leto vi. - GLASILO KOLEKTIVA PODI ST J A »OBADI S< Dolžnost Organizacija dela in samoupravljanje v delovni organizaciji morata omogočati, da delavci v vseli stopnjah in oblikah skupnega dela čim bolj neposredno odločajo o vprašanjih svojega dela in ekonomskega položaja, da so pa hkrati zagotovljeni najugodnejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije kol celote. Tako je zapisano v osnutku republiške ustave. Naš statut, ki je sestavljen po načelih, ki jih vsebujeta tako zvezna kot republiška ustava, pa predvideva samoupravo poslovnih enot s tem da imajo tudi tako imenovane obračunske enote svoje samoupravne funkcije. S sprejetjem statuta podjetja je postalo torej oblikovanje obračunskih enot v poslovnih enotah ne le priporočilo temveč dolžnost vsakega delavskega sveta poslovne enote. Ne gre več za možnosti, ali so, da bi take obračunske enote ustanovili, ali je dovolj dobre volje zanje itd., gre za statuarno določilo, ki ga moramo izpolniti. Seveda pa ga ne izpolnjujemo zgolj zato, ker je tako za,pisarno na papirju in ker je tako sklenil osrednji delavski svet. Se zdaleč ne! Gre za oblikovanje novih socialističnih odnosov, po katerih vsakemu delavcu omogočamo neposreden vpliv na gospodarjenje in upravljanje v podjetju. To pa pomeni, da oblikujemo take odnose, po katerih naj bi bil delavec neposredneje in gmotno zainteresiran za gospodarjenje in upravljanje, kar mora dati naposled tudi večje gospodarske rezultate, večjo proizvodnjo, večji dohodek in višio produktivnost. Samo tako oblikovana obračunska enota torej, ki zagotavlja tak delavčev položaj, služi v ustavi in v statutu postavljenim ciljem. Statut smo sprejeli, toda kaj malo je slišati o tem, da bi se v enotah razen Maribora, Centralnih obratov in še ponekod kaj resneje zavzeli za to, da bi ta statutarna določila uresničili in se trudili za tak delavčev položaj v podjetju. Zdaj ni več časa za odlašan je, ni več mesta za najrazličnejše izgovore. •Zdaj je treba v statutu sprejeto načelo uresničiti do kraja. Govorjenja je bilo več kot dovolj, zdaj je treba tudi ka j storiti in se na lastnih izkušnjah kaj naučiti! 'C zaradi mraza ni drugega dela, e morajo tudi kvalificirani zidarji vlaganja opek. (Zidarji gradbenega vodstva Ljubljana) Le načrtno delo rodi uspehe Delo v nekaterih sindikalnih podružnicah se ne razvija tako, kot bi si želeli. Eden izmed vzrokov je v tem, da sindikalne podružnice niso takoj po volitvah sestavile delovnih programov. Delo v podružnicah, ki nimajo delovnih programov, se razvija doka! kampanjsko. Te podružnice ne morejo niti ugotoviti svojih uspehov, pa čeprav so aktivnejše od tistih, ki so pripravile in potrdile »programe dela«. Doslej so delovne programe sprejele le sindikalne podružnice Ravne, Koper, centrala Ljubljana in Škofja Loka. Podružnica gradbenega vodstva Maribor je program sicer pripravila, vendar ga vse premalo uveljavlja in kontrolira. Zato je nujno, da vse podružnice čim p rej sestavijo program sindikalnega dela za naslednjo mandatno dobo. Pred nami so občni zbori sindikalnih podružnic Nekatere sindikalne podružnice so že resno pričele s pripravami na letne občne zbore, ko bodo kritično ocenili pomanjkljivosti in poročali 0 uspehih, ki so jih v letu 1962 dosegli. Čeprav analize prikazujejo, da Nekatere podružnice niso dosledno izpolnile vseh tistih nalog, o kate-rih so govorili na lanskoletnih občnih zborih, smo kljub temu lahko ponosni na dosežene rezultate našega dela. Povečala se je skrb za naše delavce, po nekaterih edinicah se je izboljšal sistem nagrajevanja, utrju-Je se delavsko samoupravljanje itd. '•’d pa vse edinice v minulem letu niso našle in ne iskale boljših oblik nela. Tako je marsikje ostalo več ali manj pri starem. Takšno stanje je opaziti predvsem o tistih edinicah in Podružnicah, kjer si sindikalna organizacija ni prizadevala, da bi se nveljavila socialistična načela, o katerih je bilo mnogo govora ne samo na plenumu in letni skupščini sindikalnega odbora, temveč tudi poo-s°d na vseh konferencah in zbnro-°anjih. če analiziramo naše delav-s'c° samoupravljanje, lahko ugotovi-da so o nekaterih edinicah osta-e Planice neposrednih proizvajalcev samo na papirju ter se jih v praksi ose premalo upošteva. K sreči so to redki primeri. „ Zadnje čase čutimo, oziroma se ka-zejo določena zaostajanja pri oblikovanju demokratičnejšili osnosov v sindikalnih podružnicah. To pa predvsem v tistih podružnicah, kjer še b[iub potrebam niso izvedli reorganizacije v podružnici in osnovali Pododborov ter tako prenesli tudi Pravice na pododbore. Sindikalne Podružnice posvečajo premalo skrbi za hitrejše reševanje gospod ar sko-Pvlitičndi problemov. V nekaterih Podružnicah se izvršni odbori pre-Vialn odločno zavzemajo za izpopolnjevanje sistema delitve dohodka, za sestavo pravil za obračunske enote itd. Posebej se moramo vprašati, če srn° storili vse, da bi bili naši kadri Pravilno nagrajeni, ne samo nekateri, amPak od vrha do zadnjega delanji. navzdol. Vprašati se tudi moramo, v snio storili vse na področju orga-jfzacije dela, pravilnega izkoriščenja ^fbanizacije, discipline itd. Na obč-!" zborih bomo morali ta problem vrnpnavati s posebno pozornostjo, oatti zavedati se moramo, da je 0Jra.^ištvu nagrajevanje najbolj njgU iio° tn tudi nerešeno vpraša- Med letom smo mnogo govorili sodelovanju med edinicami glede priala, strojev, delovne sile, teh-nuae.,Pvmoči itd Prav je. da se na " . zborih vprašamo, kako daleč - 0 ,n kje še so hibe in kaj še mo- m° Popraviti. ^kratka, govorili in sklepali smo rJH°, zato je naša dolžnost, da na-sn 'm? pregled, ketere od sklepov -i.,0 'zvršili in ocenimo kako smo SKlpPe uveljavljali. Sindikalne podružnice so dolžne, D i.s .svojimi odločitvami ugodno op„,nal° ves nadaljnji razvoj na-Dsf P°djetja in si prizadevajo, da sničujr^e^e ^lepe res dosledno ure- Jože Lorenčič 0 perspektivah za 1.1963 Govoriti o perspektivah v gradbenih podjetjih ni tako preprosto. Vsi namreč vemo za ocene plana gradbeništva LRS, ne vemo na, kdo bo vsa ta gradbena dela vršil. Še več, niti ne vemo, kako so razdeljena po bazenih. Zato se naša predvidevanja predvsem opirajo na že prevzeta dela, ki predstavljajo ca. 60 "/o naših kapacitet. Da bi se približali postavljenemu planu, ki ga je na zadnjem zasedanju kot orientacijo sprejel naš DS v višini 13,5 milijard, pa moramo delo še dobiti. Lahko trdimo, da nam ta plan ne bo delal težav, četudi posamezne poslovne enote trenutno še nimajo posebno jasnili perspektiv. Vendar smatramo, da bomo finančni pTan dosegli, pri čemer bi na posamezne edinice odpadle naslednje naloge v milijonih: pacitet. Umirjeno tržišče nam omogoča solidno pripravo dela, primerne vendar ne pretirane cene in predvsem tudi pametne roke. Nesporno so k temu doprinesli tudi razpisi sposobnosti, se jih poslužujejo investitorji, s čimer se izločajo iz konkurence tehnično in ekonomsko nesolidni partnerji, četudi ti razpisi cesto vsebujejo čudovite pogoje in zahteve, ki nimajo nobene zveze z intencijo zakonodajalca, da bo z ugotovitvijo primernosti dobil strokovno najprimernejše izvajalce. K usmerjenosti tržišča in k primerni politiki pri sprejemanju del doprinaša tudi gradnia za tržišče, ki nam omogoča plasiranje sredstev tam, kjer s kapacitetami nismo najbolj zasedeni, s čimer lahko dopolnjujemo prevzeta dela, tako da so naši stroji in kadri čim racionalnejše izrabljeni. Izpolnitev plana pa bomo uspeli doseči predvsem tudi z večjo mobilnostjo naših poslovnih enot, z večjo elastičnostjo in prilagodljivostjo tržišču in tistim bazenom, kjer se delo ponuja in jih GRADIS zaradi svojih možnosti operativnih nremi-kov lažje prevzame in s tem zagotovi investitorju kvalitetno in pravočasno izvršeno delo. To pa je tudi glavni argument za občutek, da pričakujemo leto 1963 mirno in samozavestno ter s nrepričanjem, da bomo naše naloge izvršili. Ing. Hugo Keržan Ljubljana . . . . « 21550 Ljubljana-okolica . » 4 700 Kranj . . . .- « . 600 Jesenice . . . • 1100 Koper . s . • 700 Celje , . « « « 1200 Ravne . . . 1100 Maribor . , ■ Na obrate pa: * 2500 Kovinski obrati Ljubljana . . < . 600 Kovinski obrabi Martibor 400 Strojno prometni park 800 Lesni obrat . 9 * 430 Betonarna K 750 Biro . , . ■ « • i 70 Skupaj . i ■ 13.500 Dobili smo enoten komite vseh mladinskih organizacij Gradisa Ce analiziramo naše delo v letu 1962 ter izpolnitev plana, ne moremo preko ugotovitve, da smo sicer plan v celoti presegli, (102 %>), da pa se je struktura izvršenih del v odnosu na planirano nekoliko premaknila v korist gradbenih del, medtem ko so obrtniška zaostala. V številkah je bila situacija za gradbene edinice namreč naslednja: Plan gradbenih del 6269 milijonov. Izvršitev gradbenih del "018 milijonov, t j. 11,2 °/o. Plan obrtniških del 2981 milijonov. Izvršitev obrtniških del 2403 milijonov, tj. 81 °/o. Podatki kažejo, da bo treba pri planiranju za leto 1963 te premike upoštevati in tako zasesti naše kapacitete. Če sedaj ocenjujemo naše gradbeno tržišče za leto 1963, moremo ugotoviti, da je situacija ugodna, da pa po drugi strani tudi ni razlogov za bistveno povečevanje ka- Kakor smo že poročali, je bilo v Ljubljani 8. decembra 1962 posvetovanje vseh mladinskih vodstev pri podjetju. Predstavniki tega posvetovanja so sklenili ustanoviti mladinski komite podjetja »Gradis«. Pogovorili smo se tudi o dosedanjem delu mladine. Ker ponekod organizacije LMS obstajajo samo formalno, smo si postavili za cilj vključiti vso mladino v organizacijo LMS, da bi skupno reševali probleme, saj je mladina nosilec naše bodočnosti. V petek, 18. januarja letos smo se zbrali predstavniki vseh mladinskih organizacij pri »Gradisu«. Za predsednika komiteja LMS smo izvolili Franca Horvata (GV Ljubljana) za sekretarja pa Franca Zupana (CO Ljubljana). Komite sestavlja 9 članov LMS. Naj še omenim, da smo imeli prvotno samo 11 organizacij. Na našo intervencijo so ustanovili še dve, in to v Škofji Loki in Kopru. Sedaj imamo 13 mladinskih organizacij, v katere je vključenih 52' mladincev in mladink, od teh je 40 članov ZK. Kljub temu imamo še okrog 1800 do 2000 mladincev neorganiziranih. Komite LMS si je zadal naslednje pomembnejše naloge: 1. Sodelovanje s SOP ter njenimi komisijami. 2. Sodelovanje s komisijo za šport in rekreacijo. Ob športnem dnevu »Gradisa« in dnevu gradbincev naj bi skupno sestavljali program, saj večinoma mladina sodeluje pri športnih igrah. 3. Člani komiteja naj aiktivizirajo svoje MO, da bo mladina skupno s sindikalnimi podružnicami predlagala kandidate za osredn ji in centralni delavski svet. 4. Tudi mladini je treba dati mesto v obračunskih enotah, 5. Organizirani mladinci naj v svojo sredo pridobe čim več znancev, ker bomo s tem zmanjšali fluk-tuacijo delovne sile. 6. Občinski komite mladine je treba zainteresirati za pomoč aktivom LMS Gradisa. 7. Sklenili smo ustanoviti mladinski kotiček v »Gradisovem vestniku«, v katerega naj bi mladina pisala o svojem delu, uspehih in težavah ter tako obveščala ostale člane kolektivov o delu mladine pri podjetju. Franc Horvat tfiiM ■ Ljubljana — S prvim januarjem 1963 je za naše člane kolektiva iz Ljubljane in okolice začelaiposlovati zdravstvena služba. Zdravstveno službo v Mostah vodi dr. Milan Pavnovič, v zdravstvenem domu Bežigrad pa dr. Filip Jurman. S 1. februarjem 1963 pa je bila odprta zobna ambulanta, katero vodi dr. Peter Gabrovec. Skupno s socialno službo podjetja so se vršili sistematični pregledi zob vseh zaposlenih. Iz rezultatov je razvidno, da ima le 5 °/o zaposlenih zdrave zobe. Že iz teh skromnih podatkov je razvidno, kako nujno je bilo ustanoviti zobno ambulanto. ■ Obrat gradbenih polizdelkov — Zaradi velikega mraza je nastal problem v betoniranju. Izdelujejo v glavnem le betone visokih mark, ki še posebno zahtevajo vso nego in pažnjo. Zaradi tega problema so na zadnji seji delavskega sveta sklenili, da bodo poslali delavce na zimski dopust. Delavci, ki ostanejo v naselju oz. v svojih domovi, kjer stalno stanujejo, prejmejo 80 %> osebnega dohodka, določenega z obračunskimi postavkami. Obvezno pa se morajo vsak dam oglasiti pri svojemu delovodju. Delavci pa, ki gredo izven Ljubljane, pa prejmejo 50®/« obračunske postavke. Predvideno imajo naročilo 13 tisoč železniških pragov za sarajevsko železniško direkcijo. ■ Ljubljana okolica — Zalog — Zaradi visokega števila bolmiških izostankov so sklenili, da bo kadrovska služba edinice pregledala bolniške izostanke, ugotovila dejansko stanje zavarovanca in izvršila obiske na domu v nekaterih konkretnih primerih. Nekaj zaposlenih so že obiskali doma. DISCIPLINA pa taka! Novi sekretariat sindikalnega odbora podjetja »Gradis«, tokrat na Ravnah Sindikalni odbor podjetja je že večkrat razpravljal o disciplini in izpolnjevanju sklepov in nalog sindikalnega odbora. Žal se sklepi dostikrat ne izvajajo, še manj pa pošiljajo podružnice zahtevana poročila. Pa poglejmo nekaj konkretnih primerov: — Dne 15. 8. 1962 je sindikalni odbor podružnice izdal okrožnico, naj podružnice sestavijo »Plan uporabe dotacije«, ki jo je dodelil delavski svet podjetja. Do danes še tega plana nista poslali sindikalna podružnica Kranj in Zalog. Dostava je bila nujna. — Dne 23. 8. 1962 smo predsednikom sindikalnih podružnic in šefom edinic poslali 6 vprašani v zvezi z obravnavo bilance — polletnega uspeha po edinicah. Te odgovore dolgujejo g. v. Maribor, g. v. Celje. S ■ Maribor — Tudi v Mariboru so sklenili pogodbe z bližnjimi zdravstvenimi domovi. Zdravniki bodo delali za člane in svojce gradbenega vodstva Maribor le ob zato določenih urah. Izvršili so tudi cepljenje proti gripi. = m Center za izobraževanje je tudi za leto 1963 pripravil obširen program izobraževanja. Poleg strokovnih predavanj in izobraževanja na delovnem mestu bomo v letošnjem letu organizirali tudi več seminarjev za mlajše člane kolektiva, predvsem za člane mladinskih organizacij, sindikalne funkcionarje in za mlajše člane osnovnih organizacij Zveze komunistov. Pri vseh gre predvsem za kvalitetno krepitev lastnih kadrov in za temeljitejše poznavanje našega notranjega go-spodarsko-ekonomskega poslovanja. Želimo, da bi naši mladinci in drugi politični funkcionarji postali res dobri gospodarji in upravljavci podjetja ter zavedni člani kolektiva. Kadar govorimo o izobraževanju mlajših kadrov, mislimo tudi na spremembo miselnosti in na temeljitejše poznavanje marksistične znanosti. Vsi seminarji s področja družbeno ekonomskega znanja v preteklem letu so se v glavnem nanašali na probleme, ki so nastali pri decentralizaciji in na iskanje oblik ekonomičnejšega poslovanja podjetja (seminarji na Pohorju, v Poreču). Letošnji seminarji pa imajo namen analizirati in izboljšati notranje poslovanje podjetja ob reševanju perečih gospodarskih in političnih problemov. Podrobnejše proučevanje konkretnih problemov iz dela in poslovanja bo nedvomno pospešilo gospodarsko rast podjetja. Letos bomo priredili naslednje tečaje in seminarje: 1. Izobraževanje na delovnem mestu — tečaj za priučene strojnike, zidarje, tesarje, železokrivce in be-tonerje — tečaj za kvalificirane strojnike, zidarje, tesarje in železokrivce — tečaj za skladiščnike — tečaj za pomožne delovodje (na tem področju se bodo izbirali le kandidati za srednjo tehnično in del o v od sk o šolo) 2. Seminarji — seminar za tehnično strokovni kader — seminar za mlajše delovodje in delovodje — seminar za električarje — seminar za vodje kadrovsko socialnih služb — seminar za nudenje prve pomoči — seminar za finančno stroko — seminar za varnostne tehnike — seminar za sindikalne funkcionarje — seminar za sekretarje in mlajše člane OOZK — seminar za funkcionarje aktivov LMS — seminar za organe delavskega samoupravljanja Vzgoja kadrov je v podjetju nedvomno najvažnejša, kajti kadri bodo v vseh odločilnih primerih v prihodnje odločilno vplivali na organizacijo in gospodarjenje v podjetju. ■ Maribor — Delavski svet |m tppiti I Kegljači Gradisa manj 1 leto in več pri pod- gj O ® 1 ® I na zmagoviti poti lomu vajencev ter sklenili, da ----------, m vajencev, ki ne bodo opravili Kot vsako zimo, smo tudi letos v predpisanem času potrebnih sredi naj večje kegljaške tekmoval- izpitov, tudi v bodoče ne bodo ne sezone. Tekmovanja potekajo zaposlovali kot polkvalificira- vse od kegljaškega centra, mimo n ih delavcev, temveč bodo m okraja pa do republiške lige, tako razveljavili učno pogodbo, od gp v disciplini 200 lučajev za moštva vsakega vajenca pa bodo za- JJ in posameznike, kot tudi v borbenih Irte vali povračilo celotnih === igrah. Vseh teh prvenstev se ude- stroškov. Hn ležujejo tudi kegljači Gradisa s _ Izvolili so posebno komisi- j| Prvim in drugim moštvom, jo, ki bo pripravljala pred- == Predvidevanja pred začetkom loge m razpravljala o možno- §p| prvenstva za Gradis niso bila kdo slih ustanovitve posebnega gg ve kako spodbujajoča, saj je prišlo S a 8’ 'f-i katerega bi črpali =se zlasti v prvem moštvu do nekaterih nadomestila za zaslužke za gg sprememb. Nekaj igralcev je klub avce v estri zimi, Ičo delo === zapustilo, nekaj je pristopilo vanj na terenu m možno. gg novih in to seveda prav tako vpliva =§= na trenutni položaj. Približno tako * Maribor — Delavski svet gg so se začeli razpletati tudi dogodki je na predlog komisije za re- =| v tekmovalni areni, sevanje stanovanjskih proble- §s| mo v odobril posojilo za indi-v idealno gradnjo stanovanj tl članom kolektiva, v višini |§§f din 4,500.000 ter članom ko-lelktiva. ki so se združili v za- HH drugo Moj dom, 8.000.000 diin. ss NAJPREJ NA DNU, POTEM PA NA VRH Medtem ko so igralci drugega moštva v borbenih igrah v razredu za rezerve s ta rt ali zelo solidno in ® Obrat gradbenih polizdelkov. — Delavski svet je sik lemi!, da bodo vzporedno z novim statutom spremenili tudi pravilnik obrata gradbenih polizdelkov. Izvolili so 5-član-sko komisijo, ki bo pripravila osnutek pravilnika. ■ »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Ceipuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča v Ljubljani — — Izhaja mesečno Stran 2 * GRADISOV VESTNIK od tekme do tekme nizajo zmago za zmago, je prvo moštvo v najvišjem, belem razredu letošnjega ljubljanskega prvenstva začelo kaj klavrno. Zaradi premajhnega števila igralcev je moštvo v prvih dveh igrah uspelo podreti le malo več kot 600 kegljev, kar je bilo dovolj, da je obstalo na dnu lestvice. Takšno »šalo« si je privoščil tudi Gradisov rival. Ljubljana, v drugih dveh nastopih. Tako sta se ta dva vodilna kluba ljubljanskega okraja (v prejšnjem merilu) kar »kosala«, kdo bo slabši in sta šele kasneje resneje poprijela. Uspeh seveda ni izostal in trenutno je Gradis na boljšem, trenutno na tretjem mestu za Domžalami in Poštarjem, v zadnjih dveh nastopih, ki bosta še na sporedu, pa si utegne, seveda s primerno resnostjo, položaj še bolj popravili. _V minulih nastopih je namreč moštvo Gradisa doseglo najboljši rezultat 865 kegljev. Trenutni vrstni red: Domžale 2485, Poštar 2420, Gradis 2356, Ljubljana 2351, Saturnus 2337, Slovan 2279, Invalid 2270, Grosuplje 2258, Podpeč 2220, Graličar 2202, Zvezda 2064, Obrtnik 1979. TRENUTNO V VODSTVU Začelo se je tudi ljubljansko prvenstvo v disciplini 8 X 200 lučajev mešano, kjer je nastopilo 17 moštev. Takoj v začetku si je Gradis privoščil visoko zmago nad Ljubljano, s tem pa tudi do konca prvega dela obdržal prvo mesto. Približale so se mu le Domžale, ki so presenetljivo prehitele Ljubljano in zasedle drugo mesto. Seveda to še ni dokončna zmaga Gradisa, ker je Ljubljana precej izboljšala formo in je seveda najresnejši tekmec Gradisu. Kljub temu pa je že to lep uspeh za Gradisovo prvo osmorico zlasti, ker so igralci dosegli lep povpreček. Tekmovanje se v času poročanja še nadaljuje in bomo o končnem izidu poročali v prihodnji številki. Vrstni red po prvem delu: Gradis 6610, Domžale 6491, Ljubljana 6455, Enotnost 6349, Slovan 6293, Litostroj 6107, Saturnus 6068. Grosuplje 6064, Invalid 6050. Obrtnik 6026, Sava 6019. Poštar 5997. Rog 5989, Emona 5985, SAP 5954, Graličar 5945, Kočevje 5938. PRVA ZMAGA NA JESENICAH IN V KRANJU V okviru letošnje republiške lige, kjer sodeluje 12 moštev, je Gradis nastopil najprej na Jesenicah in v Kranju. Na obeh kegljiščih je zmagal nad drugimi tremi nasprotniki Pri Javorniku gradijo naši delavci dolg nadvoz, čez katerega bo letos speljana normalnotirna železniška proga. Tako bosta po železnici povezana stari in novi del železarne. po številu podrtih kegljev in je tako v prvem kolu prišel v vodstvo. Dosežena rezultata pa bržkone ne bosta zadostovala za ohranitev vodstva, ker bodo nastopali še ostrejši konkurenti. Na Jesenicah je ekipa Gradisa dosegla 6462, v Kranju pa 6445 kegljev. ENAJST JIH GRE DALJE Za prvenstvo posameznikov v okviru kegljaškega centra Ljubljana je Gradis prijavil 27 tekmovalcev. Le-ti niso dosegli kdo ve kako vrhunskih rezultatov, med njimi največji rutiner favorit Starc. Izmed 27 prijavljenih pa se je uvrstilo v drugi tlel tekmovanja 11 Gra-disovcev. Najboljši rezultat je dosegel Nemanič z 848, Praprotnik 800, Čadež 796, Orlič 790 in Tršan 786.. Kako bo v drugem delu, bomo pa videli. To so torej kratki orisi tekmovalnega življenja kegljačev Gradisa, medtem ko o kegljavkali lahko zapišemo le to, da redno trenirajo in se pripravljajo na bližajoče se prvenstvo. OGP Ljubljana, Koper in Zalog. Rok dostave je bil »čiuiprej«, — Dne 27. 8. 1962 je poslal sindikalni odbor vsem sindikalnim podružnicam po tri načrtane formularje (eden ostane podružnici, dva dostaviti sindikalnemu odboru) za popis članov ZB NOV s spremnim dopisom. Rok dostave ie bil najkasneje do 15. 9. 1962. Do danes pa še niso dostavile naslednje podružnice: OGP Ljubljana, CO Ljubljana, Zalog in Kranj. — Prav tako je bila dne 17. tl. 1962 izdana okrožnica s 7 točkami o vprašanju nadur, proizvodnje, režije, organizacije dela itd. N n to okrožnico pa še niso odgovorile naslednje podružnice: CO Ljubljana. OGP Ljubljana, Škofja Loka. Ravne. Jesenice. Koper, Zalog in Kranj. Stanje in primerjava je bila opravljena 3. t. 1963. Približno isto je z zapisniki sim [likalnih podružnic. Ti v glavnem niso slabo napisani, le dostava sin dihalnemu odboru je zelo neredna Izvrševanje sklepov sindikalnega odbora je tudi problem zase. Več! na podružnic sklepov niti ne prouči —, vsaj iz zapisnikov ni razvidno Pravilno bi bilo, če bi se s indi kalni in vsi drugi funkcionarji za' vzeli za to in sproti opravljali tudi te administrativne naloge. Ni nam reč organizacije brez tega »papir nateg;a« stika, saj si ni mogoče pred stavijati organizacije, kaj šele sin dikata brez analiz, poznavanja go spodarske in družbene problematike podjetja v celoti. Do tega pa ni mogoče, če edinice ne posredujejo podatkov. Zato pozivi sindikalnega odbora na odgovor na določeno vprašanje niso nekakšno nepotrebno in morda celo birokratsko nadlegovanje »prezaposlenih« odbornikov, temveč osnova za delo organizacije — tudi edinice. Predvsem te! lože Lorenčič Pred letnimi konferencami sindikalnih pododborov Skoraj vse sindikalne podružnice so po svojih delovnih enotah ustanovile z namenom, da se delavsko upravljanje približa slehernemu članu kolektiva, tako imenovane »pododBore«. Ponekod s-o se pododbori že kar dobro obnesli, saj sč> začeli zelo aktivno obravnavati ne samo »sindikalne«, ampak tudi proizvodne probleme svoje obračunske enote. Ker smo pa tik pred zbori sindikalnih podružnic, je nujno, da tudi pododbori opravijo svoje letne konference (po principu sindikalne podružnice), da podajo obračun svojega dela in da v vodstva pododborov ponovno izvolijo najboljše člane enote. Zato naj obračunske enote, oziroma proizvodni sveti in pododbori, temeljito proučijo, kako bodo izvedle svoje letne konference in katere člane bodo volile v organe obračunske enote. Iz uredništva Lepe pozdrave in obširno pismo o tegobah nam je poslala Angela Kajzovar iz Dokleč 26, Ptujska gora s prošnjo, da nekatere stvari objavimo v Vestniku. Problemov je preveč, da bi jih mogli objaviti v Vestniku, niti ne bi bili vsi primerni za objavo. Zato vam bomo odgovorili pismeno-Oglasite se še kaj. Urednik Kaj moramo izboljšati pri prehran in stanovanju naših delavcev *np-. Milivoj Šircelj izhaja iz vodniške družine. Študiral je v J ubijanj. L. 1933 je napravil matu-i»rir se kmalu za tem vpisal v vo-r s5,° pilotsko šolo. Že od četrte s,a'ke dalje se je zanimal za letal-„„ 9' Predvsem za jadralno. Tako , leta 1934 najdemo v pilotski ja-šoli v Beogradu. Leta 1939 v .d'Plomi,ral na tehnični fakulteti . Ljubljani ter kmalu za tem sto-i,v službo pri štabu za utrjeva-\ naših meja. . ®d okupacijo je delal pri grad-z/daffalSte , rna Tihaboj, kjer je to l edl Partizane in podpiral na-z t'ln,>sv°lx>(lilno gibanje, predvsem lPiTn>Uo. Zaradi tega so ga tudi 0sv , 1^43 belogardisti zaprli. Po n:■ boditvi je sodeloval pri grad-o,ji l^Prušenih mostov v celjskem v r.°Zi.u ™ leta 1946 ga že najdemo Za.^®,feUn Gradis. Najprej je bil , ,s .p:n kot sektorski inženir pri liki 0,1 mosln čez Kolpo pri Met-lianona4°, pri gradnji ceste Ljub-®~Vr!mika, leta 1947 pa je bil sk; ,V'i'enir na gradbišču »Savinj-tud,-t>alj.n<>vodl< v Št. Petru. Bil je pri V° Inženir na T1C Savica, J ,?radn ji avtomobilske ceste ubl j a n a—Za g r eb itd. *n'g- Šircelj je dober in zvest kovni Viec’ Predvsetn pa velik stro-Ho.su ^ Za, nizke gradnje. V od-v kni J°j SCK e avcov ie tovariški in q ktivu na splošno priljubljen. 6o xJugovem jubileju mu iskre-njem »•' vno-ter želimo v nadalj-Jem Zlvljenju obilo uspeha. Zaprosili smo socialnega delavca Jerneja Jeršana, ki ima tudi diplomo šole za sanitarne tehnike v Ljubljani, da nam opiše dejansko stanje po naših menzah in naseljih. »Že za časa študija na višji šoli za socialne delavce sem slišal o dobri organizaciji menz in o urejenosti naselij v podjetju Gradis. Ob vstopu v službo je bila ena izmed mojih prvih nalog analizirati stanje naših menz in naselij. Priznati moram, da je tov. Škofič, ki je do sedaj vodil in vršil higienske preglede v naseljih, delo temeljito in uspešno opravljal.« KAKO SO UREJENA NASELJA? »Delavska naselja imajo skupno 85 montažnih barak s 643 sobami in 2412 ležišči. Kapacitete vseh 8 samskih domov znašajo 305 sob s 1193 ležišči. Skupna kapaciteta delovnih naselij in samskih domov je torej 3605 ležišč. Od povprečno 4694 zaposlenih delavcev (kolikor jih je bilo meseca decembra v podjetju) imamo torej na razpolago 3605 ležišč. Povprečno so v eni sobi 4 člani kolektiva. Oprema prostorov je sodobno urejena: železne postelje z žimnicami, garderobne omare, miza s stoli itd. Za zdrževanje reda in snage je zadolženo več oseb.« Na kakšne probleme in nepravilnosti ste naleteli oh prvem pregledu? »Med drugim je bilo ugotovljeno, da prostore vsak dan čistijo. Toda kliub vsem pregledom v več kot polovici stanovanjskih prostorov (barak) higiensko stanje ni zadovoljivo. Najpogosteje najdene nepravilnosti so: umazane stene in tla polna odpadkov, polno papirja in raznih predmetov na garderobnih omarah, zamašene straniščne školjke itd. Temu je predvsem kriva nedisciplina in malomarnost samih stanovalcev. Kaj pomaga vsakodnevni trud snažilk, če nekateri delavci gredo na sveže poribana tla z blatnim obuvalom. Najslabše pa je, da uporabl jajo ležišče z delovno obleko na sebi in celo z obuvalom, kar se žal, ne zgodi tako redko. Tudi vprašanje urejenosti delovne okolice ni povsod zadovoljivo.« Ali so v vseh domovih in naseljih dani vsi pogoji za primerno bivanje in čistočo? »Prav gotovo, da so. V vseh naseljih je dovolj čistilk in tudi prostori so dobro urejeni, skratka, delavcem so dani vsi pogori za primerno bivanje. Manjkajo le prostori, predvsem po barakah, kjer bi stanovalci imeli vse možnosti za kulturno, družabno in politično delo.« Ob obisku ste pregledali tudi menze. Koliko delavcev se danes hrani še v naših menzah? »Od skupno zaposlenih delavcev se hrani v naših menzah 2377 delavcev. Od tega števila pa prejema celodnevni obrok, to je zajtrk, kosilo, večerjo in malico le 771 delavcev. Večje število je tistih, ki Jemljejo samo enega od teh obrokov. Malico pa prejema preko 3000 delavcev.« Ali hrana ustreza predpisani kalorični vrednosti? »Po izračunani kalorični vrednosti in po mnenju samih delavcev hra- na kvantitativno ustreza.« Kako se gibljejo cene prehrane po posameznih edinicah? »Najnižje cene za celotni obrok 250 din so v Mariboru, medtem ko je prav tako za celotni obrok na Ravnah na Koroškem 375 din. Po drugih edinicah pa stane celodnevni obrok: Ljubi jana-okolica 265, gradbišče Goričane 290, Kranj 255, Ljubljana) Tomačevo naselje, Šiška) 355, Koper 370, Poreč 500, Jesenice 267, Celje in Žalec 280. V celotnemu obroku se računajo zajtrk, kosilo, večerja in malica.« Na kakšne pomanjkljivosti ste naleteli pri pregledu menz in zaposlenega osebja? »Medtem ko osebje, zaposleno pri prehrani v kuhinjah in edinicah pri večjih delavskih naseljih, svoje delo opravlja v skladu s higienskimi principi pa tega ne bi mogel reči za osebe, ki so zaposlene pri razpodeli hrane na posameznih' gradbiščih. Večinoma niso poučeni o osnovnih higienskih predpisih, nimajo delovih oblek in niso zdravniško pregledani. Te osebe običajno opravljajo tudi razna dela v gradbeništvu ali pa so zaposlene pri čiščenju prostorov v stanovanjskih barakah. Dolžnost odgovornih, ki jih nadomeščajo na teh delovnih mestih, je, da v tem smislu ponče in jim tudi zagotovijo primerno delovno obleko.« Katera naselja ali domovi so po vašem mnenju najboljše urejeni? »Od vseh naselij je najbolj urejeno v Tomačevem. Stanje samskih in kvalitativno domov je povsod pohvalno. Manjše razlike, ki obstajajo med domovi, bi se dale popraviti z bolj energičnimi ukrepi samih upravnikov.« Socialni delavec tov. Jernej Jeršan »GRADISOV VESTNIK. * Stran 3 Projektanti na terasi , Stanovanjski sklad občine Koper Je v maju 1962 razpisal natečaj za gradnjo pritličnih vrstnih hišic v Salari pri Kopru. Pritličnih predvsem zaradi majhne nosilnosti tal. i aše podjetje se je natečaja udeležilo in kot najugodnejši ponudnik s svojim projektom tudi prevzelo Stodnjo 150 takšnih hišic (dvosobnih to trosobnih stanovanj). Izvajalcu je bila to pot prepuščena tudi izdelava kompletne investicijske in tehnične dokumentacije, tožen urbanistične zasnove, ki je tola podana. Glavni projekt je bil jzdelan v našem projektivnem biro-Ja in pri njegovi obdelavi vnesene tonoge nove, racionalne rešitve. , Prišlo je do intenzivnega medse-nojnega sodelovan ja s koprsko operativno enoto, tako glede izbora , »nstrukeije kot materialov, ki naj aao najprimernejši za estetsko ob- Ob jubileju ing. Milivoja Širclja liikovanje objektov in seveda naje-konomičnejši. Pri tem nas je vodila osnovna misel: čimveč elementov napraviti v prefabrikaciji in jih na stavbi — s kolikor mogoče finalno obdelano površino zmontirati; zakaj roki za izdelavo prvih 32 hišic so bili kratki, pa tudi cena — 2,100.000 din za dvosobno stanovanje s površino nad 50 m2 je bila znana. Enostavnost modularno zasnovanega tlorisa nam je omogočila uporabo 6,7 m dolgih in 60 cm širokih prednapetih betonskih strešnih korit, ki jih je izdelal obrat OGP v Ljubljani. Ta strešna korita in enozrnati blok votlaki 20/40/20, s katerimi so pozidani nosilni zidovi (prav tako izdelek OGP) so bili transportirani v Koper iz Ljubljane. Predelne stene smo betonirali na meslu, na tleh, in jih nato že s finalno površino in vgrajenimi cevmi za elektroinstalaoijo postavljali in medsebojno »zvarili«. Tudi strop je napravljen na mestu z izolitom na ta način, da je med njim in strešnimi koriti zračna plast, uporabljena v izolacijske namene. Poleti je namreč ta vmesni prostor mogoče s posebnimi loputami v montažnih prekladah ventilirati. To je princip dvojnega šotora, ki je za vroče' klimatske razmere zelo ugoden. Seveda so v hladni periodi te lopute zaprte, da ne pride do premočne izmenjave zraka, ogretega od stanovanjskih prostorov. Vsaka hišica oziroma stanovanje ima vzidano kuhinjsko opremo. garderobo, steno s shrambo čistil in garderobne omare. Zunaj, ob pokriti terasi (ki meri nad 17 m9), pa še zidano shrambo za kurivo. Omembe vredno je dejstvo, da so pri gradnji uporabljeni skoraj izključno le Gradisovi materiali oz. prefabrikati, kar daje hišicam svojevrsten karakter. Ta se odraža predvsem v strehi, ki z izredno vitkostjo prednapetih korit prekriva 2,3 metra globoko in 8,6 metra široko teraso. Žal smo padli z gradnjo teh hišic prav v zimski čas (kot je to pri nas z novotarijami že v navadi.) Ta nam je delal mnogo preglavic z zunanjimi instalacijami in izvedbo kanalizacije. Poudariti pa je treba veliko prizadevnost koprskega kolektiva, da bo gradnja pravočasno zaključena in nič manj izredno kvaliteto predvsem betonskih pre-fabrikatov, katere so izdelali sami na gradbišču. Ob priliki dovršitve prvih 8 hišic je bila v januarju organizirana razstava z namenom, da prikaže bodočim stanovalcem način opremljanja tovrstnih stanovanj, ki imajo lahko kljub relativno majhni kvadraturi s pravilno opremljenostjo veliko uporabno vrednost. Poudariti velja še dejstvo, da je gradnja uspela, tako glede cenenosti stanovanj (saj so povprečno za 4t)°/o cenejša od drugih na tem teritoriju), hitrosti gradnje in njihove kvalitete. To pa nemalo zaradi tega, ker je bil projekt od svojih zametkov do končne realizacije plod Takale je polmontažna vrstna hišica v Kopru tesnega sodelovanja koprske edini- rativnimi edinicami — predvsem ce z našim birojem in mislim, da bi tam, kjer se odpirajo perspektivne bilo potrebno tekšno sodelovanje gradnje stanovanj za tržišče, razvijati tudi z drugimi našimi ope- Ing. Boris Vede Pogled v otroško sobo Naši fanije pri vojakih Stefan Bosil, ki služi vojaški mk v Karlovcu, nam je poslal naslednji dopis. Dragi člani kolektiva Kot člam vašega kolektiva, ki se sedaj nahajam na odsluženju vojaškega roka, se vam oglašam s tem skromnim pismom. Ko berem Vaš časopis, sem ponosen na gospodarske uspehe, ki jih je doseglo naše podjetje v letu 1962. Ko sem bil pred nekaj dnevi na dopustu, sem si ogledal tudi podvoz, ki ga je gradilo naše podjetje. Nisem se mogel načuditi, kako je bilo mogoče zgraditi tako lep objekt v tako kratkem roku. Prav tako me veseli, da nameravate organizirati več tečajev predvsem za mladino. Žal v dobi, ko sem bil jaz pri vas kot vajenec, niste organizirali takih seminarjev. Zdi se mi, da je bilo takrat premalo razumevanja za vajence, ki so prišli is podeželja. Ko sem prebral v Vestniku članek »Oh, ta naša mladina«:, sem prišel do zaključka, da je žal zelo malo mladincev, ki bi bili aktivni. Še in še b:i imel gradiva za pisanje toda kliče me druga dolžnost. Zahvaljujem se podjetju za redno pošiljanje Gradisovega vestnika, ki mi je sedaj edina vez s podjetjem. Čeprav malo pozno, želim vsem članom kolektiva srečno in uspešno novo leto 1963. Pismo s podobno vsebino nam je poslal tudi tov. Rudi Polak, ki služi vojaški rok v Zagrebu. Seveda ni pozabil priložiti slike, kakšen je v vojaški uniformi. Takle: Rudi Polak, zidar, na gradbenem vodstvu Maribor iskreno pozdravlja vse člane našega kolektiva Besede in dejanja Poleti in v jeseni je bilo na sejah izvršnih odborov sindikalnih podružnic, kot na sejah sindikalnega odbora podjetja precej govora, da bodo v podružnicah izkoristili čas, ko bo pritisnil mraz, za predavanja. Na predavanjih naj bi obravnavali politično situaciio doma in v svetu, statut podjetja in tudi ustava ne bi izostala. Skratka, naštetih je bilo precej predlogov, kaj vse bi obravnavali. Tudi predavatelji so bili določeni, vsaj tako smo slišali. Prišla je zima, z zimo še dokaj hud mraz. Ponekod so se delavci ogrevalu v zakurjenih prostorih, drugod so premrzli postopali okrog ognjev kot nekoč. O predavanjih pa doslej niti govora. Če delavce vprašamo, kako je s predavanji, običaino ne znajo ničesar povedati, funkcionar pa reče: »Kje pa, saj ni časa. Še malo pa gremo delat.« Takšne in podobne odgovore bomo dobili povsod. Sindikalni odbor še do danes nima podatkov, da bi kje imeli predajanja takrat, ko delo ovira dokaj hud mraz. taiko kot je bilo govora poleti in jeseni. Po vsem tem nam res ni jasno, kdaj naj gradbenemu delavcu nudimo primerno izobrazim? Poleti smo trdili, da ni časa, predavanja naj bodo torej pozimi. Zdaj, pozimi, pa »pet trdimo, da ni časa, ker nas je zgodnja zima vrgla s tira in moramo vse zamujeno nadoknaditi. Takšni im podobni izgovori pri gradbincih pa se prenašajo iz leta v leto. Ali ne varamo sami sebe: »Bomo, bomo,« nikoli pa se ne odločimo in ne iščemo in tudi ne izkoristimo tistih priložnosti, kj jih je pozimi res dovolj? Lo-jo Stran 4 * GRADISOV VESTNIK S KLIPI VII. redne seje upravnega odbora podjetja 1. Predlog statuta podjetja, ki ga je predložila komisija delavskega sveta hkrati s svojim poročilom upravnemu odboru v obravnavanje in potrditev, se z dodatnimi predlogi organizacije centrale podjetja potrdi in predloži delavskemu svetu podjetja v obravnavanje in potrditev. 2. Delavskemu svetu podjetja se predlaga, da predlog statuta potrdi kot začasni statut, katerega vsebina bi pa definitivno obravnaval in potrdil delavski svet po sprejemu nove ustave in predpisov, ki bodo na njeni podlagi izdani. 3. Predlog komisije za sestavo urnih najemnin za stroje težke mehanizacije se potrdi v naslednji obliki: . , Stara Nova Naziv stroja najemnina najemnina Buldožer Ansaldo . 4 3070 3185 Buldožer D-7 , . g 4170 4325 Buldožer D-8 . . g 4610 4780 Buldožer TG-50 . . .g g 3290 3415 Buldožer TG-90 g 4720 4895 Buldožer TG-160 6920 6920 Nakladač Ca-se . . 3000 3240 Nakladač Caterpillar g 4280 4695 Skreper motorni * 4500 4665 Skreper mehanični * g 1760 1825 Bager Nobas . . . g g 4170 3200 Bager Liebher , . * g 4720 5270 Bager UB-0,5 . . , f g 5270 5465 Bager UB-1 . . , * 6920 7175 Dumper Czepel . . g g * 2200 2285 Duniper Koehrimg . * g . 3360 3425 Valjar vibrae. . . g * , 2750 2855 Valjar Diesel . . . e S 2200 2285 Valjar parni . . . g g 2200 2285 Kompresor električni . 4170 4325 Naziv stroja Stara Nova najemnina najemnina Kompresor prevozni . •. 3590 3725 Žerjav Pohorc . . e . 2750 2855 Žerjav Kaiser . . , . 2640 2740 Žerjav Fiorentini . . 2850 2955 Žerjav Wolf 30 . . , . 2640 2740 Žerjav Wo!f 60 . . . 3510 3640 Žerjav Liebherr 24 . 3950 4280 Žerjav Weitz . . . 4100 Dvigalo viličar , . . . 1980 2055 Vibromaks . . . , . 1590 1650 Žaba 100 kg . , . . 890 925 Žaba 500 kg . . . . . 1550 1610 Zgornje najemnine se potrdijo v tem smislu, da investicijsko vzdrževanje in amortizacija ne predstavljata osnove, katera naj vpliva na formiranje dohodka enote ali pa za pokritje eventuelne poslovne izgube. Obravnavan je bil predlog komisije za novo tabelo ton/km, cenik našega avtoparka, ki odpravlja nesoglasje med ceno prevoženih kilometrov v območju od 9 do 11 km razdalje. Predlog obsega cene za posamezne ton/km, ki znašajo: za prevoze do 1 km 280 ton/km, od 1 do 5 km znaša doplačilo za vsak nadaljnji kilometer 55 din, od 5 do 10 km znaša doplačilo za vsak kilometer 36 din in od 10 do 20: 35 din/km. Nad 20 km pa se za vsak naslednji kilometer doplača 50 din za tom/km. Krivulja, zrisana na osnovi tega predloga, poteka zvezno in upošteva tvudi komercialno ceno kratkih voženj, ki je dvignjena v primeri s sedanjo ceno, dočim so vožnje na dolgi relaciji cenejše od sedanjih, kar omogoča avtoparku, da vozi za potrebe edinic konkurenčno tudi na dolgih relacijah. Za prevoze zemeljskih mas na kratko razdaljo pri znatnejših količinah takih prevozov se obraču- nava po m3, cena se določa sproti od primera: do primera. S tem predlogom bo avtopark preračunal lanskoletno svojo realizacijo, da dobimo primerjalno sliko, koliko predlog vpliva na do-hodek edinice. Na podlagi te primerjave bo komisija zavzela končno veljavno stališče in stavila svoj predlog o novih cenah za storitve avtoparka. 3. Vloga Ljudmile Horvat za izstavitev odločbe za prenos stanovanjske pravice se zavrne, ker imenovana ni v delovnem razmerju s podjetjem, kar predstavlja pravno osnovo za izdajo predmetne odločbe, 4. Prošnja Zveze rezervnih oficirjev za oglas v Invalidskem vestniku se zavrne, ker je reklamni fond v te namene že izčrpan. 5. Obvestilo sindikalnega odbora podjetja v zadevi dodatnih predlogov se statut vza-me na znanje s tem, da se ustrezna dopolnilna načela v končni formulaciji statuta ustrezno upoštevajo. Sklepi sekretariata odbora, ki so bili sprejeti na seji dne 6. 12. 1962 se vzmamejo na znanje, kar velja tudi za zapisnik seje se-kretarita z dne 24. 12. 1962. 6. Prošnja Pigner Ivana, KO Maribor, za odobritev dolgoročnega posojila v znesku 300.000 din se odobri s tem, da imenovani izpolni vse pogoje, ki jih zahteva Narodna banka za realizacijo posojila. 7. Vloga Skok Viktorja, zaposlenega v steklarski delavnici centralnega skladišča, za dodelitev stanovanja se odstopi organu upravljanja centrale in upravi podjetja v rešitev s priporočilom, da stanovanjski problem imenovanega v okviru možnosti reši. 8. Prošnja Jugoslovanskega odbora za strokovno prakso študentov ekonomije se zavrne, ker podjetje v okviru možnosti nudi prakso inozemskim študentom v neposredni proizvodnji. Predsednik UO podjetja: ing. Saša Škulj IK 3L E F1 VII. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja 1. Poročilo o Vlil. redni seji upravnega odbora podjetja, katerega je podal predsednik upravnega odbora tov. ing. Saša Škulj se vzame na znanje. 2. Stalne komisije delavskega sveta podjetja morajo do prihodnjega zasedanja delavskega sveta podjetja pripraviti poročilo o svojem delu, katerega bodo posamezni predsedniki podali delavskemu svetu podjetja. 3. Delavski svet podjetja je obravnaval predlog statuta podjetja, ki mu ga je posredoval upravni odbor in ga po izvršeni razpravi potrdil z naslednjimi spremembami: Člen 115 predloga statuta se spremeni tako, da kadrovska služba podjetja daje smernice in navodila za poslovanje ustreznim oddelkom poslovnih enot, njeno neposredno delovno področje pa predstavlja urejevanje delovnih razmerij delavcev centrale. Razen vodilnih delavcev, katere imenuje upravni odbor podjetja, se delovna razmerja ostalih članov kolektiva poslovnih enot urejajo z organi upravljanja in upravo teh enot. Upravni organi poslovnih enot, ki urejajo delovna razmerja članov svojega kolektiva, so pri svojem delu obvezni upoštevati priporočila, smernice in navodila kadrovske službe podjetja. Variantni predlog za nov način volitev delavskega sveta podjetja v tem smislu, da bi vsaka enota volila samo enega člana v delavski svet podjetja, ostali člani pa se volijo iz vrst najboljših članov kolektiva celotnega podjetja, se zavrne, ker ne nudi ustreznega jamstva, da bi bil na ta način jzv,V našem sistemu kadrovanja so res nekatera nasprotja, ki jim bo treba posvetiti več pozornosti. Vzemimo samo problem s troskov — koliko mora podjetje prispevati za nekatere kadre. Vzemimo inženirja ali arhitekta. Za inženirja daje podjetje vsak mesec od 12.000 do 15.000 din — tolikšna je mesečna štipendija. Za vajenca dajemo orecej več. Če računam za bivanje v samskem domu — vsi stroški so preračunani na en mesec — 3500 din, za hrano 12.600, za delovno obleko 500, za šolanje 3000. nagrado 5000, terenski dodatek 2500 din in za praznično obleko, obutev ter perilo 5000 din, znese to mesečno 30.100 dinarjev. Vsekakor paradoksno, da nas šolanje inženirja stane komaj polovico toliiko kot izobraževanje vajenca. Ne da bi hotel iz teh nasprotij povleči prerane zaključke, se mi vendarle zdi, da bodo potrebne pri tem problemu nekatere korekture. Čisto kratko in konkretno: menim, da bo treba tudi v gradbeništvu, tako kot v skoraj vseh industrijah, postopno priti do tega, da bodo del stroškov za vzgojo in šolanje mladine prevzeli na svoja ramena tudi starši, ne pa v celoti podjetje, tako kot doslej. Zdi se mi pa, da bo iz-obraževamje na delovnih mestih še vedno najcenejše.« Ivan Grile, šef kadrovskega oddelka v GV Ljubljana: »Res je, da gradbena podjetja nosijo prav vse stroške za šolanje in vzdrževanje vajeniške mladine. To je bila doslej nujnost, ker sicer vajeniške mladine sploh ne bi dobili. Doslej je vsa mladina silila samo v industrijo. Vem pa, da zdaj nastajajo že drugi časi, da tudi vrata tovarn niso več tako na široko odprta, Žal pa smo medtem mladino nekoliko razvadili...« Slava Gozdnikar, referent za delovna razmerja v kadr. oddelku GV Ljubljana: »Pri nas dobi vajenec vse — od hrane in prenočišča do obleke, obutve in terenskega dodatka. Če se dobro uči, je prav, če ne, tudi nič zato. V nekaterih tovarnah morajo starši podpisati pogodbo, s katero se zavežejo, da bodo podjetju povrnili stroške, če vajenec ne bo napredoval. Če bi bilo tudi v gradbeništvu tako, bi se starši prav gotovo bolj zanimali, kako napredujejo njihovi otroci«. Peter Ilari, delovodja v GV Ljubljana: »Danes vajeniška mladina sploh ne ve, kaj vse ji nudi podjetje. Ko sem bil sam vajenec — to je bilo še pred vojno — sem dobil na dan 4 dinarje. S tem me je lastnik odpravil in ga ni prav nič zanimalo, kje jem, spim in kako se oblačim. Na stavbi sta me vzela /v precep* dva pomočnika in gorje, če sem napačno prijel v roko opeko. Takoj sem jo dobil pod rebra, da mi je opeka padla iz rok in sem jo moral pobrati. Ko so zvečer delavci odšli domov, sem jaz — vajenec — moral pozno v noč čistiti umazano orodje. Seveda to ni bilo prav. Čisto pravilno je, da nudimo danes vajencu mnogo boljše in lepše pogoje. Zdi se mi pa, da mladina tega ne zna prav ceniti. Danes pravzaprav vajenec počne, kar ga je volja.« Janez Kuštrin, sektorski vodja gradbišča v GV Ljubljana: »Za podjetje bi bilo neprimerno bolj racionalno, da bi mladega človeka izobraževali s sistemom pniučevanja na delovnem mestu — torej od nekvalificiranega delavca do polkva-lificiranega in končno do kvalificiranega.« Anton Martinšek, upravnik Centralnih obratov Ljubljana: »Povsem točno je, da je vajenec danes na boljšem, vsaj v gradbeništvu, preči študentom. Inženir zaključi študij šele v 25. ali 26. letu, potem gre še v JLA im ponavadi je star že 27 let, ko se zaposli. Torej ima vaja-nec vsaj sedem do osem let prednosti, ikd že služi. Tudi dohod k visoko kvalificiranega delavca niso nič manjši ali pa vsaj bistveno ne kot dohodki kakšnega inženirja. To so znane stvari. Vzemimo konkretno moj primer: čeprav sem tu upravnik, moji osebni dohodki niso največji v Centralnih obratih. Vajeniški mladini smo v našem podjetju res vse nudili, to pa zato, ker je doslej vsa mladina silila samo v tovarne, v gradbeništvo pa ni hotel nihče. Zdi se mi pa, da so zdaj že nekoliko drugačne razmere kot leta 1961 ali 1960. Vsi vemo, da je mladine vedno več in več, da tudi industrija ne sprejema več novih moči kar na debelo. Skratka — menim, da podjetju ne bo več treba v toliki meri popuščati in nuditi vajencu vsega od A do Ž.« Anton Ogorelec, šef kadrovsko-socialne službe v Centralnih obratih v Ljubljani: »Pri nas smo te stvari že nekoliko zaostrili. Primer: tečajnino za izpit visoko kvalificiranega delavca v znesku 30.000 din ie doslej plačevalo podjetje, zdaj bomo šli na to, da vsaj polovico stroškov prevzame delavec. Prav bi bilo, da bi v bodoče vsa j neka j stroškov za šolanje in vzdrževanje vajenca nosili starši. Tako bi se starši tudi nekoliko več zanimali, kako se njihov otrok uči in sploh kako napreduje. Doslej so starši vajeniške mladine pokazali v glavnem zelo malo zaniman ja za napredek svojih otrok.« In zaključek? Problem je vsekakor na dlani in bo o teh stvareh treba slej ko prej resneje razmišljati. Verjetno v gradbeništvu še ne bo mogoče preiti iz enega ekstrema (od tega, da je podjetje vajencu nudiilo prav vse — hrano, obleko, šolanje, stanovanje itd.) do druge skrajnosti — do tega, da dobi mlad človek za svoje šolanje od podjetja posojilo in ga mora nato vračati. Prav gotovo pa so se razmere od leta 1960 ali 1961 do danes precej spremenile. Mladine je dovolj — v nekaterih občinah imajo po več sto mladih fantov, ki so končali osemletko in ne vedo, kje bi se zaposlili oziroma kje bi nadaljevali šolanje. V Centralnih obratih na primer smo slišali, da se je za vajanca ponudilo okrog 100 mladih fantov, novih vajencev pa so lani potrebovali komaj 11 (kovinske stroke). Skratka — zdaj bo tudi gradbeništvo za marsikoga »dobro«, ker industrija enostavno vseli ne bo mogla sprejeti. Razen tega bo nedvomno bolje za mladega človeka, če bodo njegovi starši morali prispevati za šolanje vsaj del stroškov, ker bodo pri tem starši bolj zainteresirani in za napredek svojih otrok. Seveda pri vsem tem ne bo mogoče teh odnosov takoj docela »ekonomizirati« in bo treba bržčas še precej časa na te probleme gledati tudi s socialnih vidikov (družine z več otroki in nižjimi osebnimi dohodki). Tn ne nazadnje bo treba bolje pretehtati, če ni sistem priučevanja na delovnem mestu za podjetje, za mladega človeka in za vso skupnost boljši in rentabilnejši. kot pa je danes sistem vajeniškega šctlanja. Dopisujte v naše glasilo Planski barometer za december 1962 Skupni finančni letni plan podjetja je izpolnjen s 102 •/«, medtem ko je gradbeni letni finančni plan izpolnjen s 113 •/». Materialni stroški, osebni dohodki, produktivnost in delovne ure so ostale v decembru v Primerjavi z novembrom 1962 nespremenjene. Realizacija skupnega finančnega plana gradbišč je bila decembra za 4 •/« večja kot novembra 1962, v obratih pa za 9 •/«. Gradbeni mesečni plan pa je decembra v Primerjavi z novembrom presežen za 2 V«. Delovne ure so narasle na gradbiščih decembra za 2 •/», medtem ko so v obratih v istem času Padle za 5 •/«. Produktivnost gradbišč je v tem mesecu padla za 2 •/«, v obratih pa narastla za 3 •/«. Prav tako so povečani osebni dohodki 1,8 gradbiščih za 1 V«, v obratih pa so znižani za 3 •/*. Gradbeni plan so presegla naslednja gradbišča: Ljubljana za 552 “A, Maribor za 38 •/», Jesenice za 4 •/*, Ravne za 38 •/• in Koper za 2®A. Realizacija letnega gradbenega plana pa niso dosegla gradbišča: ^e*je 14 •/., Zalog 25 •/• in Kranj za 24 •/*. Obrati so presegli letni plan: Centralni obrati Ljubljana za 12 •/*, ^osni obrat Škofja Loka za 2 •/«, OGP Ljubljana za 2 •/«, medtem ko je K° Maribor 7 •/• izpod plana. Podrobnejši pokazatelji posameznih enot so razvidni iz tabele. 1-Uspe h podjetja 2 Planski uspeh gradbenih edimc v*J* december 1962 5. Planski uspeh obratov ve/° Ečbnica , (bradi5 Mpjvn/ii.1 402 us : 413 ' * /14 '• ObrcdiZ CO-Ljublf KO. Po e šk Loka OGP 77/a? Kovne -I I L/, okol. A Kope. 'r KrOnj ±JL i i? n Obrati! M I I C0 Ljubi). M KOMgnb. Šk loka E o.e.7>. __ 4oT | I tyu/. fyro ■ ■ ■ Kljub mrazu —20 stopinj in več delo na Bevškem polju, kjer rastejo novi objekti Železarne Jesenice ni izumrlo. Veliki bagri težke mehanizacije neumorno rijejo po zemlji. Šoferje sicer zebe, toda delo nemoteno teče dalje Gradbišča v objemu sibirskega mraza Kaj delamo in kako so se znašle naše edinice v letošnji izredno hudi zimi Letos pa nam jo je zima res pošteno zagodla. Sicer smo že jeseni prebirali razne napovedi meteorologov, vendar pa teh napovedi nihče ni vzel tako »zares«. Smo pač vajeni, da se tovariši meteorologi dostikrat »zmotijo«. No, zdaj pa je zima pritisnila — in še kako zares! Že 15. novembra je zapadel prvi sneg, ki je sicer kmalu skopnel, toda teden dni pozneje ga je spet nasulo kar precej. Prve dni decembra pa je nato pritisnil mraz. Čez teden dni je nekoliko popustilo, od zadnjih dni decembra pa se mraz vleče že skozi ves januar. In to kakšen mraz! Pravi sibirski arktični mraz, saj je ponekod živo srebro zdrknilo na —29” C. Posledice letošnje izredno ostre zime, za katero ponekod trdijo, da je sploh najhujša v našem stoletju, so že marsikje vidne — v industriji, prometu, v kmetijstvu itd. Najbolj pa bo seveda pri tem prizadeto gradbeništvo, ker je v takem hudem mrazu praktično nemogoče na prostem karkoli delati. Tiik pred zaključkom redakcije našega »Vestnika« smo na hitro opravili nekakšno »telefonsko anketo«, da bi slišali, kako so se posamezne edinice znašle v tem hudem mrazu in kaj sploh delajo v raznih krajih. Zavrteli smo telefonski številčnik in poklicali Jesenice, Kranj, Ravne, Maribor in še druge k'WJESENICE — Pri telefonskem aparatu smo prestregli tovarišico Ljubo Tarmanovo, šefa kadr. socialne službe. Takole nam je orisala položaj na Jesenicah: »V staležu imamo trenutno 28? ljudi, od teh smo skoraj 150 ljudi poslali domov na brezplačne dopuste. Nekateri so odšli samo za teden dni, nekateri pa tudi za 3 tedne. Na dopuste so šli izmenoma, tako da se zdaj nekateri že vračajo Kolikor je le mogoče, nadaljujemo z delom na Bevškem polju, na nadvozu pri Javorniku in na stanovanjskem bloku na Plavžu, sicer so pa druga dela zainrzla.« ■ BETONARNA - Ljubljana. V obratu gradbenih polizdelkov smo dobili pri telefonu tovariša Martina Piženta. »Tudi naša betonarna je morala precej delavcev poslati na dopuste. Mraz je namreč prehud, da bi lahko z ogrevanjem v notranjosti prostorov dosegli primerne temperature. Približno 30 ljudi smo poslali domov, vendar jim bomo plačevali za ta čas 50°/o osebnih dohodkov. Okrog 20 ljudi smo zadržali v Ljubljani v samskih domovih. Le-ti se morajo vsak dan javiti na delovnem mestu, dobivajo pa 80 %> plače. Nekaterim ljudem, ki so nujno potrebni — na primer za dela pri razkladanju in podobno — pa smo zaradi hudega mraza dali 15 ®/o po-višico.« B KRANJ — V Kranju je prijel za telefonsko slušalko šef edinice ing. Milivoj Šircelj. Nič kaj dobre volje ni bil, ko nam je začel pripovedovati o stanju na kranjskih gradbiščih. »V Kranju vse stoji,« se je jezil. »Na gradbišču tovarne »Sava« ne moremo nič delati, ker je preveč mraz. Po pogodbi bi morala biti hala gotova že do konca lanskega leta, ker pa je »Metalna« zamudila rok, smo seveda tudi mi v zamudi in zdaj nas je čisto zavrla zima. Tudi na stadionu ne moremo delati. Se sreča, da smo okrog 40 ljudi poslali v Poreč. Zadeva je precej kritična.« B RAVNE — Pri telefonu se je oglasil šef ing. Lojze Štok. Takole nam je orisal situacijo v Ravnah. »Letos je zima res izredno huda. Računali smo, da bomo lahko no- EE vembra in še decembra delali normalno, kot vsa leta doslej. Kljub izredno hudemu mrazu smo v valjarni nadaljevali z delom. Čeprav je bilo zunaj —20° mraza, smo vseeno betonirali, tako da smo beton ogrevali na 46 stopinj. Čez kakih 10 dni bo približno tretjina trafo-postaje usposobljena za notranja dela, ker bodo prišli monterji podjetja »Rade Končar«. Ljudje pa niso hoteli na dopuste, pač pa smo poslali večji del delavcev, ki so nam prišli poleti pomagat, že domov, zlasti vse Ljubljančane in Celjane. Imamo samo še nekaj ljudi z Jesenic. Pač pa smo si pomagali tako, da delamo od 9. do 15. ure, ker je zjutraj še bolj mrzlo kot čez dan. Razliko pa ljudem plačujemo kot za »deževne dneve«, ko ni mogoče delati. Skratka, situacija je precej huda iin si vsi želimo, da bi mraz čimprej popustil.« ■ KOPER — Na telefonu je bil šef Bernard Gabrijelčič. »Kaj pravite, da pri nas ni mraza?«, se je smejal, ko sem ga po telefonu vprašal, če je na Primorskem kaj manj mrzlo kot v drugih krajih Slovenije. »Ali veste, kaj je burja? Stokrat raje delam pri —20°, pa brez vetra, kot pa pri —7°, ko še zraven piha primorska burja.« »Ste poslali kaj ljudi na dopuste?« »To ne, ampak delo je zelo otež-kočeno. V Poreču, kjer gradimo nove hotelske objekte, je bilo skoraj najslabše. Kakih 130 ljudi je bilo nekaj dni skoraj odrezanih od sveta. Zadnje dni je pihala silna burja, naneslo je 10 cm snega, mraza pa imamo ? stopinj pod ničlo. Torej, kot vidite, nič kaj prijetno. V Kopru pa na gradbiščih zdaj v glavnem pospravljamo. Delamo tako, da ena skupina dela zunaj 2 uri, potem pa gre ta skupina v zaprte prostore, da se ogreje, na delo pa gre druga skupina. Ljudi pa nismo poslali domov, ker so tu drugačne pri-like in lahko burja poneha čez noč. »Torej — položaj je katastrofalen?« »Ne, to pa ne. Vse imamo pripravljeno in takoj, ko bo burja ponehala in ko bo nekoliko manj mrzlo, gremo takoj spet na delo. Upam, da bomo te zamude lahko nekako ujeli.« B MARIBOR — Oglasil se je vodja kadrovsko-soci Jlnega oddelka, tovariš Ivan Gajšt. »Zima na.s je precej stisnila. V Mariboru smo popolnoma prenehali delati na treh gradbiščih — na bloku TNZ, v delavnici železniških vozil in na Marlesu. Tudi drugje gre delo zelo počasi, kolikor se pač da. Seveda smo precej izkoristili dopuste. Vsak je vzel 3 dni rednega dopusta, 3 dni pa smo vsem plačali 70 »/o plače. Tistim delavcem, ki lani niso imeli nobenih izostankov, smo dali 6 dni izrednega plačanega dopusta, tistim, ki so imeli do 5 dni opravičenih izostankov, pa 3 dni plačanega dopusta. Seveda pa bo treba dopuste verjetno še podaljšati, ker kaže, da mraz še ne bo tako kmalu popustil.« »Torej je zadeva precej huda?« »Da, res, precej je hudo.« B CENTRALNI OBRATI - Ljubljana. V Centralnih obratih smo se ogovorili z upravnikom Antonom 'artinškoin. »Pri nas zime skoraj ne občutimo. Zdaj je namreč za nas glavna doba generalnih remontov. Vsi delavci, imajo dela dovolj, edino pri kleparjih je nekoliko manj dela. Na Jesenicah imamo 14 avtomobilov, ki vsi vozijo. Stojijo le žerjavi, ker enostavno ni ljudi, katerim naj bi žerjavi stregli. Skupno 51 težkih strojev stoji, bodisi zaradi remonta bodisi zaradi mraza, 25 jih dela izmenoma, 5 pa stalno. Kleparji pa delajo zdaj pri nas na Zalogu, predvsem odtočne cevi. »Torej, vas ni zima prav nič prizadela?« »Ne, nas pa res ne.« ■ CELJE — V Celju se je na telefonu oglasila tovarišica Ivanka Pogačnikova, vodja kadrovsko-soci-alnega oddelka. »Po sklepu našega delavskega sveta smo v tem obdobju eno tretjino izkoristili redni dopust, eno tretjino neplačan dopust, eno tre-jino pa dobimo 70 °/o plače. Dela so skoraj čisto zamrla. Le nekaj malega delamo v Cinkarni, sicer pa so objekti taki. da na prostem ni mogoče delati. Ljudje iz oddaljenih krajev so odšli domov. Letos je res precej hudo in če bo takšna zima še nekaj tednov, bo to za nas prava katastrofa.« H ZALOG — Iz Zaloga se je na telefonu oglasil šei ing. Anton Pogačnik. Tudi njegove besede niso bile ravno optimistične. »Pri nas vse stoji. SMoh ne moremo delati. Nekaj ljudi je šlo na brezplačne dopuste, nekaj na redni dopust, nekaterim pa smo dali plačan dopust do višine 50”/» plače. Sreča je še, da imamo vsaj 28 ljudi v Kopru. Res je slabo, zelo slabo.« »In če bo tak mraz še nekaj tednov?« »Potem nas bo vse hudič vzel,« se je inženir zasmejal v telefon, • LJUBLJANA — Za konec smo pustili še Ljubljano. Šef ing. Štefan Mesarič nam je povedal tole: »Trenutno dela kakih 100 ljudi skoraj redno — to je v bolnišnici v Šiški, na stolonici v Savskem naselju in v kratkem tudi na objektu »Varnost« v Vodmatu. Okrog 60 ljudi imamo v Poreču. V'č kot 100 smo jih poslali na neplačan zimski dopust, nekatere za 14 dni nekatere pa tudi za ves mesec. V teku je tudi akcija, da bi tisti, ki jim pripada več kot 21 dni rednega dopusta v tem času izkoristili vsaj 1 teden. Tisti, ki stanujejo v samskih domovih, se pridejo vsak dan javit, če bi bilo slučajno kal dela. Ljudie iz najbolj oddal iernih krajev, ki se vozijo na delo z vlaki, avtobusi ali kolesi, pa lahko kar ostanejo doma. Vsi ostali obiekti, kot so stanovanjske stavbe v Novih Jaršah, dva bloka PBM v Sketovi ulici, novo šolsko poslopje v Vodmatu, objekti ob tovarni močnih krmil v Mostah, velik stanovanjski blok v Šiški in še nekaj manjših objektov pa — oočivajo. Samo čakamo, kdaj bo mraz odnehal.« Če bi imeli vsaj 6 linij Desetminutni razgovor z našo telefonistko na centrali, tovarišico Gabrijelo Koroščevo Vsako podjetje je pravzaprav organizacija, ki je bolj ali manj zapletena, sestavljena iz najrazličnejših delovnih sektorjev. V dobri organizaciji je prav vsa£ sektor važen, čeprav marsikdaj na neka-tera navidezno nepomembna delovna mesta radi nekoliko pozabljamo. Eno takih delovnih mest je v večini podjetij tudi telefonist^ To je človek, ki nas povezuje z zunanjim svetom, ki olajšuje nameščencem in delavcem v podjetjih, da jim ni treba sedeti pri telefonskih aparatih in vrteti številčnika. . , _ , . Tisoči in tisoči, ki dan za dnem telefonirajo v našo Centralo v Ljubljani, so že slišali glas naše telefonistke, tovarišice Gabrijele Koroščeve: »Halo, Gradis Centrala«, precej manj pa je tistih, ki bi tovarišico Koroščevo osebno poznali in kaj^ več vedeli o njenem vsakodnevnem delu, o raznih sončnih in senčnatih straneh njenega poklica. »Kako ste prišli v Gradis?« . »Na to delovno mesto sem prišla 16. avgusta 1960 rz tovarne ELME, kjer sem bila zaposlena kot telefonistka samo začasno, kajti v tej tovarni imajo po sistemizaciji za telefonista predvidenega invalida.« »Vas ta poklic veseli?« »Seveda. Sicer sem izučena za šiviljo-modistinjo, vendar sem se po vojni zaposlila v pisarni Tu pa mi ni bilo nič kaj všeč, kajti večkrat delo ni bilo ažurno. Pri telefonski centrali pa je vse drugače: ko dobim naročilo ali poziv ga opravim in s tem je moja naloga izvršena.« »Se vam ne zdi vaš poklic naporen?« »Seveda je, vendar se človek privadi. Včasih je pa res hudo. Zlasti pred novoletnimi in drugimi prazniki je vedno pravcati direndaj. Pred novim letom sem prav jokala od utrujenosti in živčne izčrpanosti, toliko je bilo telefoniranja na vse konce in kraje. *udi nekateri dnevi so vedno bolj razgibani, zlasti ponedeljek^ sreda in sobota Včasih imam ob dveh pred zaključkom dela takšno glavo, da ne vem, kje se me drži. Doma ne kadim, v centrali pa pokadim celo škatlo na dan ...« »Kako pa si pomagate pri tolikšnem delu?« _ »Samo s prijaznostjo. Vedno imam pred očmi pregovor: lepa beseda lepo mesto najde.« , »In kakšni so danes nasploh ljudje pri telefonskih pogovorih?« »Moram reči — v glavnem so prijazni.« »Vsi?« »Vsi ne. Ampak k sreči je neprijaznih razmeroma malo.« »Kako se razumete s telefonistkami na poštnih centralah v dru- g ih mestih?« »Kar dobro. Saj sem že rekla: prijazen moraš biti, pa gre.« »Dovolite nekoliko delikatno vprašanje: kdo je po vašem vljud-nejši pri telefonu — tovariši ali tovarišice?« Malo se je nasmehnila ... »No, če že hočete — tovariši...« »Kdo pa je pri Gradisu, kadar naroča telefonski pogovor, najbolj vljuden?« »V glavenem so vsi prijazni. Ne bi hotela nikogar posebej imenovati.« . . Tovarišica Koroščeva je potem pripovedovala, da je imela samo en res žalosten primer, ko jo je neka tovarišica iz nekega podjetja v Ljubljani po krivici začela zmerjati in surovo žaliti. »Takrat sem v Gradisu prvič jokala, tako me je užalilo surovo vedenje neznane tovarišice, ki me je zmerjala zaradi stvari, ki jih nisem zakrivila.« »In važe želje?« »O, teh imam kar precej. Predvsem si želim, da bi čimprej dobili vsaj še tri linije. Poglejte, Gradis ima tri linije — kaj pa je to za takšno podjetje, ki ima svoje postojanke po vsej Sloveniji. Včasih tako nanese, da so vse tri linije zasedene po medkrajevnih pogovorih, ki so lahko tudi dolgi. V tem primeru je vse v zastoju — nihče ne more klicati ne ven, niti v podjetje.« »In druge želje?« »No, zapišite še — teleprinter. Lepo bi bilo, če bi ga imeli, marsikak telefonski odgovor bi odpadel, čeprav vem, da je v da-naših časih ta naprava morda le moja pobožna želja. Vendar bi se rada še kaj naučila, rada bi napredovala in delo na teleprinterju bi me zelo veselilo.« »In še kaj?« »Ja, vidite, lahko bi imeli pri nas tudi ozvočenje v vseh prosto-rili. S tem bi prihranili precej denarja. Če bi imeli ozvočenje, bi lahko po zvočniku povedala, da imam na primer na liniji to ali ono edinico in če bi kdo želel govoriti, bi ga takoj povezala. Tako pa včasih po petkrat, sedemkrat in še večkrat naročim en im isti kraj, ker ni koordinacije.« ' »No, za konec pa še tole vprašanje: poznate večino Gradisovih ljudi že po glasu?« »To pa. Skoraj vse.« »Kaj pa, če se zmotite im napačno zvežete linije?« »To je pa zelo redek primer. No, če pa se mi že pripeti ta na.-paka, potem se pač takoj opravičim. Tu in tam se včasih tudi pripeti, da pri tem, ko je nek pogovor končan in snamem vtikalo iz linije, nehote potegnem iz linije še drugo vtikalo, ki ga ne bi smela, ker tako prekinem pogovor. Seveda se tudi v tem primeru takoj opravičim, kajti vem, da je vljudnost najlepša vrlina vsakega telefonista ali telefonistke.« Tudi na gradbišču v Sketovi ulici, kjer gradijo po sistema PMB, je delovišče že precej časa kot Izumrlo Nekaj vtisov s poti po Sovjetski zvezi Montažna gradnja Kot sem že opisal v prejšnjih številkah Vestnika, gradijo v obeh velikih mestih ZSSR, v Moskvi in v Leningradu preko 80 °/o stanovanjskih in pretežni del industrijskih objektov po montažnem postopku. Nekaj zanimivih vtisov pri ogledu faznih gradbišč takih objektov in industrij montažnih elementov naj služi lažjemu pojmovanju obsežnosti in popolnosti montažnega načina gradnje. Prvo, kar opazi obiskovalec na gradbišču montažnega stanovanjskega objekta, je, da dosledno nikjer (razen redko v zimskem času) ni videti deponij montažnih elementov. Celotna montaža se izvrši ne-Ppsrednn po prevozu direktno s kamionskih prikolic Žerjavi so skoro izključno 60 tm, žerjavi s 3 tone nosilnosti na koncu ročice — dvignejo Posamezne elemente neposredno s transportnega sredstva na mesto Ugradiitvc. Betoniranja, obletavanja, zalivanja itd. skoro ni in obstoji sestavljanje elementov pri montaži v glavnem iz varjenja spojnih železnih ploščic, vlagan ja tesnilnih vrvic, pa-s°v- kitov ter iz zamazan ja stikov ln popravil defektnih mest s cementno malto. Celotnih mokrih mešanic pride na stanovanjski blok kveč jemu 2 m’. Zelo zanimiva je pot posameznih montažnih sistemov, preden je tak Sistem goden za množično gradnjo. 2 poskusnih četrtih postavijo nekaj objektov po novo zamišljenem sistemu a z različno uporabo panelov, ki jih hočejo preskusiti, tako nnr. iz keramsitbetona, vibroprekat-n;lh panelov, silikobetona. sendvič-panelov, panelov z mozaično-kera-nnčno fasadno oblogo itd. Tu študi-r®lo konstruktivno in uporabnostno prednost posameznih vrst materia- ?v- kontrolirajo planske normative iste in o, ugotavljajo na postavi je-111,1 objektih toplotne in akustične prednosti projektiranega sistema. Pa Podlagi rezultatov, dobljenih na l6'1 poskusnih objektih, korigirajo *n dopolnijo sistem, ki ga nato množeno uvedejo v proizvodnjo pri gradnji celih novih mestnih četrti. . Dalje preseneča enostavnost tlo-rusov pri vseli sistemih, ki smo jih primerjali. Tipizacija prispeva svo-m m tako je število različnih tlo- l&0v izredno majhno. Skoro dosledno uporabljajo tako imenovane sanitarne kabine iz lahkih kovinskih ogrodij s preobleko iz salonita ali podobnega materiala in z že montiranimi instalacijami. Te kolone tvorijo vozlišča za vse instalacije tople in hladne vode, odpadne vode itd. za vse stanovanje. Dosledno vsi sistemi — saj so namenjeni gradnji stanovanj v novih mestnih predelili — so grajeni za priključek na centralno ogrevanje iz velikih mestnih toplarn. Ometavanja ni nikjer; v kolikor je to po kakšnem sistemu potrebno, posamezne stene oblagajo z montažnimi stenskimi ploščami iz raznih materialov, pri večini sistemov pa uporablja papirne tapete, lepljene na montažne stene. Obrtniška dela na montaži so minimalna, zelo preprosta in izvedena za naše pojme izredno nekvalitetno. To velja posebno za tapete, pleskarska dela, mizarska dela in pode. Ta izredno slaba kvaliteta končnega oblikovanja je tudi vzrok, da napravijo stanovanja v montažnih hišah kljub dobri funkcionalni razporeditvi prostorov celo slab vtis. Sedaj še nekaj o oblikovanju fasadnih stikov med montažnimi elementi, tega od našega PBM tako prosi ulega vprašanja. Vsi sistemi montaže so še pred leti predvidevali samo zapiranje stikov s cementno malto. Ti stiki so močno prevajali vodo v objekt in je ta način v celoti opuščen. Danes predvidevajo vsii sistemi vzporedne odprte stike, ki jih od zunaj polnijo s kitom na osnovi gumija, ki sega do keramit betonskega polnila, tj. ca. 6—10 cm globoko. Na naše vprašanje, če ta slik popolnoma tesni, smo dobili le nedoločen odgovor: »običajno«. Samo, da si s problemom »popolnega tesnenja« nihče tako ne beli glave kot pri nas. Vtem ko smo imeli pri montaži sami in pri končnem oblikovanju objektov precej pripomb glede kvalitete, pa smo si ogledovali delovne postopke pri izdelavi montažnih elementov s popolnoma drugačnimi vtisi. Tu smo sicer po posameznih industrijskih obratih lahko opazili nagel razvoj te panoge industrijske proizvodnje, ki pa je v vseh stopnjah dobro organizirana, delovni proces utemeljen, proizvodnja in končni izdelki pa pod stalno tehnično kontrolo laboratorija. Tudi starejši obrati imajo organizirano proizvodnjo na paro, električno pred-napenjanje armature, strojno izdelavo armaturnih mrež, centralne betonarne, mehanizirane vse notranje prevoze itd. Dosledno izdelujejo svoje proizvode v težkih železnih kalupih. Pri tem je zanimivo, da je število elementov oziroma proizvodov, ki jih en tak obrat izdeluje, sorazmeroma nizko, vsekakor mnogo nižje kot pri nas. Proizvodne hale in. deponije so opremljene z velikimi mostovnimi žerjavi, ki proizvode tudi nakladajo pri odpremi. Novejši obrati, ki so pričeli obratovati zadnja leta, pa so že delno ali v celoti avtomatizirani. Poraba ur na ms proizvodov se sicer ravna po asortimentu proizvodov, vendar v starejših obratih ne presega 8—10 na m3, dočim znaša pri novejših obratih z manjšim številom serijskih proizvodov okoli 4 ur/m3, pri avtomatiziranem postopku pa se zniža tudi do 2,8 ur/m8. Pri tem izračunu so vzete vse ure produktivnih delavcev obrata, reducirane na kubaturo letnih proizvodov. Upoštevajoč, da so to tenko-stenski betonski proizvodi, je ta številka zelo nizka in kaže na dobro organizacijo dela in močno opremljenost obratov. Tudi starejši obrati se tekoče modernizirajo v svojih delovnih postopkih in prevzemajo nove izkušnje, ki jih posredujejo instituti. Pri tem je opaziti, da npr. opuščajo vse stare sisteme betoniranja elementov v vodoravni legi, ker zahteva tak način veliko ročnega dela pri zagladitvi površin. Prehajajo na vertikalne modele, ki ne potrebujejo ročnega dela in dajo na vseh velikih površinah gladek viden beton. V nadaljnjem so ti vertikalni modeli izpopolnjeni v cele pakete, v katerih med prostori kroži para ali vroč zrak. Načini parjenja so si zelo podobni in traja postonek 6 do 8 ur. Pri tem času im a i o elementi že trdnost, ki omogoča ra_z-opaženje in skladiščenje. Od parnih' komor prihaja večina industrij na parne celice v tleli, ki so ekonomične jše, ker imajo manjše izgube pri obratovanju. (Nadaljevanje sledi) ing. Alfred Peteln KOORDINACIJA DELA osnova dobre organizacij e ^ našem časopisu do seda j ni bilo ‘jaslediiti članka, v katerem bi nek-obravnaval probleme ali prak-jcne rešitve s področja strojništva 1 elektrotehnike. •tviu llašem podjetju je mnogo za-J. imenih strokovnjakov na teh pod-'aijih, predvsem iz kovinsko stroj-g‘lske stroke. Tu so namreč mišljeni J«J.ni referenti, vodje posameznih ki, VllSfllh delavnic na gradbiščih, H J0- ki jn šoferji ter ostali kovi-šJRfCe bi od omenjenih za vsako širč- i ° Vestnika prispeval članek ,l krog ljudi, bi bil seznanjen s se na tem področju tem bi tudi odpadla Pr?blein,i; ki s lum m mui vu.pcu.ua Dlza81'. 18 nevšečnost glede orga- Mnd , i6 oziroma koordinacije dela. ^okrat se pojavljajo od strani vejše in ostrejše predpise v in 'H fnrnosti ter efekta pri delu vzdrževanja. 'v,i;h,a„tjWa-Al)i.'«f^Pnznih vibratorjev, im sicer Orni,? <>9\4'2 in ARFM 25/42. Tip brati, Vl,,s°kpf rek venčni opažni vii-rninuto S- Približno 9000 obrati na lacijn ima tlevetsfoipenjsko regu- ei,;» ode75.SkgV 6 cc’ntTiluffa,lno raitov 25/42 ima ca. 9000 ob- re»-v|l]Tr,.u minuto s šeststopen iško gulilo ,;i” ®kscentrov s centrifu-° Sll° ^00 1100 kg, napajan je z visokofrekvenčnim pretvornikom, torej je za stopnjo večji od ARFM 09/42. Velikost pritrdilne plošče naj bo 230 X 230 X 25 — 30 mm, privarjene na opaž. Možnost mazanja valjčnih ležajev je od zunaj ne da bi odprli ležaj-ne pokrove. Centrifugalna sila in visoki obrati zahtevajo solidno montažo oziroma pritrditev. 6/a tip ARM 09/42 naj bo pritrdilna železna plošča 160 X 160 X 15 — 20 mm privarjena na kovinskio paž oziroma na U profil 80, s katerim je ojačen. Lega opažnega vibratorja mora biti pri pokončnem opažu vodoravna s priključkom navzdol. Smer vrtenja vibratorja mora bffi vedno v smeri opaža, tako da omogoča materialu sesedanje z vrha navzdol. Pritrditev opažnih vibratorjev glede na lego je lahko bočna, viseča ali stoječa, toda vedno tako, da je os motorja vzporedna z osnovno ploskvijo opaža. Lega torej v nobenem primeru ne sme biti poševna zaradi enostranske obremenitve ležajev. Opaž mora biti postavljen tako, da vibracije ne prehajajo preko temeljne ploskve v (la. Dogaja se, da pritrjujejo opažne vibratorje na tanke stene kovinskega opaža. Na mestu pritrditve se pojavljajo razpoke in lomi. Delovanje vibratorja oziroma efekt je slab. Nastopajo resonance, ki nekako sortirajo posamezna zrna v betonu. Kvaliteta zgoščevanja je slaba, zaradi grupiranja posameznih velikosti zrn ostane betonski izdelek porozen. Druga slaba stran take pritrditve je v tem, da vpliva na opažni vibrator kot električna preobremenitev, kar pogosto povzroča tildi pregoret je. Paziti moramo tudi na to, da so enake frekvence, po možnosti tudi enake moči. Bili so primeri, morda še zdaj. da so kombinirali z različnimi frekvencami. Posledica: pregoretje tistega vibratoria z nižjo frekvenco. Kontrola dobre pritrditve se .izvode električno, in sicer meritev porabe toka pri polni obremenitvi. Če poraba prekorači me- jo nominalnega toka, pomeni lahko slabo pritrditev- vibratorja samega (nezategnjeni pritrdilni vijaki) ali pa je pritrdilna ploskev slaba — prešibka brez ojačen ja. Ugotovitev potrebne približne moči opažnih vibratorjev se računa 1 W/'kg mase, v kateri se upošteva tudi teža opaža. Efektivno področje opažnih vibratorjev je v premeru 1,5 m. (Se nadaljuje) Ludvik Šnajder Zakaj iia švicarski sir luknjo? Poročilo o specializaciji v Švici, ki je ni bilo Približno pred 13.390 urami je dobil upravnik kovinskih obratov v Mariboru sporočilo, da lahko obrati odredijo enega člana kolektiva na specializacijo za obdelavo aluminija. To vest so obrati z veseljem sprejeli, kajti že več let sanjarijo, kako bi prešli na aluminij, ko še nimajo izvežbanega kadra niti finančnih sredstev za to vrsto poklica. Delavski svet in upravni odbor obratov sta stvar odobrila in podprla. Sporazumeli so se s svetom za gradbeništvo pri zvezni industrijski zbornici. Posredovala je tudi centrala podjetja in pričeli smo z uresničevanjem programa. Kmalu so bile nabavljene potrebne slike, opravljen zdravniški pregled, napisan življenjepis itd. Vse skupaj smo skrbno zapakirali in poslali v belo Ljubljano, No, in nato ie nastala pavza za ndkai tednov. Ta dolgi premor smo vsi gledali z nezaupanjem in končno smo le dobili garantno pismo Mednarodne organizacije dela v Ženevi z vsemi pravili in dolžnost- Monfaža elementov na stavbi Pogled v proizvodno dvorano Okolica Moskve je eno samo gradbišče mi. Žal v prilogi ni bilo objasnjeno. kaj je treba šu storiti. Po enem mesecu smo končno dobili navodilo in si priskrbeli še manjkajoče dokumente. Že smo mislili, da je vse v redu, ko je bilo zopet potrebno izpolniti 4 nove formularje v francoščini. No, končno smo le prejeli vizo za 6 mesecev. Potrebna nam je bila le še švicarska viza. Čez nekaj dni pa sem zopet dobil poziv, da manjkata še dve sliki. Še in še so prihajali formularji in končno smo se le oddahnili, da bo sedaj vse v redu. Čez dobrih 14 dni so nas spet klicali v pisarno Kompasa v Mariboru. Žal pa zopet ni bilo v redu. ker nam naše oblasti niso izdale vize za sedem mesecev temveč le za šest. to se pravi: vse je bilo potrebno začeti znova. Čez nekaj dni je bilo tudi to pripravljeno in vsi dokumenti za potovanje v švioo so bili izstavljeni. Ko je bilo vse nared je nastalo še vprašanje deviz. Vprašamo ban- ko — brez uspeha. Imate devizni ček? Ne — nazaj v podjetje. Upravnik se posluži telefona in zahteva informacije glede deviz. »Ja. dragi tovariši, morale si priskrbeti potrdilo od gradbene komore v Beogradu.« Spet nova pota, je dejal »voljeni«, ki je že z vso prtljago čakal na odhod. Prtljago je pustil v pisarni in čakal na po