pa nošnje bodalca, s katerim je na silo odprl predale, ko so kradli denar. Armano in Gismano sta poleg tega grozila Tre. visanu in ga stepla ter ga prisilila, da jima je izročil ukradeni denar. Zilli se je moral zagovarjati, ker je sprejel 7.850 lir, za katere je ve. del, da so bile ukradene.
Vsi obtoženci so svojo krivdo v glavnem priznali in državni tožilec dr. Baiti je zanje predlagal zaradi mladoletnosti v več primerih odpustitev kazni ali pa pomilostitev v zvezi z odlokom o amnestiji.
Sodišče je obsodilo Zillija na mesec dni zapora in 20 tisoč lir globe, vendar so mu aplicirali amnestijo; Trevisan, Devetti, Armanno in Gismano so bili oproščeni žara di mladoletnosti, Mellinato pa je bil oproščen.
Obtožence so branili odv. Muna-fo in Battello iz Gorice in Ferrero iz Trsta.
Pri drugi razpravi sta se morala zagovarjati 50-letni Carmelo Di Paola, ki je doma iz Sicilije, stanuje pa v Gorici, na Korzu Verdi 75 ter 47-letna L’Amaritti Dina vdova Montresor iz Gorice, Ul. Rabatta 10.
Di Paola je bil obtožen, da je od. nesel nekaj kosov zlatnine v skupni vrednosti 50 tisoč lir iz stanovanja 44-letne Armide Cochet, ki stanuje na Trgu Cavour 6. To se je zgodilo decembra 1964, ko je Di Paola stanoval še pri Cochetovi kot njen ljubimec, pa se je z njo skregal, kar se je zaradi ljubosumnosti večkrat pripetilo. L’Amaritti pa je bila obtožena, da je kupila omenjeno zlatnino za 15 tisoč lir.
Di Paola se je zagovarjal, da je bila zlatnina njegova in tudi Ca-chet je izjavila, da jo je prinesel on in je bila prepričana, da jo je njej daroval. Di Paola je prodal zlatnino ker je rabil denar. Sodišče je zadevo rešilo tako, da je za Di Paola apliciralo amnestijo, njegovo soobtoženko pa je oprostilo, ker dejanje ni bilo kaznivo. Obtoženca sta branila odv. Munafb in Paglilla.
Odhod avtobusov na Prešernovo proslavo v Trst
Avtobus, ki bo danes odpe-ijal izletnike na Prešernovo proslavo v Trst, odhaja s Travnika v Gorici ob 14. uri ter bo peljal skozi Sovodnje, Gabrje, Vrh, Poljane in Dol. Ustavljal se bo na običajnih krajih.
>
Gorica
VERDI. 15.00: «Non per soldi-per denaro«, J. Lemmon ih Mattau. Ameriški film skope.
CORSO. 15.00: «Scusi lei, č fa^ vole o contrario?«, A. Sordl^, Anita Eckberg. Italijanski ^ maskope v barvah.
MODERNISSIMO. 14.30-22.30: *, te pištole per El Gringo«, J'j Harrison in Patrice Loran. ** Janški kinemaskope v barva*1,
VITTORIA. 15.00:	«Angeli %
l’infemo», James Drury in S* Carlson, ameriški film v kMeP skopu in barvah.
CENTRALE. 15.00:	«1 doi^j
tori della prateria«, T. in G. Stockwell. Ameriški film.
14—22:
Tržič
AZZURRO. im
in D. Blanchi, v EXCELSIOR. 14—22:
«<*
»Reuuierr^jt barvah. .
non correre«, C. Grant, v " maskopu in barvah.
PRINCIPE. 14—22:	«11 »Py
strappato«, Paul Newman, T drews, v barvah.
It on/te
EXCELSIOR. 15—22: »Šveglih uccidi«. Kinemaskopski fll**1 barvah.	^
RIO. 15—21.30: «Un fiume di
ri», H. Silva in maskopski film
Daryes.
barvah.
Ki*11
KONFEKCIJA
MONCARO
Verdijev korzo 113 — GORICA
velikim uspehom se nadaljuje
izredna zimska razprodaja s posebnim popustom 30%
VELIKA ZALOGA MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLEK TER SUKENJ - DEŽNI PLAŠČI, PLETENINE, PERILO <N ŠPORTNE KONFEKCIJE - BOGATA IZBIRA BLAGA NAJBOLJŠE KAKOVOSTI - VSAK NAKUP JE GOTO^ PRIHRANEKI
na vse
blago
za MOŠKE - ŽENSKE in OTROKE
(Ugodna menjava dinarjev)
I
pred občnim zborom kmečke zveze v trstu
Okrepiti in razširiti je treba dejavnost te najvažnejše organizacije naših kmetov
Potrebna je podpora pristojnih organov in oblasti - Na dnevnem redu vrsta pevcih problemov - Odstotek kmetov, ki imajo več kot 50 let, dosega 59,39 odst.
V nedelJo, 15. januarja je pPteklo 171 let odkar je bila na pcinah ustanovljena Kmečka zveza. V soboto, 11. marca pa »1 let, odkar je bil zadnji občni zbor Kmečke zveze v ohilfj dvorani trgovinske zbornice v Trstu. Med tema dvema dnm nicama’ ln sicer v nedeljo, 19. februarja, bo v Kulturnem .“Ju Po petih letih spet občni zbor Kmečke zveze, občnega zbora te najvažnejše
j. ?a?lzaclje naših kmetov nas to-J ‘Očita še dva tedna. Zaradi tena^ nam zdl potrebno, da nekaj v*mo o vlogi in delovanju zveze in važnosti prihod-občnega zbora, da pritegnejo pozornost ne samo članov ™nečke zveze, ampak tudi vseh ti-.	> ki se ukvarjajo s kmetijstvom
darstv^r<>l)lemi kmetijskega gospo-
Dr^uZadnjega občnega zbora je Dri«i 1° PreceJ časa. Medtem je j , ° do ustanovitve avtonomne de-s-,e ^odanije-Julijske krajine. V re-n Uciii’ ki je bila soglasno odobre-ig-„na zadnjem občnem zboru leta Zahf’ med drugim tudi izrecna *va, da pride čimprej do ustave™6 avtonomne dežele. Ne gle-Km *a Poetično pripadnost, saj r "}®Jka zveza združuje kmete z .nimi političnimi nazori, so se « člani že pred leti zavedali j , nosti ustanovitve avtonomne de-st e' ^daj je avtonomna dežela že v ®rnost in ima veliko pristojnost, nkf elnem merilu skoraj kot mi-tu..rstvo. glede kmetijstva. Priznati u w m°ramo, da deželni organi, ta-pQ deželni svet, kot deželni odbor;
svečajo precejšnjo skrb prav raz-d„JU kmetijstva. Zdi se nam torej, no utrJujejo pogoji in širijo mož-nje“ za aktivno, plodno sodelova-jj ' moremo si namreč zamiš-- da bi deželni organi lahko pre.
gjj, '	ucaenn urga-iu miinu pic.
n obstoj in vlogo organizacije,
y	“'-'J m viv/gu uigaiuna
kateri je včlanjen večji del nevrednih obdelovalcev zemlje na
sem področju. S svojim delova-ifim si je Kmečka zveza pridobila tn’ ®d tudi pri deželnih organih. Poem *° pa bi bil°’ da bi dežela - . n° podprla delovanje in razne
km ^ ^mečke zveze na napredek . etijstva, za strokovno izpolnje-
“	z,a huuMmiu izj^iv^iiijv-
n nje kmetov, zlasti kmečke mladi-n ’ in za popularizacijo ukrepov in °ud dežele v korist kmetijstva.
jji 0 so med drugim tudi naloge driske zveze in smo prepričani, bodo o teh stvareh razpravljali v Pr'hodnjem občnem zboru. V ^državnem merilu je tako imeno-H. zeleni načrt, ki je sicer odobren, niso pa še. odobre-.,Vek^ objavljeni zadevni prepis/.
1 kmetijstva, ukrepi za razvoj živo ?reJe in zadružnih oblik sodelo-
itd^8 med kmeti; asanacija živine p.,' dnevni red bo prej ali slej p ,° vprašanje jusarskih zemljišč, Pravlja se zakon za zaščito Kra-itd I?edobčinski regulacijski načrt Do so zei° važne zadeve, ki se jihsr®dn° in neposredno tičejo na-dar t Btov ln kmetijskega gospostva. Prav tako bodo naši kmet-L Ved«o bolj občutili dobre in sla-p Posodice izvajanja določb Skiip-. e*>a evronslreoa triiSča /aradi vse-
ga t evroPskega tržišča. Zaradi vse teSa bo Kmečka zveza imela
2atn° vetSe naloge in obilo dela. lova b° vedno bolj potrebno sode-0p,^ie strokovnjakov in podpora nizali' Potrehno pa bo ,tudi orga-da a?"sk° ukrepitd Kmečko zvezo, l0gebo lahko opravljala svoje na-
S '
vitv SV0^lm delovanjem od ustano-■ 6 do danes je Kmečka zveza
dokaz;
binuZala’ da se Je globoko ukore-Povp~1 da so kmetje z njo tesno
kmptzanl> da je glavna organizacija na tem področju m da je kmetov in kmetijskega go.
sP°dar;
tpp arstva na Tržaškem že mnogo, - go napravila. Pri tem ne gre sa.
Prizor za5cito interesov posameznih zas-pdetih članov, ampak tudi za bitna	sPl°*nih koristi. Skoda, da
kov točnih statističnih podat-
Po.. b’ Pr o številu vlog, prošenj, rt. edovanj, nasvetov, rešenih za-
dev v Je
korist posameznikov, ki jih
in bpravilo tajništvo Kmečke zveze prihranilo članom težke
tisoč.
e- Prav gotovo gre za tisoče
vSot ”'-e Primerov in za milijonske dradnt Razen tega vsakdanjega in sProH kega dela pa smo lahko z6j * beležili posege Kmečke zve-kovSvfPno z Zvezo malih posestni
in s’k že več let enotno nastopata Me beluieta, za rešitev nujnih pro-ga „ v kmetov in sploh kmetijske-tett^osP°darstva na Tržaškem. Med re, ^ baJ zabeležimo samo nekate-rišt r n' P1- vztrajno borbo v ko-ške , azlaSčencev, za uvedbo bolni-ohra jagaJne kmetov, za zaščito in en, , 6v vrtnarstva na Kolonkov-^hiečk pravleno ceno mleka itd. lahko a zveza Je mnogo napravila, bi še več, če bi imela na Dredv&g0 dovolj sredstev in ljudi, Sern strokovnjakov.
Poglejmo, kaj med drugim pravijo pravila Kmečke zveze:
Namen zveze je:
1.	Združevati na svojem področjii kmete, spolovinarje in zakupnike za zaščito njihovih moralnih in materialnih interesov;
2.	zastopati svoje članstvo in njegove koristi skupno ali posamezno pred oblastmi, katenkolim ustanovam in organizacijam;
3.	dajati članom potrebna pojasnila, informacije, nasvete in pomoč i> strokovnih, upravnih in pravnih zadevah;
4.	podpirali organizacijo ustreznih oblik kmečke proizvodnje, prodaje pridelkov in nabave kmečkih potrebščin,
5.	zbirati vesti in statistične podatke, ki služijo za dosego namena;
6.	vzgajati med člani zavest medsebojne povezanosti, sodelovanja in solidarnosti s sestanki, predavanji in strokovnim tiskom;
7.	delovati na sploSno za dvig poljedelstva in Se posebej gospodarske, socialne in kulturne ravni članov.
Tudi pred tem občnim zborom moramo žal poudariti, da naši kmetje nimajo še svojih zastopnikov v pristojnih ustanovah in organih, Pri imenovanjih zastopnikov oblasti načrtno zapostavljajo Kmečko zvezo in upoštevajo le bonomi-jansko organizacijo, kot da bi bila le-ta nekakšna uradna, državna organizacija z nekakšnim monopolom. Ta krivica se vleče že preveč na dolgo.
Iz navedenih pravil jasno sledi, kaj vse še čaka Kmečko zvezo, da bo lahko v polni meri vršila svoje naloge. Mislimo predvsem na točke 4, 5 in 6. Kmečka zveza bo morala bolj kot dosedaj skrbeti za organizacijo ustreznih oblik kmečke proizvodnje, prodaje pridelkov in kmečkih potrebščin. Precej se govori in piše n. pr. o nujnosti ustanovitve zadružnih mlekarn in hlevov (stallesociali), o zadružni obliki nakupa krmil in kmečkih potrebščin itd. Kmečka zveza mora dobro proučiti tukajšnje pogoje in potrebe ter podpirati uresničitev zdravih, koristnih pobud. Prav tako bo mo-
...................................................IIIIIIIIIIIIII1
Opozorilo Konzorcija
rala pojasnjevati in razlagati ukrepe dežele v korist kmetijstva, da bodo vsi kmetje o tem dobro obveščeni. Organizirati bo treba bolj kot čjo sedaj sestanke po vaseh in strokovna predavanja ter tečaje. Hočeš-nočeš — se bo kmetijstvo na našem področju moralo še bolj specializirati. Zato je nujno potrebna strokovna izobrazba. In ne samo zaradi tega.
Nadaljuje se beg z zemlje. Vedno manj mladine se ukvarja s kmetijstvom. Podatki kmečke bolniške bla. gajne kažejo, da je na Tržaškem lani 59,30 odst. kmetov (moških in žensk) presegalo 50. leto starosti.
Zaman bodo vsi ukrepi in olajšave, če ne bo kmečke mladine, če ne bomo imeli mladih gospodarjev, vinogradnikov, živinorejcev, vrtnarjev in cvetličarjev, če bodo kmetje izginili.
To je najvažnejši problem in o tem se bo treba na občnem zboru temeljito pogovoriti, poiskati vzroke in nakazati nove poti.
Ne verjamemo in nočemo, ne moremo, verjeti, da ni več nobenega izhoda, da je naš kmečki živelj zapisan smrti. Imamo že nekaj, sicer redkih primerov, ki dokazujejo, da je v umnem, naprednem, specializiranem kmetijstvu možnost obstoja in lepa perspektiva za mladega človeka. Kljub težavam je prav na našem področju zaradi bližine mesta več možnosti kot marsikje drugje. Mlad, napreden kmetovalec, pa naj si bo vrtnar, cvetličar, živinorejec ali vinogradnik, ima večje možnosti tako glede stalne zaposlitve, neodvisnosti in boljšega zaslužka, kot delavec pri zasebnih podjetjih, v industrijskih obratih itd.
Zaradi problemov, o katerih bodo na občnem zboru razpravljali, in zaradi dobe, v kateri se bo vršil, bo prihodnji občni zbor Kmečke zveze velikega pomena. Zaradi tega je nujno potrebno, da se dobro pri. pravimo in da se ga vsi člani udeležijo.
ALBIN BUBNIČ
'	' , i '	1
Mlad vinogradnik obrezuje in veže trte
iiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiip
VAZNA OPOZORILA NAŠIM ŽIVINOREJCEM
Predpisi o borbi proti tuberkulozi in brucelozi
Konzorcij opozarja vse svoje člane, po katerih zemljiščih je SIOT speljala naftovod, naj ne podpisujejo nobenih potrdil, če njihova zemljišča niso bila zopet postavlje. na v prejšnje stanje in ni bila še plačana odškodnina za povzročeno škodo.
O zadev' bo vodstvo Konzorcija v kratkem razpravljalo z vodstvom družbe Sim
Opozorilo KZ in ZMP
KZ m ZMP obveščata kmečke zenske, ki so do 31. decembra 1965 dopolnile 61. leto starosti, če imajo potrebne pogoje, to se pravi, če so od leta 1957 dalje plačale 104 prispevke za pokojnino letno, naj že v januarju vložijo prošnjo za Kmečko pokojnino.
Zii ske, ki bodo dopolnile tl. leto starosti v letu 1967 morajo pa vložit', prošnjo v tistem mesecu, ko in. a jo rojstni dan. Prošnje sestavljata in vlagata Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov — Ulica Geppa 9, v uradnih urah.
Obvestilo
Kmet. nadzorništva
Živinorejci, ki imajo zdrave hleve in zdravo živino na prodaj, naj o tem obvestijo Kmetijsko nadzorništvo.
Odkar se Je začelo z odstranjevanjem bolne živine je namreč na Tržaškem veliko povpraševanje po zdravi goveji živini (predvsem telice in krave). Živinorejci, ki nameravajo kupiti živino, se obračajo na Kmetijsko nadzorništvo, da bi zvedeli, kje je živina na prodaj, če je ne dobijo tu, iščejo drugod, rajši pa jo kupijo tu, kjer je živina že aklimatizirana.
Da ne pozabimo. • •
Dne 18. februarja zapade rok za plačilo davkov!
V okviru, ukrepov za asana-cijo goveje živine je že lani pokrajinski veterinar odredil pregled živine za ugotovitev tuberkuloze in bruceloze. Tako so že v lanskem letu pregledali živino v občinah Milje, Dolina, Zgonik in Devin-Nabrežina (delno). Zdaj pregledujejo živino v občini Repentabor in bodo nadaljevali s pregledi v občini Devin-Nabrežina. V letošnjem letu bodo pregled goveje živine raztegnili tudi na tržaško občino. Tako bodo vključene v pregled vse občine. To pomeni, da bo pod državno kontrolo vsa goveja živina na Tržaškem in da bo v sorazmerno kratkem času odstranjena vsa bolna živina, tako da bomo imeli v vseh hlevih le zdravo živino. Kakor smo pred časom že poudarili, bo ta uspeh velikega pomena za obstoj in napredek naše živinoreje. Do sedaj so veterinarji pregledali 1208 goveje živine in so med temi ugotovili 70 primerov tuberkuloze. Glede bruceloze pa so pregledali 1081 glav goveje živine in ugotovili 3 primere bruceloze.
Na podlagi zakonskih predpisov mora lastnik v roku 6 mesecev po ugotovitvi tuberkuloze prodati boino živino. Če hoče odbiti državni prispevek, pa mora v roku nadaljnjih dveh mesecev kupiti drugo zdravo govedo. Glede bruceloze velja predpis, da je treba oddati bolno živino v roku dveh mesecev, v roku nadaljnjih dveh mesecev pa je treba kupiti drugo zdravo živino.
Živinorejci so že obveščeni, kako se morajo ravnati in kakšni so predpisi, vendar se kljub temu še dogajajo nerednosti, ki škodujejo samim živinorejcem. Dogaja se namreč, da mesarji in mešetarji obiskujejo živinorejce in jih nagovarjajo, naj jim prodajajo živino, za katero je bilo ugotovljeno, da ima tuberkulozo ali brucelozo, ne da bi to živino prej ocenila posebna komisija. Nekateri živinorejci, kakor nam je znano, so že nasedli. Nekateri brezvestni prekupčevalci, ali celo mesarji, namreč obljubljajo, da bodo oni poskrbeli za to, da bodo prizadeti živinorejci prejeli odškodnino. Živinorejci, ne verjemite jim. Zapomnite si dobro, kaj pravijo zakonski predpisi:
Prvo opozorilo. Na podlagi zakona ima pravico do odškodnine, to je razliko med realno vrednostjo in izkupičkom za bolno živino (tudi npr. 70 in več tisoč), le tisti živinorejec, ki proda bolno živino po ocenitvi posebne komisije. Kdor ne bo tega upošteval, bo imel težave.
Drugo opozorilo. Ko ste po ocenitvi oddali bolno živino za zakol in kupujete drugo živino, morate kupiti le tako živino, ki je bila pod uradno kontrolo in ima potrdilo urada pokrajinskega veterinarja. Nobeno drugo potrdilo ni veljavno, tudi če ga je podpisal kakšen veterinar!
Asanacija goveje živine bo zajela vse občine na Tržaškem ■ Ne prodajajte bolne živine, če je prej ni ocenila posebna komisija
1.S25ŽA3 5M..........
Prvi člani glavnega odbora Kmečke zveze ob njeni ustanovitvi pred 17 leti
Nadvse moderen hlev za vzrejo goveje živine
če ne boste imeli tega uradne- ■ ha. Jetične živali se smejo od-1 v njihovem hlevu ni jetičnih ga potrdila, ne boste dobili od- straniti iz hleva le ko jih od-1 živali. To potrdilo pa bodo ta-škodnine, oziroma državnega 1 peljemo v klavnico. Vsak last- ko j izgubili, če pripeljejo v hlev
W rl o V\	-iv* Vtrtof n •»»	Kn/Mstl  1_____________3 !1. ”  ^ ________•   -• i - i .	,
prispevka in boste v nevarnosti, da ste pripeljali v svoj hlev bolno žival.
Tretje opozorilo. Kdor ima zdrav hlev in zdravo živino, naj ne prodaja telet, redi naj jih vsaj do 9. meseca starosti. To velja tako za telice kot za bikce. Mlado živino boste lahko prodali, in to za lepo ceno, ko bo imela uradno spričevalo po vsaj dveh uradnih pregledih.
Vzrejo mlade, zdrave živine toplo priporočamo vsem našim živinorejcem, ker bo vedno večje povpraševanje.
Zakon št. 615 z dne 9. 6. 1966 z raznimi dodatki ukazuje, da se morajo na Tržaškem (kakor tudi na Goriškem in Videmskem) obvezno in brezplačno razpoznavno cepiti proti jetiki vsa nad 3 mesece stara goveda.
Ko pride živinozdravnik v hlev popiše ime lastnika, spol, starost in pasmo vse živine ter zdravstvene razmere hleva. Nato tetovira v levem uhlju vsake živali zaporedno številko ter vbrizga med kožo malenkost tuberkoline. Po 72 urah se spet povrne ter po oteklini, ki je nastala na mestu vbrizganja tuberkoline, ugotovi, ali je govedo bolno. Bolnim govedom izreže s posebnimi kleščami košček desnega uhlja v obliki velike črke T (tuberkuloza). Kdor kupuje živali naj torej najprej pogleda, če je desni uhelj pre-strižen v obliki črke T in naj take živali ne kupi.
Bolne živali naj se takoj v hlevu ločijo od zdravih, naj se ločeno napajajo (in ne na javnih napajališčih) ter mleko naj se pred uporabo dobro preku-
nik pregledanih živali prejme živali, ki niso uradno priznane,
od pokrajinskega veterinarja pismo, s katerim ga obvešča o zdravstvenem stanju njegove živine, če je katera živina bolna, mu javi tudi rok, v katerem mora biti zaklana. Pred za. kolom bo žival ocenila posebna komisija ter označila vrednost živali za meso in ceno, ki bi jo imela, če bi bila zdrava. Razliko med tema cenama bo 100% poravnala država, če ima lastnik 10 ali manj živali, 89% pa če ima več živali. Prizadeti lastnik bo dobil odškodnino, če bo v 60 dneh po zakolu bolno žival nadomestil z zdravo.
da so zdrave.
Vsi predpisi, ki veljajo za jetiko, veljajo tudi za brucelozo.
Okrasno drevje
Tudi ljudje, ki se z dendro-logijo — kakor vedo o drevju imenujemo — ne utegnejo podrobneje ukvarjati, želijo kaj več vedeti vsaj o najbolj znanih zastopnikih teh naših življenjskih spremljevalcev. Prepoznavanje drevja in gumovi-ne ni preprosta stvar. Zlasti je postalo težavno v minulem stoletju, ko so se našemu skromnemu izboru domačih vrst, pridružile lesnate rastline z vseh celin, da bi vsestransko obogatile naše življe nje. Tulipanovec, rdeči hrast, robinijo, smo že pred dvesto leti dobili iz Amerike. Vzhodna Azija nam je poslala barvite japonske javore, čudovite o-krasne češnje, magnolije, lesnate potomke in mnoge druge manj znane krasotice. Listavci iz tujih dežel so pripomogli k bogatejšemu ter izrazitejšemu doživljanju posameznih letnih časov. Včasih je bil prvi cvetoči listavec navadni volčin, ki se razcveta v začetku aprila. Danes imamo dragocene vrste, ki odpro prvo cvetje že januarja, na primer pravi jasmin in čarobni orešek. Marca začneta cveteti zvezdnata magnolija in forsitija. Rumeno forsitijo spremljajo rdeča japonska kutina in krvavo rdeči okrasni ribez. Aprila si nadene svečano obleko toliko drevja in grmovine, da vse kar težko naštejemo.
Posebno doživljanje letnih časov, zlasti jeseni, so nam omogočili ameriški in azijski zastopniki z jesensko barvitostjo listja. Poznamo že vse odtenke jesenske barvitosti, od rumene do ognjeno rdeče in temno škrlatne. Nekateri izmed teh obdrže svoje barvasto listje po cele tedne, npr. ambrovec, parocija, kraški ruj in Cercidiphyllum. Večina japonskih javorov, pernatolistni ruj, snežne kepe pa! zažarijo kakor večerna zarja in že izgube liste.
Medtem ko iglavci v večini primerov ustvarjajo prizore z resno, več ali manj ustaljeno zelenino, nam listavci izraziteje oblikujejo posamezne letne čase. Vsako pomlad nas znova razvesele z zelenino mladega lista, ki ga jeseni po prelivanju najrazličnejših barv spet izgube. Najbolj izrazito poudarja pomlad cvetje pred olistenjem.
Listavci pa so zanimivi tudi pozimi, ko se nam kažejo goli brez listja. Drevje ene vrste na različnih mestih kaže drugačno podobo, še večja pa je raznolikost med vrstami. Vsakdo, ki hoče posaditi listnato drevo ali grm, mora vedeti vsaj to, v kakšnih pogojih uspeva in kako veliko zraste. Cez leta lahko drevje in grmovina zraste do takšnih razsežnosti, da to moti naše predstave in načrte.
Med posameznimi rodovi listavcev je zelo raznoličen javor. Ostrolistni javor je hvaležno parkovno drevo, saj zaradi orjaške krošnje daje hladno senco. Zelo iskani sta dve njegovi rdečelistni obliki, ki sta znatno nižje rasti. Gorski javor je v dolinah občutljiv, v našem sredogorju pa je njegova močno rumena barva jeseni nepogrešljiva. Zelo
in maklen, ki ga sadimo tui' v lepe žive meje. Biseri s manjše vrtove so številne zv sti barvitih japonskih jav rov. Divji kostanj kot najboi razširjeno lepotno drevo ir nulega stoletja zaradi bolez na listju vedno bolj izgubi. : pomen.	(:|
Manjše drevo z velikim lis ii; jem, lepim cvetjem in hladi senco je cigarovec ali katr pa. Judeževec z modrikasti: 1 metuljavim cvetjem se na G riškem in v Primorju razvi, j j
v čudovita drevesa. Gaber skromno, manjše drevo, ki izredno uporabno tudi za v , je žive meje. Orjaška glet :|! čevka z velikimi troštevnii j! trni je okrasna predvsem p, Ij zimi, ko je gola. Krilati o: škar zraste v mogočno grm sto drevo, primerno le za vt je nasade na nekoliko svež tleh. Izredno lepe primerke vrste najdemo v Arbore Volčji potok pri Kamniku.

Hvaležne ln že odvolj zna so okrasne jablane in češn, zlasti za manjše vrtove. M
Čitatelje obveščamo, da iz tehničnih razlogov ne bo več izhajala v dosedanji obliki priloga

«NAŠA ZEMLJA*
pač pa bo enkrat na mesec v nedeljski številk: i cela stran posvečena problemom našega kmetijstva.
Uredništvo !

živinozdravnik \ odporna sta sladkorni javor
Nekaj lastnikov je te dni prodalo bolne živali brez pregleda ocenjevalne komisije in seveda r.e bodo dobili nobene odškodnine. Glede odškodnine bi o-menil, da bo ta za mlade junce in telice mnogo manjša, kakor za mlade krave. Država je namreč dala na razpolago določeno količino denarja, katero komisija ne more prekoračiti. Da bi živinorejci ne bili preveč oškodovani, bo najbrž pri na-kunu krav izbrane pasme priskočil na pomoč tudi kmetijski inšpektorat.
Pri vsem tem delu bo najbrž najtežje rešiti vprašanje, kje dobiti potrebno število zdra. vih in dobrih goved.
Na vsak način se bo tudi to vprašanje rešilo, če ne drugače pa z uvozom živali iz drugih krajev.
Lastniki hlevov, v katerih bodo vse živali zdrave pri prvem in pri drugem pregledu, ki se bo izvršil za 6 mesecev, bodo prejeli od pokrajinskega živino-zdravnika uradno potrdilo, da
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||iii|||||||||||||||||||||||||||||,||,|||n,|||,||nm||,|,|||||||||||,|,||||)
BOROV PRELEC
Čez zimo žive gosenice borovega prelca v skupnem zapredku (gnezdu) na borovih drevesih. V vsakem gnezdu so našteli že do 150 in več gosenic, že koncem februarja, ko sonce nekoliko močneje zasije, se spuste gosenice v lepem redu «po edem v dolgi vrsti na tla in se v
zemlji zabubijo. Iz bub se pojavijo v juliju metulji, ki izležejo jajčeca, iz katerih se že v avgustu pojavilo ponovno gosenice, ki do pozne jeseni ob obilni hrani dorastejo in pred prvim mrazom se zapredejo na boru, kjer prezimijo. Gosenice sprevodnega prelca imajo votle žgoče dlačice, v njih pa je strupen sok v žlezastih celicah. Od krhkih, lahko izpadajočih koci-nic se človeku koža rada vname.
Gosenica borovega prelca je škodljiva, ker žre brstje in listje našega gozdnega drevja.
Sedaj poziva oblast lastnike borovih in smrekovih gozdov na uničevanje goseničnih zapredkov, Lastniki morajo gnezda sežigati, da se popolnoma uniči zalega. Pri uničevanju gosenic pomaga tudi narava sama, da se stanie uravnovesi. Po gozdu leta v poletnem času nebroj koristnih najezdni-kov (ichneumonidae). ki polagajo svoja jajčeca v razne žuželke, gosenice in bube, z bo-
dalcem - leelom zasadi samica najezdni-ka med obročke gosenice nekoliko jajčec, čeprav i-ma ena sama gosenica 20 in več jajčec v sebi in se iz vsakega izleže ličinka, to gosenico nič ne moti, da ne bj dalje žr-ia, se levila in celo zabubila. A naposled pa mora podleči in pogine Ličinke najezdnikov žive na škodo teh žrtev in si tako zagotovijo hrano do svojega popolnega razvitka. Hranitelja tako ugonobe.
M. P.
jablanami so najbolj razš t jene rdečelistne sorte, ki sj’ ; mladi lepo cveto, boljše pa ‘ zelenolistne, ki bogato roc 1 Drobne plodove je mogo ; predelati v odlične želeje marmelade. So pa tudi ze' učinkovit okras na novolet-jelki. Okrasne jablane, japc ske češnje in jerebike pa ; tudi najlepše družijo s s$:§ nim drevjem. Ker so najrt ličnejših velikosti ,jih lah uporabimo tudi v najmanj^ vrtovih vrstnih hiš-
t
Številnih vrst topolov in seoih vrb se kolikor je irj goče izogibamo, ker je upo; i j j ba v naših lepih pokrajin največkrat kočljiva in nej; trebna. Zelo primerni pa 3 nekateri hrasti. Naša doma, hrasta — graden in dob usp vata bolj v svežih, cer pa v č! hih tleh. Najlepši hrast za j krasne namene celinskega c’i močja je domala zimzele^ skrižani hrast. Za posebne ij " mene uporabljamo stebra?, vrbolistni in rumenolist hrast. Orjaški ameriški hrai (rdeči, močvirski in škrlatr,
z lepo jesensko barvitostjo, l| ffl
Mi	li
primerni le za večje kraj, || ske prizore. Rdeči hrast sc; ; med najbolj odporna dreve’ v industrijski klimi. Jerebi*:; so lepe zlasti v gorskih kiijjj jih v nekoliko zakisanih tle1 Povsod pa so razširjene liri Domače vrste se ob vroč asfaltnih cestah slabo poc| tijo, razmeroma odporni l, sta puhasta lipa s široko :• ramidasto rastjo in krimsj' lipa s kroglasto krošnjo. Ze-odporen je tudi križanec mi' domačo lipo in lipovcem. I; pa okrasna drevesa po vas , ‘ so češnje, hruške moštnice 35 orehi. Orehi imajo poseb): pomen v Primorju, kier turi. bogato rode. Na Goriškem ‘f| v Primorju imata posebno v) l.iavo še koprivovec in kal-zlasti pa zimzeleni listavci. S' i —
KALIK (Moretto)
Velika izbira konfekcij . ru( dežnih plaščev bundovk - objtiflf lek iz dralona in revlona plehki tenin na debelo in na drobnijv
TRST, UL. XXX OTTOBRE ( .
TRGOVINA
ŽELEZNIN
Sergio
TRST
UL. SETTEFON 1'ANE 36 — TELEFON 732212 ; l
•-.!1
Pri nas dobite v veliki izbiri: f J, orodje, obešalnike, opremo in po-
trebščine za kopalnico, okvire za
zavese, pipe, ogrodje za švedsko po- ,
hištvo, kuhinjske predmete, ročaje, l
..........minil m immiiiiiiiiiniii ....................................................................................m n um.........m........................n
Mmečhi holadaičeh m {elhua'i

Februar je zelo primeren za najrazličnejša kmečka dela, če nam vreme prizanese. Upati je, da nam vreme ne bo nagajalo in da bomo lahko opravili vsa dela. sicer pa moramo izkoristiti vsak dan lepega vremena, ker je februar običajno zelo nagajiv.
Na njivi:	trosimo hlevski
gnoj in razna umetna gnojila ter orjemo, sejemo jaro pšenico in ječmen. V zavetnih krajih lahN o že sejemo grah z oglatim zrnjem (Senator, Čudež Am., Telefon itd.), če nam vreme dopušča, preorjemo in po-
gnojimo
srompir.
zemljo za zgodnji
Na vrtu: tu imamo v februarju več dela kot na njivi. Najprej moramo poskrbeti, da vrt dobro očistimo, ga prekopamo in primerno pognojimo. V tem mesecu lahko sejemo na prosto redkvice, radič, špinačo, peteršilj, korenček, vrtno peso, v sončni legi pa solato rezivko, gomolj asto zeleno v toplo gredo za presajanje rano glavnato solato in zelje, paradižnik, me-lancane in papriko. Razen tega sadimo česen in čebulček.
V vinogradu in sadovnjaku:
posadimo trte in sadna drevesa brž ko zemlja ni več zmrz-la; obrežemo in povežemo trte, če tega nismo še napravili. Kdor ima možnost, naj trte pognoji in okoplje. Sadna drevesa obrežemo in očistimo. Februar je tudi zelo primeren za škropljenje sadnega drevja proti kodravosti in drugim zajedavcem.
V kleti:	lahko očistimo in
pretočimo vino ter žveplamo prazne sode.
Na travniku: če hočemo imeti dobro seno, moramo travnike očistiti ter jih pognojiti z mešanico umetnih gnojil.
ključavnice in železnine na splošno ;
«VALPADANA»
TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV
TRAKTORJI MOTORNE KOSILNICE MOTOKULTIVATORJI
NAJBOLJ TRPEŽNI, IZPOPOLNJENI IN UPORABNI STROJI
MOTORNA KOSILNICA
Z motorjem Lombardini na petrolej ali nafto (Diesel) — 4 brzine v naprej in 2 v nazaj
f nazaj
— Blokaža diferenciala — Pri-): ključki: prikolica, sejalnica, brus, žaga, črpalke, grablje itd,
Glavni zastopnik za Jugoslavijo: GENERALTECNICA IMPEX
TRST, Trg S. Antonio 6 GORICA, Korao Italia 75' OBIŠČITE VZORČNO RAZSTAVO
NEKAJ SESED J SKLOPKI
ji’ Neki prijatelj mi pogosto toži,
] a mu sklopka na avtomobilu deli težave. Ce nas je v družbi več,
J'rji ga včasih «izposodimo» in te-l ' aj težave pripisujemo njegovi ne-■t *eščosti in ne sklopki, ali morda elo tovarni avtomobilov. In ven-J*^ar krivda ni le njegova.
J'-j Ko smo rekli, da krivda ni sle *• jegovan, smo hkrati priznali mož-| ost dveh s krivčeva za te čedalje f pogosteje opažane težave motori-ijj* branih ljudi.
Kaj je pri avtomobilu sklopka I;. -frizione). ne bomo razlagali, ker ' 'sak avtomobilist ve, da je sklopil'' ja eden glavnih mehaničnih delov ffiiflDtomobila, da je to strojni ele-.iient, ki veže motor in gonilo. Pri IRto tudi ni važno, če vozač ve, |f: -• koliko delov je sklopka sestav-|Hiena. Praktično je veliko bolj važ-to, da jo zna pravilno uporab-Jj|yiati. To še posebej velja v zad-letih, ko postaja mestni in \idi že izvenmestni promet tako jflgiost, da moramo neprestano me-:j, \javati brzine in tudi postajati ter S p J ato ponovno speljavati.
Ifll Prvo pravilo za to, da nam bo klopka pravilno delovala, je, da a njenem pedalu sne počivamo». Inogi avtomobilisti imajo grdo na-ado, da jim noga stalno sloni na edalu sklopke. To pa je zelo po-osten vzrok, da se nam torni ko-!Fl it fdisco frizione) obrabi. Se prej Jp!e nam ta obrabi v primeru, če se Hjjired samoforjem «sprehajamo» Mor in dol, kot delajo mnogi noji lijoči, ki sklopke ne odklopijo do : -iraja. Močno se torni kolut obrab-
•	: ia tudi kadar speljavamo vozilo 11drugi brzini, pa čeprav na ravni, ptielo tudi malo navzdol nagnjeni ce-J, rjti. (V tem primeru je važno šte-MMilo obratov!). Ob tem bi zato ^ j logli dodati, da je edino pravil-; - j, o speljati vozilo v prvi in to \ 1 očasi in ne tako, kot delajo tisti ]• Avtomobilisti, ki bi radi pokazali, 5:f :ako naglo njihov «konjiček» pože-
*	J e. Včasih opaziš kakega vozača, xlJ>osebno mlajšega, da požene ta-1. to, da se izpod koles njegovega 3 ; ožila skar pokadi)).
Ce bo tako nadaljeval, se ne bo J tholgo skadilon izpod koles njego-i’l|ecra vozila.
JliS Za zadnjega izmed številnejših vz-mokov, da sklopko prenaglo obrabi-Hi|raot smo pustili še obremenitev. ,$,11 redko, da na cestah srečamo - i ibkejše vozilo, ki je natlačeno iMfcot jajce«. Ni dovolj, da je vo-rjflad strpal vanj potnikov, kolikor IjE-ift je stalo. K temu bremenu je l t 'odal, ali so dodali, še polno skla-IliKe tovora. In z vsem tem bre-; i\nenom skuša hiteti. Čeprav je res, ? >*!a a takšnih primerih ne trpi le klopka, ]xič pa vse vozilo, v na-
1" I	'
h
$
■i- /
} ! i:t
ji?!!
h
■:
tem primeru poudarjamo le to, da
,is'
ij: >'
lis
K
V prosti coni luke Koper so ustanovili stalno kosignacijsko skladišče, ki ga upravlja podjetje «Intereuropa» na račun tržaškega servisa FORD. V skladišču izročajo in prodajajo avtomobile «Corsair» in «Corlina» jugoslovanskim odjemalcem kot tudi kupcem iz ostalih socialističnih dežel in to po cenah, ki so nižje kot na mednarodnem tržišču. V teku so pogajanja za morebitno prodajo v Jugoslaviji vozila «Anglia-Torino», ki ga v Turinu izdeluje tovarna OSI.
Avtomobilska industrija skuša na vse načine izpopolniti vozilo. Posebno se konstruktorji ukvarjajo s problemi varne vožnje. Na sliki: volan, kakor so si ga zamislili pri Fininfarini
LE PRESTEJMO SE, KOLIKO NAS JE
Po vseh cestah sveta drvi 160 milijonov avtomobilov
Največ avtomobilov imajo ZDA ■ Najgostejši promet v Evropi imajo na Švedskem ■ Tudi pri nas se motorizacija naglo veča
Ameriška podjetja «požirajo» evropska
Ker ne razpolagamo s popolnimi podatki za lansko leto, pač pa s podatki iz leta 1965, bomo izkoristili te za podrobnejšo analizo o tem, kako je svet motoriziran. Po objavljenih podatkih je konec leta 1965 krožilo po vseh cestah sveta nekaj manj kot 141 milijonov avtomobilov. Po nekaterih drugih podatkih pa je bilo tedaj na vseh cestah sveta že nad 150 milijonov avtomobilov. (Za konec lanskega leta pa trdijo, da je bilo na vsem svetu 162 milijonov avt.). Ta razlika je razumljiva, saj v nekaterih državah že ne morejo kontrolirati vseh vozil in je na seznamu še efektivnega vozila tudi marsikatero vozilo, ki je šlo med staro šaro. V nekaterih državah pa, ki v motorizira-ciji ne pomenijo veliko, so podatki prav tako pomanjkljivi. Toda ne glede na to, vzemimo kot sred-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
ZANIMIVO PRESENEČENJE Z DALJNEGA VZHODA
Japonska se naglo preriva k vrhu svetovne lestvice
Niti deset let ji ni bilo treba, da je svojo proizvodnjo avtomobilov podeseterila - Zanimanje za izredno utilitarno «vozilce»
|e preobremenitev vozila eden iz-\\ned zelo pogostih vzrokov obrale sklopke. Tovarne avtomobilov colavdirajo vozilo za določeno število oseb in določeno količino prtljage. S tem v zvezi je izdelana tuli primerno močna in delujoča i klopka. Vsaka večja obremenitev ikoduje.
Do tu smo navedli le nekaj izmed možnih vzrokov okvare na sklopki, za katere je kriv vozač.
V začetku pa smo rekli, da sta možna dva krivca: vozač in tovarnar.
Ustavimo se za trenutek tudi pri lem: tudi v tem primeru bomo vzeli v poštev gostoto prometa, ki smo jo že omenili. Strokovnjaki trdijo, da je avtomobilska industrija zanemarila ta moment in gradi vozila, torej tudi sklopke, po načelih prazne ceste. In v tem je napaka. To dokazujejo tudi podatki, ki neizpodbitno dokazujejo, da je tovrstnih okvar vedno več. Vzrok je torej tudi v tem. Zato ?i sl konstruktorji morali omisliti calco boljšo rešitev ali pa sklop-ico temeljito izboljšati. Seveda nastane tu vprašanje konkurence. Da-les, ko se vse tovarne avtomobilov tako trdo borijo za trg, je skoraj logično, da močno varčujejo na vsem, torej tudi pri materialu tako delikatnih in pomembnih delov, kakršna je sklopka. Se bolj velja to pri utilitarnih in srednjih vozilih, kjer je problem cene, problem uspeha ali neuspeha.
Drugi moment, ki gre prav tako na rovaš izdelovalcev avtomobilov, je moment brzine. Ker skuša vsaka tovarna dati svojemu vozilu večjo brzino, kot jo ima enakovredno vozilo konkurenta, je logično, da je treba temu ustrezno izboljšati ne le motor, pač pa tudi ostale Kživljenjske« dele avtomobila. Torej tudi sklopko. Toda po navadi ostaja podjetje, kar zadeva sklopko in še marsikaj drugega, pri starem, in to pozneje plača u-porabnik vozila.
Se bi mogli govoriti o sklopki in motnjah, ki jih imamo z njo. Vendar pa menimo, da smo vsaj nakazali tisto, pri čemer smo sami odgovorni ali vsaj soodgovorni. Ce se bomo otresill razvod ali napak, ki smo jih navedli v začetku, bomo imeli vsaj opravičilo, da za motnje «presnete sklopke» nismo sami krivi.
Fre
še pred nekaj leti se v avtomobilski industriji Japonska ni tako rekoč niti omenjala in resnici na ljubo je avtomobilski park na Japonskem še danes nekoliko šibak, saj pride po eno vozilo na obilnih 40 prebivalcev, kar je na primer desetkrat manj kot v Kanadi in petkrat manj kot pri nas. In vendar se v določenih zainteresiranih krogih zahodne Evrope in tudi Amerike začenjajo spraševati, ali ne bo Japonska v bližnji bodočnosti postala nevaren tekmec njihovi industriji.
Dosedanji primeri nevarne Japonske konkurence so glede tega zgovorni. Ne bomo šli daleč v dobo pred zadnjo svetovno vojno, ko so se Japonci od časa do časa pojavljali na evropskem in ameriškem trgu s kakim svojim novim artiklom, ki je šel zelo naglo v promet zaradi izredno nizkih cen, dovolj je, da se spomnimo sedanje povojne dobe, ko so se Japonci izredno uveljavili v elektroniki in so njihovi transistorski, radijski in televizijski sprejemniki dobesedno preplavili svet.
Bojazen, da bi znala Japonska postati nevaren tekmec tudi v avtomobilski industriji, ni neutemeljen, pa čeprav je hkrati res, da znajo ameriški velikani morebitnega tekmeca tudi »ukrotiti«. Enostavno se v konkurenčno industrijo vključijo ali včasih celo potencialnega tekmeca absorbirajo. In vendar je Japonska danes «skrajno zanimiv primer«, kot Je zapisal neki zahodni strokovni list.
To dokazujejo konkretni podatki o naglem razvoju japonske avtomobilske industrije:
Leta 1960 so na Japonskem izdelali 165.000 osebnih avtomobilov. Pet let pozneje je japonska avtomobilska industrija vrgla na trg že 700.000 avtomobilov, lani pa so se Japonci približali že milijonu. Gornje številke so zgovorne, še bolj zgovorne postanejo, če povemo, da se navedene številke nanašajo le na osebne avtomobile, ker japonska avtomobilska industrija izdeluje skoraj enako število tovornih in drugih industrijskih vozil kot o-sebnih. Iz tega sledi, da je Japonska po svoji avtomobilski proizvodnji visoko na lestvici največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu in se je v lanskem letu povzpela že med pet največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu.
Najboljši primer, bolje povedano pregled nad tovrstno japonsko zmogljivostjo in proizvodnjo je nudil lanskoletni jesenski avtomobilski salon v Tokiu. Japonska avtomobilska industrija se je dolgo let predstavljala v glavnem z velikimi vozili, kakršne izdelujejo skoraj izključno ameriške tovarne. Vrhunski izdelki te vrste izhajajo iz največjega japonskega avtomobilskega podjetja Nishan, ki izdeluje na primer razkošna vozila vrste »Prince Royale». Toda to so vozila, ki si jih morejo privoščiti le izredno bogati Japonci; nekateri celo trdijo, da so ta vozila le za cesarsko družino. Sicer pa gredo
ta vozila bolj na zunanja tržišča. Na lanskoletnem jesenskem avtomobilskem salonu pa je bila vidna težnja japonske avtomobilske industrije, nuditi japonskim ljudem manjše, cenejše, torej bolj dostopno vozilo, nekakšno naše utilitarno vozilo nižje in srednje kubature.
Japonski . potencialni kupci avtomobila so se.zanimali ,?a.TO.-.„ žila s kubaturo od 1000 do 1200 uctn,l,še,„y«čjftipa je bilo zanima-
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Plini
iz ispušnih cevi
in vreme
NEW YORK, 27. — Kadar sedemo za volan, se prav zares ne sprašujemo, če dim in plini iz izpušne cevi našega avtomobila zasmrajajo zrak ali ne. Raje mislimo, če bomo pravočasno prišli na cilj. Kvečjemu nas moti to, če je slabo vreme, če je cesta mokra, če je megla gosta, skratka, kakšno je vreme. In vendar smo tudi mi prav z uporabljanjem avtomobila, baje, soudeleženi pri oblikovanju vremena. To se sicer zdi nekoliko čudno, na vsak način vsaj pretirano, toda strokovnjaki so prišli na dan tudi s tem. Na srečo so svoje trditve ovili za sedaj šele v obliko — domneve. ’
Za kaj gre?
Po izjavah ravnatelja newyor-škega centra za raziskovanje atmosfere, vplivajo plini iz avtomobilskih izpuhov tudi na vremenske razmere. Ponavljamo, da so te trditve še vedno zavite v obliko domneve, ker se strokovnjaki še nočejo dokončno izreči. In vendar svojo domnevo utemeljujejo tudi s konkretnimi elementi. Prof. Vincent J. Shaefer, ravnatelj že omenjenega centra in eden izmed pobudnikov tehnike za povzročanje umetnega dežja, je v članku, ki ga je objavila ameriška revija «Science», zapisal, da delci ali drobci svinca, ki jih nahajamo v plinu, ki uhaja iz izpuhov, povzročajo v višjih plasteh zraka sestavljanje kristalov ledu, ki se nato združujejo v oblake. Kadar se teh tako nastalih kristalčkov nabere veliko, preprečujejo padavine, to je dež ali sneg.
Bencin vsebuje tetratilski svinec, ki se v procesu izgorevanja spremeni v majhne drobce svinčenega oksida. Ti drobci se oblikujejo povsod, koder imamo o-pravka z zrakom, nasičenim s plini iz avtomobilskih izpuhov. Po trditvah tega ameriškega strokovnjaka bi bilo treba izvesti še podrobnejše poskuse, da bi mogli dokončno dokazati vpliv plinov iz izpuhov na oblikovanje padavin. »Ce bi neizpodbitno dokazali, da Je ta domneva pravilna, bi se bilo treba vsega tega problema lotiti prav resno« — je zaključil prof. Shaefer.
nje za zelo ekonomična vozila, kakršnih nimamo in nismo v Evropi nikoli imeli. Pri nas, v Evropi, smo šli v tem smislu le do kubature okoli 500 cm, Japonci pa so si omislili vozilo s samimi 360 kub. cm. Takšno je vozilo «Honda 360», ki ga izdelujejo v tovarni Honda. Vsakega poznavalca motorja more presenetiti tako nizka^ kub.atuja. _)n.. vendar strokovnjaki trdijo, da je to vozjlo, v ,9jcvi*MU‘S««iJe. TOflCi,. kar dobro vozilo. Pri tem se seveda najde tudi nekakšno opravičilo v dejstvu, da so Japonci v povprečju fizično bolj drobni od povprečnega Evropejca ali Američana. Toda ne glede na to ima «Honda 360» dovolj prostora za štiri potnike in za manjšo količino prtljage. Poleg tega zmore to «vozilce» celo 115 km na uro.
Za Japonce trdijo, da so zelo iznajdljivi. Japonci tudi priznavajo, da vsega, kar izdelujejo, sami ne zmorejo. Zato zelo pogosto kupujejo v tujini razne novosti in patente in jih doma izkoristijo ali celo izboljšajo in če je le možno, uvedejo proizvodnjo posameznega artikla na tekoči trak. V avtomobilski industriji vsega tega ne morejo, vendar pa so kot tehnično nadarjeni ljudje v kratkem času osvojili celo vrsto najnovejših avtomobilskih izboljšav in se tudi uveljavili v nekaterih tehničnih rešitvah, kot na primer v popolnoma sinhroniziranih gonilih, v kolutnih zavorah (freno a disco) in še marsičem.
nje merilo, da je krožilo pred o-bilnim letom po svetu okoli 150 milijonov vozil.
Ob tem se logično postavlja vprašanje, katere države so bolj in katere manj motorizirane. Na vsak način zavzemajo prvo mesto Združene države, kjer je bilo pred obilnim letom registriranih 75,5 milijona vozil, tako da je prišlo po eno vozilo na manj kot tri prebivalce.
Čeprav je štela Zahodna Nemčija, — vedno konec 1965. leta, — 9,700.000 avtomobilov (danes jih ima nad 10 milijonov), in ni po gostoti na drugem mestu, ker pride v Zahodni Nemčiji po eno vozilo na 6 prebivalcev. Takoj za Zahodno Nemčijo pride po številu vozil Velika Britanija, ki je konec leta 1965 imela 9,100.000 avtomobilov, t. j. po eno vozilo na 6 prebivalcev. Približno na enaki ravni je bila tedaj tudi Francija, kar zadeva število avtomobilov. Ker pa ima Francija manj prebivalcev kot Zahodna Nemčija, je v Franciji prišlo tedaj po 5 prebivalcev na eno vozilo.
In kako je pri nas, v Italiji? Italija je konec 1965. leta imela malo manj kot 5 milijonov in pol avtomobilov, tako da je prišlo po 10 državljanov na eno vozilo. Po novejših podatkih ima Italija nad 6 milijonov in pol avtomobilov in pride po eno vozilo že na devet državljanov.
Kanada, Avstralija in Švedska pa so glede motorizacije daleč pred že omenjenimi močno motoriziranimi evropskimi državami. V Kanadi, kjer so imeli ob koncu 1965. leta 5,300.000 avtomobilov, je prišlo po eno vozilo že na vsake štiri prebivalce. Prav tako gost je avtomobilski park v Avstraliji, kjer so imeli tedaj 2,900.000 avtomobilov. Na isti ravni je glede gostote tudi Švedska z 1,800.000 avtomobilov.
Belgija je razmeroma zelo razvita država in vendar imajo v Belgiji »le« 1,400.000 avtomobilov, "t| j.‘po"eno"vozilo na sedem prebivalcev, medtem ko imajo na Holandskem prav toliko avtomobilov, zato pa pride tam po eno vozilo na vsakih devet prebivalcev.
V tem našem sprehodu po najbolj motoriziranem svetu, se u-stavljamo lo pri državah, kjer imajo »upoštevanja vredno« motorizacijo in najmanj en milijon vozil. Zato pridejo v tem pregledu v poštev še Južna Afrika s približno 1,200.000 avtomobili in 15 prebivalci na eno vozilo, nato Japonska z 2,180.000 avtomobili in z enim vozilom na 44 prebivalcev, in končno še Brazilija z o-bilnim enim milijonom avtomobilov, toda že s 75 prebivalci na vozilo.
Kakor lahko takoj opazimo, ni v tem seznamu niti ene države iz socialističnega sveta. In res je, da je v socialističnem svetu avtomobilska industrija še zelo slabo razvita. Sicer je res, da je Sovjetska zveza konec leta 1965 imela nad en milijon avtomobilov, vendar je pri vsem tem prišlo po eno osebno vozilo na kar 225 prebivalcev. To razmerje bi se nekoliko spremenilo, če bi upo-
števali tudi tovorna vozila, ki jih imajo v SZ sorazmerno več kot drugod. Ce bomo podoben pregled napravili čez kako leto, je verjetno, da bo to razmerje v Sovjetski zvezi nekoliko drugačno, saj je Sovjetska zveza pred nekaj meseci sklenila s turinskim podjetjem FIAT pogodbo, da ji bo to zgradilo v novem mestu, ki nosi ime po Palmiru Togliattiju, avtomobilsko tovarno z zmogljivostjo okoli 700.000 avtomobilov na leto. Le kak teden pozneje je Sovjetska zveza sklenila prav tako pomembno pogodbo s francoskim avtomobilskim podjetjem Renault, ki bo prav tako pomagalo k bolj živi motorizaciji v Sovjetski zvezi. Seveda pa smo še daleč od tega, da se bo Sovjetska zveza glede tega približala Zahodni Evropi.
Nemci se ogrevajo za tuja vozila
BONN, 27. — V krogih nemške avtomobilske industrije tožijo nad dejstvom, da doživlja njihova industrija določene težave, hkrati pa da se nemški kupci ogrevajo za tuje avtomobile. To navdušenje Nemcev nad tujimi avtomobili se je v lanskem letu zelo konkretno izrazilo v tem, da je zahodnonemški trg absorbiral samo italijanskih in francoskih avtomobilov v vrednosti 2 milijard nemških mark, kar je v naši valuti okoli 320 milijard.
O tem pojavu je spregovoril tudi generalni tajnik nemškega avtomobilskega kluba Hans von Rosenthal, ki je poudaril upravičenost te zaskrbljenosti zahoano-nemških poslovnih ljudi, hkrati pa skušal ta pojav tudi pojasniti. Po njegovem mnenju je treba vzroke za to iskati v cenah ra-hodnonemške avtomobilske industrije, ali bolje v tem, da so tuji avtomobili na nemškem trgu cenejši od enakovrednih nemških avtomobilov. Ta tuja konkurenčnost je posebno prizadela zahod-nemško tovarno avtomobilov «Volkswagen».
Hans von Rosenthal je pa dodal, da avtomobili vrste »Mercedes« in njim podobna draga in razkošna vozila nimajo težav na zahodnonemškem trgu. Iz tega strokovnjak sklepa, da v Zahodni Nemčiji, kar zadeva to, ne gre za pomanjkanje sredstev, da torej ne gre izključno za cene, pač pa tudi za kakovost pri enakih cenah.
Posebej še pogrešajo v Zahodni Nemčiji »vozilo za ženske« — je zapisal zahodnonemški list «Bild Zeitung«, ki še meni, da bi moralo to vozilo biti skrajno praktično, po možnosti brez sklopke, na vsak način majhno, da bi ga koristnica mogla parkirati kjerkoli. Vozilo bi moralo imeti le toliko prostora, da bi mogla gospodinja vanj postaviti svojo košarico, s katero gre po nakupih.
V zadnjih tednih sicer ne beležimo kakega posebnega navala jugoslovanskih turistov, katerega vrhunec smo v Trstu doživeli v zadnjih dneh novembra lani, ko je Trst dobesedno preplavilo na desettisoče jugoslovanskih ljudi, kljub temu se v Trstu zelo pogosto, rekli bi na vsakem koraku srečujemo z jugoslovanskimi turisti, med katerimi je tudi veliko avtomobilistov. Ker je pogosto naše mesto cilj jugoslovanskih turistov - avtomobilistov iz malone vse Jugoslavije, bomo v naslednjem navedli jugoslovanske avtomobilske evidenčne tablice v abecednem redu:
BL	—	Banja Luka
BR	—	Bar
BG	—	Beograd
BI	—	Bihač
BP	—	Bijelo Polje
BT	—	Bitolj
BJ		Bjelovar
BC	—	Brčko
CE	—	Celje
CT	—	Cetinje
CA	—	Cačak
CK	—	Čakovec
DA	—	Daruvar
DO	-	Doboj
DU	—	Dubrovnik
DJ	—	Djakovica
GL	—	Gnjilane
G2	—	Goražde
GO — Gorica
GS — Gospič
IG — Ivangrad
JC — Jajce
KA — Karlovac
KP — Koper
KC — Koprivnica
KM — Kosovska Mitroviča
KO — Kotor
KG — Kragujevac
KV — Kraljevo
KR — Kranj
KN — Krapina
K 2	—	Križevci
KS — Kruševac
KU — Kumanovo
KT — Kutina
LE — Leskovac
LI — Livno
LJ — Ljubljana
MA — Makarska
MB — Maribor
MO — Mostar
MS — Murska Sobota
NA — Našice
NK — Nikšič
NI - Niš
NG — Nova Gradiška
NS — Novi Sad
NM — Novo Mesto
OG — Ogulin
OH — Ohrid
OS — Osijek
PA — Pančevo
PE — Peč
PV — Plevlja
PJ — Podujevo PO — Požarevac PD — Prijedor PR — Priština PZ — Prizren PU — Pula RI — Rijeka SA — Sarajevo SI — Sisak SK — Skopje SB — Slavonski Brod PŽ — Slavonska Požega SD — Smederevo
50	—	Sombor
ST — Split
SM — Sremska Mitroviča SU — Subotica SV — Svetozarevo SA — Sabac
51	—	Šibenik
ST — Stip TE — Tetovo TG — Titograd TV — Titov Veles TU — Titovo Užice TZ — Tuzla
UR — Uroševac VA — Valjevo V2 — Varaždin VI — Vinkovci VT — Virovitica VR — Vranje ZD — Zadar ZG — Zagreb ZA — Zaječar ZR — Zrenjanin ZE — Zenica
Ameriški avtomobilski velikani kar «požirajo» evropsko avtomobilsko industrijo. Znano je, da je prešla večina delnic že marsikatere evropske avtomobilske tovarne v roke ameriških avtomobilskih velikanov. Nekatera evropska podjetja pa so le bolj po imenu evropska, ker so dejansko že skoraj povsem ameriška. Pred nedavnim so uradno sporočili, da bo ameriška družba «Crysler» prevzela kontrolo nad angleško tovarno avtomobilov «Rootes», ki sicer ne spada med veliko tovarne, vendar pa zaposluje 8000 delovnih moči.
Britanski minister za tehnologijo Anthony Wedegwood-Ben je pred časom sporočil, da je britanska vlada pristala na ustrezna pogajanja, ki so se bila prekinila lani decembra. Predstavniki ameriške družbe «Crysler» so sicer rekli, da bodo mogli o tem odločati tudi nameščenci britanskega podjetja, vendar kaže, da bo njihovo mnenje veljalo le glede odstotka delnic, ki naj bi jih odkupila ameriška družba, ki pa s svoje strani namerava vložiti v svoj britanski posel okoli 20 milijonov funtov, kar je nekaj nad 35 milijard lir.
Iz istega vira se je zvedelo, da je bilo britansko podjetje v finančnih težavah, ker je v lanskem poslovnem letu, ki se je končalo zadnjega julija, beležilo že 5 milijard lir primanjkljaja. Ta pa se je do sedaj povečal že na obilnih osem milijard.
Pri tem pa Je vredno dodati, da bo britanska vlada vendarle v vodstvu podjetja in sicer preko svojega delegata, ki bo zastopal britansko državno ustanovo za ra-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiumiiiiiiiiiHiiiiii>>ii»>i>iiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
Jugoslovanske evidenčne tablice
cionalizacijo industrijskega razvoja.
Ko že govorimo o poseganju ameriške avtomobilske industrije v evropsko, bomo omenili težave, ki jih ima Fordova podružnica v Genku v Belgiji. V tej tovarni so na božični dan prekinili proizvodnjo in jo bodo nadaljevali šele s 7. februarjem. Vseffl delavcem, ki jih je 8500, so dali «podaljšane počitnice«. Vzrok? Kaže, da je letošnji odkup vozil nekoliko slabši od lanskega, zato j® tudi naročil manj. V belgijski podružnici Fordovega podjetja izdelujejo karoserije za vozila »Tau-nus«.
boste potrošili namestitev avtoradio
f
L
A UTO V0X J
v svoj avtomobil
Zastopstvo in servisna postaja
RADIO R0SELLI
TRST, Via Tor San Piero 2 Tel. 31294
POZOR!
A VTOMOMLIST1
ŽELITE VARNO VOZITI V
Dajte brezplačno pregledati vodne poti v motorju pri
S A P UP P O
POPRAVLJALNICA AVTOMOBILSKIH HLADILNIKOV TRST, UL. S. FRANCESCO 41
F.I.A.R.
■TOVARNA AMORTIZERJEV VSEH VRNI
TRST — Ul. Jacopo Cavalll 7 — Tel. 96-523
A UTO NAUTICA
DEMARCHI
NADOMESTNI DEU AVTO PRITIKLINE
POSEBNI POPUSTI
ZA JUGOSLOVANSKE KUPCE
TRST - ULICA DANNUNZIO št. 25 - TELEFON St 95-92*
AUTOACCESS0RI0 CORTELLI
TRST
UL LOCCHI 26-2 TELEFON 94238
0 Prevleke in preproge raznih znamk za vse avtomobile
0 Najpopolnejša izbira nadomestnih delov v službi vozača
ZELO UGODNE CENE S POSEBNIMI POPUSTI 0 Prikladen parkirni prostor
Pri F.R.A.M.A
TRST
Piazza Dalmazia 3 - Tel. 31-766
DOBITE DELE IN
VSE ZNANE ORIGINALNE
•	CARELLO	•
•	FRAM	•
•	STARS	•
•	ROLF - PIRELL1 •
•	KLITZ	•
•	MULTIVOX	•
NADOMESTNE
POTREBŠČINE
PIRELLI
TRICO
CHAMPION
AGAPRES - PIRELLI
FACET
VIF
CEZ ROKAVSKI PRELIV PROTI ANGLIJI, ŠKOTSKI IN IRSKI
le na ladji ti pikolo vska policija izpraša vest», na kopnem pa carina
Angleži so malobesedni, a v vlaku med Doverjem in Londonom naletiš na ^nogo drugih tujcev - Povsod vrste, tudi za taksije na postaji Victoria Station
čeprav sem doslej Anglijo °biskal in nekaj njenih zna-™enitosti že ogledal, me je ®klo Ponovno med ljudi, za 6re je v svetu znano, da °holi ali vsaj samosvoji, v kraje, ki se zaradi svoje
našf6 ne 5110rei° kosati z nimf1' razmeroma zelo sončni lkrap' Prijatelji in znanih* 1 P°znajo mojo strast za P tovanje, so mi pravili, naj i a 'anskoletno potovanje iz-
Evf111 eno izmed redkih držav . ope in Sredozemlja, kjer
la žeiem biL In vendar je bi-Kliinia’ da se vrnem v An-skn ■ da obiščem tudi škot-da m *rsko v meni tako živa, ^ S® sicer za pametne nasve-Pač Prtiateliev nisem zmenil, Pot P& Se odločil za ponovno Vanje na angleško otočje.
*am)1?rat Pa nisem odpotoval lja J pa v družbi prijate-je Jn njegove žene, kar mi ker 0 posebej dobrodošlo, anei0?i- ie Prijateljevo znanje rali SClne veiiko pomagalo zada flmojeSa skromnega zakla-bgleškega izrazoslovja.
za uv°d-in ker na-o Sv ..J® v naslednjem pisati ski j ™ viisih o Angliji, škot-takof Irski< se preselimo kar . na parnik «Victory», ki tl ni.6 °d Calaisa peljal proda n Ve9u- Pravzaprav se že Alje* u’ ko te loči od An-tnet ’ še nekaj desetin kilo-Pol6c,OV,lmoria- čuti Anglija. s0 v;f*tevilnih tujih turistov
ki
ne
ži, ]^lna Potnikov bili Angle-podit1 So ,se vračali domov s držaylc..iz raznih evropskih
So *’ ali Pa iz Francije, kjer Prihtr®ležl skoraj doma, saj nakni-0 sem večkrat, da si da J 0 razne stvari, kakor ki nier pijače in cigarete, ’ v Angliji bolj drage^
k a; jgda^a 2 vlaka do parni-
v —	sli tun pa vi
Mk Parnik, ki te čaka. Par je aaSA katerim smo potovali de nrCas? druge svetovne voj ške evažal v Evropo zavezni teriajVo^ake ter vojaški ma ^ztdu Za borl30 proti nacifa di s ‘ Tako piše, v angleščt pl°^.Veda, na veliki bronasti stop ’ ki Je vdelana v zid vrh sai0plc’ ki te peljejo v glavni Prelij . ožnja čez Rokavski iepe_ Je Prijetna, posebno v doVer Vremenu, ko občuduješ Se h ke skale bele kot sneg. Če p. ^ Prijetna pa bi bila, dam:	Policijski organi sit-
sicer ■ Z raznimi vprašanji, in tuje§' lz kakšnih razlogov po-?da§ \ Angbjo, koga tam poko j Ce imaš sorodnike, ka-v&ti , kie nameravaš stano-seboj Koliko denarja imaš s tej ali nameravaš delati v arzavi itd. Saj to ne bi
bilo pravzaprav tako hudo, temveč vrsta, v kateri moraš čakati na parniku, preden prideš do «spovednika«, ki ti na zelo prijazen način izpraša vest. Ta vrsta je zelo neprijetna posebno pa še, če je morje razburkano, tako da se parnik ziblje in da ti je nekako slabo, kot je bilo nekaterim ženskam, ki so, preden so prispele v «spovednico», bile bele kot rjuhe in se zibale od mize do mize, od stola do stola.
Vsakdo, ko potuje prvič v Anglijo, po končanem zaslišanju misli, da so Angleži zelo radovedni ljudje. To pa ne drži. Angleži imajo stroge ukrepe proti vselitvi nezaželenih tujcev, proti tistim, ki se hočejo tam zaposliti, kajti v Angliji imajo že dovolj svojih brezposelnih, za delovno silo pa imajo še preveč ljudi iz raznih bivših kolonij, zato odklonijo dovoljenje vsakemu, ki pride v to državo, da bi si tu poiskal delo.
Ce hočeš zamenjati denar, ali nekaj pojesti in popiti ter kupiti cigarete, likerje in še druge predmete, ki so na parniku cenejši, se moraš spet postaviti v dolge, lepo urejene vrste, ker Angleži so za take stvari res pravi mojstri.
Po dobri uri vožnje po morju sledi v Doverju carinski pregled. Angleški cariniki in policaji so zelo vljudni, toda takoj opaziš, da so strogi in izvedenci v svojem delu. Vljudno te vprašajo, če imaš kakšno stvar, ki je podvržena carini. Stalno in ostro te gledajo v oči in če ti verjamejo, da nimaš nič, ti kovčka niti ne pregledajo. Mene je pregledoval mlad carinik, ki me je dolgo $p,sa zadržuj, ^raai dveh fotografskih. . .aparatov.
ka- j„ Ja 2 vlaka do parni- dveh fotografskih, .aparatov. Vlako Zel° kfatka. Izstopiš mil Vitmoji slabi angleščini sem big - ’ na drugi strani pa vi- mif povedal, da^trriatn enfeita
za belo-črne fotografije, medtem ko imam drugega za barvne diapozitive. Vseeno mu ni šlo to preveč v glavo, zato je vprašal starejšega carinika, kaj naj stori. Seveda me je starejši carinik takoj odpravil, sicer bi zaradi tistega »pegastega bubca« moral še dolgo čakati. Spominjam se, da ko sem prvič bil v Angliji prav v Doverju, bi zaradi carine kmalu zamudil vlak za London, in sicer zaradi ene steklenice slivovke, ki je, kot vsaka alkoholna pijača, strogo podvržena carinskim predpisom. Slivovko sem nesel prijateljem in sem želel, da ostane zaprta. Zato sem moral plačati dvakrat več carine, kakor je stala steklenica sama. Po carinskem pregledu, ki je na železniški postaji v
Doverju, sta bila dva vlaka že pripravljena in sta se takoj odpeljala proti Londonu.
Ko si v vlaku, lahko mirno potuješ po vsej Angliji, Škotski, kot tudi po severni Irski, ki je še pod angleško oblastjo in te nihče ne vpraša za dokumente. Na vlaku iz Dover j a proti Londonu že o-pažiš razliko. Ljudje v vlaku malo govorijo. Če pa govorijo, to niso Angleži, temveč tujci. Tako se je zgodilo tudi v našem oddelku. Bila je skupina mladih, ki so se smejali, kričali, zabavali, bili so to Američani. Z nami v kupeju, je sedel tudi mlad Italijan, ki se je vračal na delo v Anglijo iz Italije, kjer je bil na počitnicah. Ta mladenič je skoraj vso pot iz Doverja do Londona izražal negativna mnenja o Angležih, posebno pa o ženskah, in dejal da se ne bi nikoli oženil z Angležinjo. Toda vseeno je rad živel tu in delal, čeprav je seveda ves čas poveličeval svojo domovino, Ki pa mu ni mogla zagotoviti dela in kruha, ki ga je moral iti iskat v «gr-še in slabše kraje«.
Kot sem omenil, ljudje malo govorijo. Toda če jih kaj vprašaš, ti vljudno in prijazno odgovorijo. Očitno je, da si ne želijo daljših razgovorov z ljudmi, ki jih ne poznajo. Kakšna razlika med temi in našimi ljudmi! Če se hočeš pri nas, že v tramvaju ali pa v avtobusu pogovarjati, želijo ljudje izvedeti vse o tebi. V Angliji lahko potuješ ure in ure v istem kupe j o in nihče ne bo spregovoril niti besede. Včasih je prijetno, včasih pa tudi ne. Posebno pa za nas ne, ki se radi pogovarja-jamo in nekaj poklepetamo, da nam čas hitreje mine.
Nekaj pred 2f>j; uro smo prispeli na veliko, lahko bi rekli ogromno železniško postajo «Victoria Station«. To je ena izmed 9 železniških postaj, ki jih ima velemesto London. Victoria Station je postaja, ki služi za odhode in prihode vlakov na evropsko celino oziroma z' nje. Ko smo prispeli v London, je bila že tema in povrh tega je še deževalo. Pogledal sem vse naokoli po postaji, če so nas prišli počakat moji znanci. Nikogar! Skupaj s prijateljem sva se odločila za taksi, toda ni ga bilo mogoče dobiti. Ko sem končno le dobil taksi, ki je bil na razpolago, nas je «policeman» ustavil in nam dejal, da se moramo postaviti v še precej dolgo vrsto ljudi, ki so ravno tako kot mi, čakali na taksi. Ti ljudje so ta-
ko mirno in hladnokrvno stali v vrsti, brez kreganja in prerivanja, kar lahko stori samo takšen narod, kot je angleški. Moj prijatelj pa se je začel potiti od nervoze in se je pričel kregati z menoj zaradi policajev, taksistov in zaradi vremena — deževalo je namreč neusmiljeno. V svoji jezi je še dodal: «Zakaj sem prišel sem, raje bi ostal doma.« Končno smo prišli tudi mi na vrsto in se odpeljali s taksijem v Olive Road, kjer so nas znanci čakali, ker smo
se z njimi pismeno dogovorili, kdaj bomo prispeli v London. Po večerji, ki je bila pripravljena po našem načinu, smo popili nekaj skodelic čaja z mlekom in se po domače pogovarjali. Ker smo bili utrujeni, smo kmalu odšli , spat, ker to nam je bilo po tako dolgi vožnji najbolj prijetno. Poleg tega smo pa vedeli, da nas čaka še mnogo truda in nervoze z ogledovanjem mesta, njegovih znamenitosti in lepot.
M. M.
Pogled z ladje v Rokavskem prelivu na doverske «bele pečine*, kjer se začenja Anglija
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VIDEZ IN RESNICA O TAKOIMENOVANI DOBI 'SEXY»
Raziskave in izjave francoskih deklet kažejo, da se ni mnogo spremenilo
V centru za deco pri Lyonu so našli truplo novorojenca. Preiskovalni sodnik je odredil preiskavo. Na sumu so imeli 104 ženske, ki so zaposlene v centru, v katerem so otroške jasli in- šola za vzgojo otrok. Vse so pristale na ginekološki pregled, tako da ne bi bile več osumljene. Med njimi je bilo 88 učenk v povprečni starosti 19 let.
Kakšen je bil rezultat pregleda, se bo vsakdo vprašal. Od teh 88 deklet je bilo 84 še devic. Torej kar 95,5 odstotka. To banalno dejstvo je postalo torej statistični podatek. O njem je poročala revija «Les Annales de Medicine«. Tudi zdravniška revija «Le Con-cours medical« mu je posvetila članek v svoji decembrski številki. Ta resnica je torej uničila legendo o 'domnevi nenravnosti deklet, ki povzroča vznemirjenje med psihiatri, skrbi med starši, zaposluje sociologe in ogorča moraliste. To neugodno mnenje naj bi se torej oslanjalo le na podatke omejenih okolij.
Podatkom iz Lyona pa naj bi posvetili več pažnje. Mlada dekleta naj bi torej ne bila takšna, kot mislijo o njih. In mnogi zdravniki to tudi potrjujejo.
Tako pravi zdravnik Pierre Simon: «Gotovo, mi iz ustanove «Planning Familial« sprejemamo le dekleta, ki že živijo spolno življenje, ker pridejo k nam kot k zdravnikom, ki se ukvarjamo z «družinskim načrtovanjem«. Toda mi vidimo, kako prihajajo k nam ta dekleta v vedno večjem številu v družbi svojih bodočih zakonskih mož nekaj tednov pred poroko in ki se hočejo posvetovati v zvezi z zakonskim življe-
4
tt
G
O
iV
4
V
T
t
njem:
Zdravnica Anne Denard-Toulet pa je tudi svoj čas izjavila v razgovoru z dopisnico lista «L’ex-press«: «Mnogo več je nedolžnih mladih deklet, kot se splošno misli. Tudi v primerih, ko trdijo one same nasprotno.«
Neki drug zdravnik ustanove «Planning Familial« pravi:	«0-
zračje, v katerem živimo in delujemo, je takšno, da se tudi dekleta, ki še nimajo nobenih izkušenj, hvalijo, da jih imajo, ker mislijo, da se s tem lahko postavljajo. Jaz vam lahko naveden točen primer. Ena izmed njih se je prišla posvetovat k meni pred poroko; imela je 20 let. Izgovor je bil ta, da se hoče posvetovati glede bodočih porodov. Končno pa se je pokazal resnični razlog obiska: .priznala’ je bila svojemu zaročencu, da je imela cel kup ljubezenskih pustolovščin, ki si jih je vse izmislila in ni vedela, kako bi se izvlekla iz svojih laži.
To je paradoksni položaj sedanjih deklet. Prej so najbolj lahkomiselne hlinile čednost. Sedaj hlinijo najbolj resne nenravnost.
Gredo po ulici s kratkimi krili in dolgimi lasmi, z živahnimi kretnjami in hladnimi pogledi. Ko so stare 20 let, jih kažejo 16, ko jih imajo 18, Jih ne skušajo kazati 20. Na zunaj se zdi, kakor da so se pomladile. Zato rade hlinijo nenravnost, predrznost in prisebnost. Zlasti z besedami. Iz njihovih nežnih ust prihajajo besede, zaradi katerih njihove matere še rdijo od sramu. In spričo teh vabljivih «piščet» pravijo pokvarjenci in zapeljivci, da je življenje leipo: dovolj pe, da se malce priklonijo, pa jih lahko .poberejo’.
A to ni res. Tako so nekega dne zbrali 12 takih «piščet» v neki kavarnici blizu liceja. In
vljudno so odgovarjale na vprašanja. V začetku so bile nekam v zadregi. Frangoise, stara 18 let, pravi: »Spolnost, to je težko vprašanje. Med nami nikoli ne govorimo o tem.« Toda polagoma se dekleta sprostijo. Ali imajo kakšne izkušnje? Pravijo, da ne. Niti jih nimajo prijateljice, ki jih poznajo. Samo ena se razume na to, a ta ponavlja razred. In je še grda povrhu ter polna kompleksov in hoče zato dokazati, da je všečna.
Toda dekleta hočejo biti svobodna. Toda svoboda ne pomeni samo reči moškemu: da! Svoboda pomeni tudi, da mu dekle lahko reče ne! Tako pravi neko dekle: «Ali je sploh zanimivo, da se dekle naših let spušča iz pustolovščine v pustolovščino, iz ene propadle izkušnje v drugo. Cernu služi vse to? Dandanašnji je svoboda v teh stvareh pravzaprav neke vrste komformizma. Zenska, ki ne dela kaj takega, je bolj izvirna. Razvoj ženske sledi razvoju človeških bitij sploh. Tudi človeštvo je preživelo svoje detinstvo, to je suženjstvo; svojo mladostno krizo, to je upor naših prednikov s Simone Beau-voir na čelu. Me, šele me, začenjamo dobo zrelih ljudi. Me ne prenašamo pasivno niti ne »eksplodiramo«. Me razpolagamo s svobodo, ki jo bomo uporabljale, kakor bomo hotele in kjer bomo hotele. Ne gre za vprašanje morale, marveč za vprašanje razsodnosti.« «Kaj pa menite o Angležinjah?«
»V svoji puritanski družbi so morale trpeti mnogo več vsiljenih omejitev kot me v naši. Zato je »eksplozija« pri njih bolj silna in kasnejša, kot pri nas Francozinjah. In vse to se bo pomiri-
lo.	Poleg tega pa bi bilo treba vedeti, ali so Angležinje res tako »eksplozivne«, kot se trdi o njim.«
Kratka anketa v Londonu odgovarja na to vprašanje. Pred kratkim je osrednji svet za zdravstveno vzgojo objavil tako imenovano poročilo Schofield, ki pravi. Pri 15 letih so našli 4 odstotke deklet, ki so se že začele spolno izživljati, pri 16 letih 7 odstotkov, pri 17 letih 11 odstotkov, pri 19 letih 24 odstotkov.
Toda kaj pravi 76 odstotkov ostalih deklet? Približno isto kot francoska dekleta njihovih let. Christine, ki ji je 18 let, pravi z zasanjanim glasom: «To se bo zgodilo, ko bom res ljubila.« In iz njenega pogleda se razberejo vsa upanja, vsa neodločnost, vse sanje.
«Kaj pa bo takrat, ko boste čutile fizično privlačnost moških?«
«Fizična privlačnost nas ne prizadene, kvečjemu nas malo ganejo nežna čustva.« Vse pa vzkliknejo: «Samo resnična, velika ljubezen nas bo pretresla.«
«Torej boste čakale na moškega, ki se boste z njim poročile?«
«Ne moškega, s katerim bi se morale poročiti, marveč moškega, ki bi ga lahko morebiti kasneje poročile.«
«Potemtakem je poroka po vašem resnično važna zadeva v življenju ženske?«
«No, pravzaprav je sedaj nekoliko izgubila na vrednosti...«
Takšno je torej resnično stanje. Vse govorjenje in pisanje o tako imenovani dobi «sexy» je torej v glavnem le plod bolne domišljije. Ljudje so se vedno ljubili in ženili; le da niso tega tako obešali na veliki zvon. Sedaj pa je treba seveda delati reklamo za «sexy» filme, prodati na stotisoče izvodov časopisa, kot je na primer pri nas «ABC», in podobno. Vse to pa se tiče le določene plasti mladine in tudi priletnih ljudi, ki pač že ne vedo, kam bi iz samega dolgočasja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiM<iiiiiivMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii|U„||,|l|||,||,„im{
1	1		t		n				t			0	)
12						i	L	14-					
15					■	6	17			J	M	18	
19				1	20				J	■	21		
22			■	23				’	■				
25		_ ■	26					■	27			J	r
	28	29				■	30	31					
		32				‘	■	“				35	
	36				_ ■		38				■	*	40
41				■	"					_ ■			
44			■	f					■				
4-7		■	r					m	•				
50		Sl				r	52						
94					r			55					
VODORAVNO: 1. dvodelna obleka, 7. športna igra, ki se igra z reketi, 12. zveza držav, sporazum, 14. dovršni pretekli čas, kakršnega ima še srbohrvaščina, 15. ameriški violinist ruskega rodu (Isaac), 16. kost, ki je prirasla k hrbtenici, 18. avtomobilski znak Turčije, 19. jezero v Etiopiji, 20. učenec, 21. mesto v Piemontu, 22. plačilo na račun, predujem, 23. znanstvenik, ki raziskuje prvine, 24. črn ptič, 25. rimska šestica, 26. merska enota za zlato in dragulje, 27. veliki nemški pisatelj OBuddenbrockovi«), 28. gora v Grčiji, prebivališče grških bogov,
30. znamenita družina izdelovalcev gosli iz Cremone, 32. glavno mesto francoskega departmaja Pas-de-Calais, 34. upadanje morske vode, 36. pega, maroga, 37. visoko listnato drevo, 39. avtomobilski znak Valjeva, 41. pogodba, dogovor, zveza, 42. soteska, 43. kratica tiskovne agencije za Srednji vzhod, 44. osebni zaimek, 45. naskok, ataka, 46. neporočen moški, 47. avtomobilski znak Titograda, 48. samec domače perjadi, 49. kazalni zaimek, 50. premična stena na gledališkem odru, 52. letalec, pilot, 54. naduha, 55. izrit kupček zemlje.
NAVPIČNO: 1. nekdaj pomembno mestece nad Reko, 2. eno od petih velikih jezer na meji med ZDA in Kanado. 3. zid. 4. teža embalaže, 5. reka v Avstriji, ki teče skozi Innsbruck, 6. angleška okrajšava za goro (Mount), 7. fizikalna enota za pritisk, 8. Hercegovec, 9. kemični znak za nikelj, 10. prebivalec največjega jugoslovanskega polotoka, 11. plat, 13. vonjava, dišava, 14. ravna plošča na vrhu antičnih stebrov, 17. izbrana družba, 20. vodnik in nosač po himalajskih gorah, 21. edino slovensko letališče za civilni letalski promet, 23. izba, 24. stara dolžinska mera (laket), 26. sodobni nemški pisatelj (Hellmut, «08-15»), 27. angleški filmski igralec (James, «Lolita»), 29. nestrokovnjaki, 31. skuter, kotač, 33. travnata planjava v Rusiji, 35. eden od rimskih gričev, 36. prvi slovenski posvetni slikar (Matevž, 1792-1855), 38. veliko japonsko pristanišče in industrijsko središče, 40. grško-rimski stari vek, 41. stezica, 42. živalska noga, 43. maščobe, 45. kratica ameriškega urada za vesoljska raziskovanja, 46. največja italijanska tovarna avtomobilov, 48. glavno mesto evropske države, 49. železniška proga, 51. kratica za «ljudsko teh-niko», 53. kratica za »veslaški klub*.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. pristan, 8. statut, 14. razlika, 15. zapora, 16. Aztek, 17. ZG, 19. Raman, 20. klop, 21. Dors, 23. Rank, 24. sok, 25. parmezan, 27. Ag, 28. bon, 29. tat, 30. df, 32. korektor, 35. pol, 36. Atos, 38. cian, 39. kapa, 40. tinta, 42. Pt, 43. Vezuv, 44. Angora, 46. realist, 48. Leonov, 49, antanta.
SKOP
Veljaven od 30. januarja do 5. februarja
^ OVEN (od 21. 3. do f ,v\ 20. 4.) Z ljubljeno I	] osebo boste našli naj-
bolj primeren ton za \ y Tazgovore in sporazumevanje. Izogibajte se nepotrebnemu razpravljanju. Na delu boste odstranili neke ovire in premagali težave, ki že dalj časa trajajo. Ne predajajte se preveč alkoholnim pijačam. Bodite bolj optimistični!
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) V ljubezen-zenskih zadevah morate biti popolnoma mirni, sicer se bo prijateljstvo popolnoma razbilo. Na delu boste dosegli neki nepričakovani uspeh. Kar se zdravja tiče, morate privoščiti vašemu organizmu več počitka. Ne obupajte in ne bodite preveč potrti, ter reagirajte mimo na vse.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 20. 6.) če boste v ljubezni imeli pogum sprejeta neki sklep, bo to za vas čudovit teden. Na delu boste morali biti precej «dlplomatič-ni» in boste s tem rešili neko zelo resno vprašanje. Glede zdravja vedite, da morate o-zdraviti živčnost, za kar bo najbolje počitek. Ne zaupajte skrivnosti!
RAK (od 21. «. do
22. 7.) V ljubezenskih zadevah bosta dve pismi utegnili mnogo spremeniti v vašem življenju. Srečali boste nexo osebo, kar vam bo vsililo neko izbiro. Na delu bodo trenutki negotovosti; toda z odločnostjo boste lahko rešili vse. Preti vam nevarnost prehlada. Bodite vedno mirni!
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) V čustvenih \ zadevah boste mo-J rali sprejeti odločilen sklep. Obrnite se na osebe, rojene pod znamenjem dvojčkov. Na delu ne zaupajte preveč človeku, ki utegne postati vaš nevaren tekmec. Kar se tiče zdravja boste imeli neke motnje v nogah in na obistih. Bodite vedno o prezni!
DEVICA (od 23. 8. do *2. 9.) V ljubezni bo krasen teden. Toda pazite na ljudi, rojene pod znamenjem raka. Na delu ne izgubljajte preveč časa i razpravljanjem. Preidite takoj k dejanju. Precej vas bodo bo leli zobje, kar bo povzročilo raz ne nevšečnosti. Ko izbirate pri jatelje, morate dobro premisliti
TEHTNICA (od 23
9.	do 23. 10.) Velik nesporazum preti, da pojde po vodi neko ljubezensko čustvo, na katero daste mnogo. Bodite bol| Iskreni. Na delu je nastal trenutek, da uresničite neki načrt, ki ga že dolgo gojite v sebi. Zdravje bo odlično. Ne bodite pretirano optimistični!
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. 11.) Vaše sumnje in vaš strah glede ljubezenskih zadev so neupravičeni. V svojih čustvih
ne boste razočarani. Na delu vas bo neka rahla prevara razburila, toda stvari ne smete pripisati prevelike važnosti. Da si okrepite zdravje, boste morali zaužiti nekaj poživil.
STRELEC (od 22.
11.	do 22. 12.) V ljubezenskih zadevah ne vztrajajte pri osebi, ki vas je že zavrnila. S časom se boste
pomirili in postali zopet vedri. Na delu vas čaka lep uspeh konec tedna. Boste zelo zdravi in boste lahko storili neki napor, ki vam bo koristil.
KOZOROG (od 23.
12.	do 20. 1.) V ljubezni bo neka preveč vsiljiva oseba povzročila nesporazum. Ce boste odločni, boste prepreči;! nevarnost ločitve. Na delu pustite stvari kot so, saj se bo končno vse poravnalo. Bolela vas bo nekoliko glava. Preden kaj storite, dobro premislite.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezni vas čaka čudovit teden. Na delu utegne postati neki stari načrt zelo pereč. Izberite za njegovo uresničenje pravilen trenutek. Vzemite si popoldan počitka, da malce pomirite napete živce. Ne vztrajajte v nekem zgrešenem ravnanju!
RIBI (od 21). 2. do
20. 3.) V ljubezenskih zadevah skušajte takoj razumeti o-sebo, ki vam Je draga, a za katero ne veste, da si želi vašega prijateljstva. Z dobro voljo boste na delu kmalu nadomestili neko Izgubo. Pazite, da se ne boste izpostavljali mrazu, sicer se boste prehladili.
(D
EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU LJUBLJANA 31.1. - 5.11.67
Jutri otvoritev v torek prvi nastopi drsalcev
PONEDELJEK, 30. JANUAR
18.00
20.00
moški
plesni pari
21.00
svečana otvoritev prvenstva sprejem pri predsedniku mestnega sveta ing. Marjanu Tepini žrebanje vrstnega reda za obvezni program
žrebanje vrstnega reda in skupine obveznih likov
žrebanje vrstnega reda in obveznih plesov
sestanek zbora sodnikov
TOREK, 31. JANUAR
8.00
19.00
moški
19.20
22.30
pari plesni pari pari
3 obvezni liki
slovesna otvoritev evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju na ledu obvezni program 2 obvezna plesa
žrebanje vrstnega reda za prosto drsanje
SREDA, 1. FEBRUAR
8.00
15.00
18.00
mošld plesni pari moški
plesni pari
ženske
19.00
3 obvezni liki 2 obvezna plesa
žrebanje vrstnega reda za prosto drsanje
žrebanje vrstnega reda za prosto drsanje
žrebanje vrstnega reda in skupine obveznih likov prosto drsanje
ekshibicija Jugoslovanskih umetnost-r "i drsalcev
proglasitev evropskega prvaka v paru za leto 1967
ČETRTEK, 2. FEBRUAR
8.00
19.00
ženske
moški
3 obvezni liki prosto drsanje
ekshibicija prvih 3 parov z EP 1967
proglasitev evropskega prvaka za leto 1967
PETEK. 3. FEBRUAR
8.00
16.00
18.00
19.00
ženske ženske plesni pari
3 obvezni liki sprejem
žrebanje vrstnega reda za prosto drsanje
prosto drsanje
ekshibicija prvih 3 parov z EP 1967
proglasitev evropskega prvaka v plesnih parih za leto 1967
SOBOTA, 4. FEBRUAR
19.00	ženske
prosto drsanje
NEDELJA, 5. FEBRUAR
10.00
1600
20.00
|
lil
OBIŠČITE V LJUBLJANI
Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju in plesih na ledu,
v dneh od 31. Januarja do 5. lebruarja v športni dvorani Tivoli NE ZAMUDITE EDINSTVENEGA ŠPORTNEGA D02IVETJA!
Vstopnice za prireditev prodajajo v
TRSTU:	VIDMU:
UTAT, Galleria A. Protti 2 UVAST, Via Mercatovecchio 1/C
SZ BOR
JUTRI, 30. januarja bo na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju
10. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
taj-
Dnevni red
1.	Izvolitev predsedstva
2.	Poročila predsednika, nika in blagajnika
3.	Diskusija
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Volitve
6.	Razno
DOMAČI ŠPORT
Danes, 29. t.m.
III. kategorija
Ob 10.30 na igrišču Ponziane
ESPERIA — BREG
Ob 10.30 v Nabrežini
PRIMORJE — LIB. BARCOLANA
Ob 10.30 v Miljah MUGGESANA — UNION
Ob 14.30 v Nabrežini
VESNA-VIANI
Ob 14.30 v Boijuncu
ROSANDRA Z. — VIRTUS
Prijateljska tekma Ob 9. uri v Boijuncu BREG - S. GIOVANNI
(naraščajniki)
Juniorsko prvenstvo
Danes, 29. t.m.
ob 10. uri na igrišču Enaoli
BREG-LIBERTAS
Danes v Izoli
PARTIZAN-BREG
Danes bodo dekleta Brega nastopila v Izoli, kjer bodo imela prijateljsko tekmo s šesterko Partizana. Tekma bo ob 10.30 v telovadnici Izolskega društva.
Danes bodo z začetkom ob 9. uri v črnem vrhu smučarske tekme SPDT. Na sporedu je slalom (moški), veleslalom (ženske) in smuk (moški).
Hotel CENTRAL - RIVIERA
PORTOROŽ, TEL. 73131
priredi v SOBOTO, 4. februarja VELIK PUSTNI PLES v vseh prostorih in v nočnem baru.	Pričetek ob 20. uri.
Za PUSTNI DAN pripravlja
VELIKO GURMANSKO POJEDINO S PUSTNO ZABAVO
Hotel TRIGLAV
KOPER TEL. 216.70
priredi v SOBOTO 4. februarja VELIK PUSTNI PLES od 20. ure dalje. Za PUSTNI TOREK pripravlja bogat menu po 5.000 din, pustni ples in nagrajevanje mask. Z Sprejemajo se rezervacije.
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA, TEL. 21442
vabi na VELIKI PUSTNI PLES, ki bo v SOBOTO, 4. februarja in na PUSTNI TOREK, 7. februarja od 20. ure dalje v vseh prostorih hotela. Z Priporočamo se za udeležbo. Z Vstopnina.
TURISTIČNI KOLEDARČEK
■	driavna mejo . _ _
♦ UJUBUJANA


M®

i ©


i ►
LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje)
ORVISI — vse igrače za otroke Ul. Ponchielli 3 (pri cerkvi sv. Antona)
STOP — trgovina konfekcij Ul. Carducci 39
SOSSI — urama in zlatarna Ul. S. Spiridione 6
ekshibicija prvih 3 plesnih parov z -P 1967
proglasitev evropske prvakinje za leto 1967
Izlet
ekshibicijski nastop razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in zaključni banket
vas vabi na prijeten izlet na ZELENICO in LJUBELJ!
ŽIČNICA »ZELENICA* VOZI VSAK DAN!
Iz Ljubljane samo 50 minut vožnje po modemi avtomobilski cesti!
PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli Ul. Settefontane 34
POSLOVNI TEDEN
ZA TRGOVINE IN URADE
Trgovine bodo v tednu od 30. januarja do 6. februarja, razen v nedeljo, odprte. MENJAVA BANKOVCEV
Dolar ZDA Kanadski dolar Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nem'ka marka Angleški šterlirg Avstrijski šilini-Dinar (večji bankovci)
621-624
570-575
143-145
125-127
11.50-12.50
156-158
1735-1745
33.90-24.30
43
Dinar (mali bankovci)
46
H UTRI, S I.II IV MIIIIU It Al A
TITOVA UL. 10 IEL. 20611-43
I?
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
V restavraciji boste postreženi z jugoslovanskimi specialitetami!
TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMI0
TOVORNI PREVOZI
o ose Utaje tudi v inozemstvo
najnovejši izum moderne tehnike
SUPER AUTOMATIC s 57 ruliinl ir z 88 milini
cLiiis II' Or> najtanjša lira na svetu
Generalno zastopstvo «EA ( .EESSIHR t rst - Piazza S. Antonio Noovo N. 4-1 nadstropje Import Exparl Prodaja na veliko in drolmo Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garancije
ŠVICARSKA SUPERMARKA
m m m.	Turisti, iiietniki - največ
ggjj |V|/\K IN.EZ I izbiro blaga za vaše izletl
imajo P • MARKETI 1
« KOPRU • SEŽANI • NOVI GORIC1
NOVA GORICA
lili, r%NA
x \
sčaag%
\	koper
'A \

F E R N E I I c I
PREHRAMBENO BLAGO BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE SPOMINKI TRAVEL PAKETI BIFE
MENJALNICA
10% POPUST PRI NAKUPU NEPREH^^^1 BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO ODPRTO NEPRIKINIENO OD 7. DO 20. 0** OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE
REHRANA
splosna
piovba
Pl RAN
vzdržuje s svojimi tovorim-potniškimi ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo i -lužno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko let nudi prevoze po vsem svetu i modernimi transportnimi ladjami od 3.1100 do 13.1)11(1 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
»SPLOSNA PLOVBA«, Piran Zupančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu ielexi. 035-22 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73 470 dn 73 477
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki P izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovn0 renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijans^ arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
«MEBL0»
KIDRIČEVA v NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije - Julijske BenečlK dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIME^
v trgovini « M E B L O » v NOVI GOR'C'
H«!

PAVEL STRANJ
H
Od Amana do Haife
Stari Egipčani so jo poznali kot (Urušalim* in to ime baje izhaja iz starejšega: Uruk Salem, kar bi pomenilo (mesto ustanovljeno na pravičnosti*. Za izkopaninami prvih dob so se vrstili o-stanki iz dobe sodnikov in kralja Saula, ki je vladal iz še neodkritega mesta Kiryat Jearin. Sledil mu je David, ki je Uruša-lim zasedel in preimenoval v Je-rušalaim, kot ga še danes imenujejo novi prebivalci.
Sledila je Salomonova doba, najsijajnejša in hkrati zadnja pred razcepitvijo države, ki je sledila njegovi smrti. Severni del, Izrael, je padel pod Asirski jarem leta 721 pred našim štetjem in južni, kraljestvo Judeje, je vzdržalo pritisk z vzhoda še 135 let: dokler ni Nabukodonosor zavzel Jeruzalema in odvedel prebivalce v oabilr-nsko suznost A tudi Nabukodonosorjevo kraljestvo ni stalo na trdih temeljih 'n km»lu do njegovi smrti je propadlo. Judje so se lahko vrnili v
svojo domovino.
V prestolnici so si zgradili nov tempelj in obzidje, ki je videlo mimohod Aleksandrovih, Tolome jevih in Selevcidovih vojsk. Ta je v deželi skušal nadomestiti staro vero v Jehovo z helenizmom, ki naj bi vsaj duševno združeval širne pokrajine antiohijskega kralja. To vsiljevanje je vzbudilo odpor Judov, ki so našli vodite lje v junaški družini Makabejcev. Juda, najstarejši, izmed številnih bratov je leta 165 pred n. š. očistil jeruzalemski tempelj vseh daritev, ki so bile namenjene gr škim bogovom in ta dan se še danes praznuje v Izraelu kot praznik Hanukah.
Dvig Makabejcev je bil zadnji vzpon Judeje; takoj nato je padla pod rimski vpliv. Leta 63 pred n. š. je Pompej zavzel Jeruzalem in nekdanji sijaj se je ponovno prikazal le pod Herodom Velikim, ki je obogatil prestolnico z mnogimi zgradbami in novimi obzidji: a vse je bilo poru-
šeno ko je Tit zatrl veliki upor.
V izraelskem muzeju sem vi-del rimske novce z napisom «lu-daea capta* — Judeja je zavzeta; zadnje priče judovskega bivanja v Palestini pred izgonom, kajti iz naslednjega upora, kate-tega je vodil Bar Koheba, ni o-stalo ničesar razen nekaterih pi sem Bar Kohebe, To pisma so shranjena v istem muzeju poleg zavitkov, katere so našli pri Qum-ranu.
V dveh urah doživi obiskovalec tri tisočletja zgodovine in o-gled se konča pri najsodobnejših zbirkah abstraktne umetnosti.
Pozdravil sem vljudne vratarje, ki so mi dovolili brezplačni vstop v muzej in mahnil sem jo proti Herzlovemu grobu. Moral sem iti mimo avtobusne postaje in ob pogledu na zbrane avtobuse sem se spomnil nečesa neprijetnega.
Pokrajina okoli Qumrana. V ozadju Mrtvo morje, na desni greben, na katerem je stal samostan Esenov.
Pri mejnem prehodu skozi Men-delbaumova vrata so me stražniki vprašali, koliko denarja imam, preden so mi dovolili vstop v Izrael, šele tedaj sem se zavedel, da sem ga imel točno dovolj za pot nazaj v Italijo. Moral sem se vrniti z ladjo, kajti nazaj skozi Mendelbaumova vrata nisem smel in tudi iz Jordanije ne bi mogel nikamor zaradi izraelskega pečata na pot
nem listu.
Uspelo mi je, da sem dosegel dovoljenje bivanja za en mesec, a moral sem čimprej v Tel Aviv, da si poiščem kako zaposlitev. Poleg vznemirljivih vesti o gospodarskem stanju dežele so mi na meji vtisnili na potni list tudi prepoved sprejema vsakega dela.
Moral sem se čim hitreje za nekaj odločiti, kajti iz brezskrbnega turista sem se naenkrat spremenil v popotnika, ki si mora zaslužiti svoje bivanje v tuji deželi. Ravno zaradi tega nisem vedel, če se bom še kdaj vrnil v Jeruzalem, zato sem še za nekaj ur pozabil skrbi ter odšel na Herzlov grob.
Šel sem mimo ogromnih, umetniško izdelanih vrat, po poti, ki vodi na vrh griča. Vrh je bil iz-glajen v velik pravokotnik, tlakovan z belim kamnom, od koder se je nudil krasen razgled na doline, ki obdajajo mesto z vseh strani. Tam je stala v polkrogu zelenja velika kamnita kocka, grob (drugega Mojzesa*, kakor so imenovali Teodora Herzla.
Ta vzdevek si je pridobil v devetih letih neumornega dela. V navdušenem uresničevanju svojih načrtov je izčrpal vse svoje imetje in zdravje: umrl je za srčnim napadom komaj 44 let star. Ob niegnvi smrti so sioni-
stične sanje postajale resničnost.
Sionizem je zelo staro gibanje, ki je dobilo svoje ime po gori Sion, kjer je nastal najstarejši del Jeruzalema. Namen tega gibanja je bil ustanovitev judovske države v Palestini in cilj sioniz ma je bii dosežen 14. maja 1948, ko je David Ben Gurion proglasil ustanovitev izraelske države, osem ur pred zaoadlastjo angleškega mandata. Herzl ima glavno zaslugo, če se je to uresničilo.
Rodil se je teta 1860 v Budimpešti, a družina se je kmalu preselila na Dunaj, kjer je doštudi ral pravo. Uveljavil se je kot dramatik in kritik in končno postal politični dopisnik iz Pariza največjega dunajskega dnevnika V tem mestu je sledil Drevfuso-vemu procesu in dogodek je popolnoma spremenil njegovo nadaljnje življenje
Kot sam piše, ga je najbolj pretreslo dejstvo, «da so protijudov-ski klici prihajali iz republikanske Francije, moderne in civilizirane države, komaj sto let potem, ko so bile proglašene človečanske pravice.* Nekaj mesecev po obsodbi kapetana Dreyfu-sa je Herzl dokončal svojo knjigo (Hebrejska država*. V tem delu je očrtal do najmanjših podrobnosti politično, gospodarsko in pravno ureditev bodoče države. Izšla je na Dunaju leta 1896
in že naslednje leto je ‘j) zbral v tiaslu prvi sioh*8 Kongi es.	.
Za svoj načrt je iskal P°“L vseh evropskili presw1,n ji
Ustvaril je zametek oofr&jj raeiske narodne Danke in ji
novil je hebrejski narodni SV ki je nakupil zemljo, na so se naselili prvi pionirji ' |t nja. Skupina teh pionirjev O ta 1909 zapustila starn ar*8^ mesto Jafo in nedaleč, na rjj ni obali, ustanovila predaj,/ Tel Aviv, (grič pomladi*: ., ima Tel Aviv s predmestj' y pol milijona prebivalcev *n je eno teh predmestij.
Po Herzlovi smrti je postaji važnejša osebnost sionizma Weizmann. Rodil se je let® lSjf v Pinsku, v današnji Beli ^ f a že prva leta tega stoJ*0y najdemo na manchestersk' )> verzi, kjer je vodil raziskav proizvodnjo sintetične gun’e y1 mesto sintetične gume je °..J zelo cenen postopek za p>? V njo acetona, to se je zgodi^J 1911. Tri leta kasneje je 'vj/ nila prva svetovna vojna 'n. 'V
chill, ki je bil tedaj Prv'|ajjf'
vrhovnega urada bojnega ,. ja, je poklical Weizmana 'n f dejal:	(Potrebujemo 30 ®
acetona, nam jih lahko n
VUe?* ^
< Nadaljevanje
4
UKKIINISI Vil: TRSI - UL MUNTEUCH1 B, H., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - POUKU2NICA: GORICA: Uhca Silvio Pellico t, £1., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRAN -n d 20 - Telefon 37-838, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - ^ \ četrtletna 2 250 Ur, polletne 4.400 lir celoletna 2 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 (>(>() starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Požttu tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 1153^1 SFRJ ADJT J2S. Ljubljana. Stari trg 3/1, telefon 22 207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 503 3-85 - OGLASI: ' na oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150. flnančno-uprami 250, osmrtnloe 150 Ur -	ogia*’ 40 lir beseda - Oglasi rP**
gorlške pokrajne se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih ,j- krnhn Italije pri «Societk Pubbllcitš Banana« - Odgovorni
STANISLAV RENKO - Izdala ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst