8 Urban Jug Intervju, RK Celje Pivovarna Laško V sklopu študijskega programa Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je v okviru predmeta Management neprofitnih orga- nizacij nastal intervju s predstavnikom ro- kometnega kluba RK Celje Pivovarna Laško, ki se dotika in odkriva predvsem trženjsko razmišljanje in aktivnosti, ki jih na tem po- dročju izvajajo v klubu. G. Pantelič, predstavnik za odnose z javnostmi RK Celje Pivovarna Laško, lepo pozdravljeni. V sklopu opravljanja predmeta Management neprofitnih organizacij na Ekonomski fakulteti Uni- verze v Ljubljani pripravljamo semi- narsko nalogo, v kateri obravnavamo tematiko trženja v neprofitnih organi- zacijah in izvajanje procesa trženja v izbrani neprofitni organizaciji. RK Celje Pivovarna Laško je tudi širši slovenski javnosti, ki vsaj z enim očesom spre- mlja dogajanje v vrhunskem športu v naši državi, dobro poznana organizaci- ja in/ali institucija. Trženje je v teoriji znano kot dejavnost ali naravnanost, ki v neprofitnih orga- nizacijah nemalokrat naleti na odpor oz. je vlaganje vanjo manj svobodno in izzove pojavnost določenih pritiskov. Kaj je po vašem razumevanju trženje in kakšna je vloga trženja v klubu? Osnova tega odgovora menim, da izhaja iz pravne podlage, po kateri so športne organizacije v Sloveniji organizirane kot društva. Če primerjamo s tujino, je ta sis- tem drugačen, saj je pri nas težko biti la- stnik takšnega športnega kluba. V zadnjih letih so se prakse malo spremenile, vendar predvsem v pogledu, da se takšna društva skuša obvladovati z drugimi oblikami; pri- mer tega je sedanji NK Olimpija Ljubljana. Poslanstvo tako organizirane entitete je v zagotavljanju (izvajanja) neke športne ak- tivnosti oz. tistega, kar ta v svojem bistvu dela. Trženje je tako dobilo začetno vlogo v odnosu s sponzorji; v zagotavljanju po- trebnih sredstev skozi oglaševanje določe- nih znamk. V klubu v zadnjih letih delamo velik premik na nekaterih ostalih področjih. Ne govorimo več o samih sponzorstvih in iskanju sredstev tam, temveč so za delo- vanje pomembni vsi prihodki; od prodaje vstopnic, »suvenirjev« oz. t. i. »fan shop«, dodajanja gostinske ponudbe, kolikor nam to dopuščajo pravila, glede na to, da je bil zakon spremenjen v prejšnjem letu. V le- tošnjem letu smo šli v nekatere investicije v dvorani, da se zagotovijo nekoliko bolj- ši pogoji; tako za treninge igralcev kot za obiskovalce. Tu so tudi sredstva iz članarin oz. tistih, ki vadijo v klubu, in pa od prodaje igralcev. Primarno je v klubu strategija na- ravnana v razvoj mlajših igralcev, vzgajanje teh in njihov razvoj do določene ravni, ko potem zapustijo klub – seveda ob plačilu odškodnin, ki so v našem športu manjše, v primerjavi s katerim drugim, vseeno pa predstavljajo pomemben delež v celotni strukturi prihodkov kluba. V pogovor se vključi Nejc, po klubskem nazivu Team manager, ki si z g. Panteli- čem deli pisarno: Naj k temu dodam, da smo v zadnjem letu vpeljali nov sistem vstopnic, v katerem abonentskih ne poimenujemo več direktno sezonska vstopnica, temveč imamo vzpostavljen sistem članstva, s katerim imetniki do- bijo tudi določene ugodnosti. Izhajamo torej iz tega, da se na ta način včlanijo v to skupnost in se klub bolje poveže z osebo, ki pride k nam. Res je. S tem delamo korake v smeri t. i. »ca- shless« dvorane oz. proti vzpostavljanju sis- tema članstva imenovanega »Klub 1946«, ki je tudi naš program zvestobe. V tem bodo v prihodnje možnosti letne vstopni- ce, članske vstopnice, ki prinaša določene ugodnosti, in predplačniška (angl. »Pre-pa- id«) kartica, s katero bo možno kupovati v dvorani – tako v »fan-shopu«, kot, v priho- dnje upamo, pri določenih partnerjih. Vse te tri rešitve pa so lahko združene v eni sku- pni kartici in se torej ne izključujejo (drugi sogovornik, Nejc, temu doda pogovorni iz- intervju 9 raz za rešitev, angleški »any-code system«, op.a.). Iščemo torej več možnosti in virov, ki so na voljo, da lahko ta klub deluje in tudi raste v prihodnosti. Ob izhajanju oz. grajenju iz te tradicio- nalnejše podobe športne organizacije sva zdaj naštevala predvsem aktivno- sti, ki se tičejo prodaje. Trženje kot na- čin razmišljanja obsega številna podro- čja, pa odkrijva za zdaj še promocijski del. Kako vidite delovanje kluba na tem področju? Kar se tiče oglaševanja oz. naše pojavnosti na trgih, se v zadnjih letih osredotočamo predvsem na lastne komunikacijske kanale. Npr. družbeni mediji, v kar spada spletna stran in sodelovanje z nekaterimi partnerji na tem področju. Veliko pa vlagamo tudi na področje družbene odgovornosti in pri- sotnosti v okolju tudi na ta način. Zelo od- meven projekt v zadnjih letih je bilo igranje v za naš klub neznačilni roza barvi, v katerih smo se pojavili izključno z namenom pod- pore Europa Donne; torej osveščanju o raku dojk oz. o preventivnem ukrepanju na tem področju. Kot športni klub se nam na- mreč zdi prav, da smo prisotni v segmentu zdravja in zdravega načina življenja. Sode- lovali smo s fundacijo Utrip humanosti in organizacijo Lifestyle Natural, z mlajšimi ekipami se udeležujemo dobrodelnih te- kov, kjer se prav tako zbirajo sredstva za različne namene. Vsako leto smo prisotni v Božičkovi tovarni daril, prispevamo tudi nekatera darila in letno napolnimo avto ali dva starih oblačil za lokalno organizacijo, ki te zbira. Problem sicer vidimo v nekaterih praksah, ko pride do previsoke komerciali- zacije teh dobrih del, tako da dosti aktivno- sti te vrste naredimo izven pogleda oči šir- še javnosti, z željo dati poudarek samemu dobremu dejanju, ne pa primarno le naši pojavnosti in oglaševanju. To se mi sicer ne zdi slabo, kot vsaka banka, trgovska družba in vsi, ki sodelujejo v takšnih projektih, se želijo skozi to pokazati, da se zavedajo, kje oz. v kakšnem okolju živijo, vendar pa se mi zdi bistveno, da hkrati želiš pomagati. Izpostavili ste projekt roza dresov in sodelovanje z Europa Donno. Lahko mogoče poveste več, kako je prišlo do te ideje? Skušamo se držati tega, da si vsako leto iz- beremo organizacijo, ki jo podpiramo malo bolj aktivno. V preteklosti smo že sodelo- vali z Rdečimi noski, omenil sem tudi že Utrip humanosti, potem pa smo razmišljali o koraku naprej in pregledovali različne or- ganizacije, ki se posvečajo dobrodelnosti. Pri delovanju želimo ostati v lokalnem oko- lju, v Sloveniji, hkrati pa je Europa Donna organizacija, ki je prisotna širše po Evropi. Iskali smo tudi, kaj lahko takšno sodelova- nje prinese nam, in akcija se je izkazala za dobro, bila zelo odmevna, o nas so poročali na Evropski rokometni zvezi (s kratico, EHF, op. a.), o rokometni tekmi z RK Krim Merca- tor, torej z ženskim rokometnim klubom, je EHF pripravil poseben prispevek … pojav fantov v »pinki« dresih je nekaj posebnega in drugačnega, to pa je tudi tisto, kar si na koncu želimo biti. Novinarske konference in različne predstavitvene ter sponzorske dogodke želimo narediti drugačne od kla- sičnih in tako smo bili na gradu, lani smo ekipo predstavili na AMZS centru varne vo- žnje, kjer je bilo na sredini poligona narisa- no rokometno igrišče z rokometnim golom in elementi varne vožnje. Podpisali smo na- mreč zavezo k opozarjanju o varnem vklju- čevanju v promet in varni vožnji, kot tudi zavezo o ozaveščanju o projektu Pivovarne Laško Union za ničelno toleranco alkohola v prometu. V tej sezoni smo v sodelovanju s policijo izvajali kontrolo prometa in tu prav tako prejeli dobre, pozitivne odzive na dano akcijo. Ali govorimo o neposredni unovčitvi ali komercializaciji, ali pa tudi posredni, vso takšno delovanje klubu ustvarja določeno vrednost oz. gradi premože- nje blagovne znamke. Kako sponzorji in drugi partnerji gledajo na te vaše aktivnosti? Jih zaznajo oziroma vidijo v teh pomemben kapital? Definitivno je to sprejeto z velikim odobra- vanjem. Tako vsaj zaznamo v pogovorih in stikih, ki med nami obstajajo. Analiz, ki bi dale bolj točne odgovore na učinkovitost teh aktivnosti, pa zaradi stroškov, ki bi jih analize predstavljale, žal ne izvajamo. Od- zive spremljamo preko »klipingov« (izraz za poimenovanje analize medijev oz. spre- mljanje klasičnih, digitalnih in družbenih medijev, op.a.), na letni ravni naredimo t. i. medijski odtis, kot vrednotenje tistega, kar je določena aktivnost prinesla. Prisotnost in aktivnosti, ki jih izvajamo, zagotovo veliko prispevajo k naši celoti. V naslednjih vprašanjih bi se lotila ključnih publik ali pa ključnih odnosov v klubu. Začniva z glavnim sponzorjem kluba – Pivovarno Laško Union. Kakšne so potrebe in želje tega podjetja v od- nosu z vašim klubom in na kakšne nači- ne te spoznavate? Tu ne gre le za Pivovarno Laško Union, tem- več tudi za ostale, s katerimi sodelujemo na podoben način. Zagotovo pa je ta naš naj- večji sponzor in partner že več kot 30 let, kar je 30 let stalne povezave ter je tu na- stala posebna vez. Z novim lastnikom (ju- nija 2016 je nizozemski Heineken podjetje prevzel, op. a.) se je to sodelovanje spreme- nilo in njihov vložek ni več družbena odgo- vornost ali dobra volja posameznikov, kar je bila predhodna praksa v Sloveniji, tem- več gre za trženjske aktivnosti in namene. Sredstva vložijo, v kolikor za ta dobijo, kar pričakujejo oz. več kot pričakujejo. Pravijo namreč, da se uspeh sponzorstev ne meri v tistem, kar je zapisano v pogodbi, temveč ko dobi sponzor več od »formalno« priča- kovanega; to naj bi torej na koncu defini- ralo zadovoljstvo posameznega sponzorja. V Sloveniji je pomembna omejitev dvo- milijonski trg, zato je naša neprestana po- javnost na evropskem odru, v ligi prvakov in v preteklosti ligi SEHA, tudi pomembna trženjska odločitev in je povezana ravno s tem; z vprašanji, kako zadovoljevati potre- be, ki jih imajo sponzorji, kje se sponzorji želijo pojavljati, kako prodirajo na določene nove trge in kje je tu (lahko) vloga našega kluba. Zagotovo pa je ta potreba sponzorja ključna za sodelovanje in jo je potrebno ve- dno upoštevati. Ideje so lahko zelo dobre, vendar če ne sovpadajo z interesi partner- ja v nekem procesu, gredo nekako mimo; mimo nekaterih ušes in uresničitve. Katere so poleg sponzorjev še druge skupine, ki jih bi izpostavili in ki ima- jo določena pričakovanja do kluba oz. za katere klub s svojim delovanjem ustvarja določeno vrednost? Za nas so pomembne vse javnosti, vse sku- pine. Če govorimo o konkretnih primerih, med njimi, normalno, navijači. Ločimo med tistimi, ki imajo letne vstopnice, naša navi- jaška skupina je letos praznovala 25 let in z njo zagotovo imamo ter skušamo graditi posebno povezanost. Tudi z njihove stra- ni dobivamo podporo in po drugi strani vemo, da kamorkoli bomo šli, bodo spre- jeti v redu in ne bo nekih težav; zato letos ta posebna gesta – pesem, ki je posvečena prav njim; izvajalca pa sta dva Celjana, če se ponovno na kratko navežem na naš odnos oz. stike z lokalnim okoljem. Kot naslednja skupina so tu obiskovalci tekem, za katere se že dolgo trudimo, da pri tem doživetju ne bi šlo le za rokometne tekme, temveč za poseben dogodek. Ta se začne že dve uri pred tekmo, imamo igrala za otroke, nekaj 10 časa smo poskušali tudi z improviziranim mini igriščem za mlade v preddverju dvo- rane. Pomembna želja rokometa, ne samo pri nas, temveč v Evropi, je, da bi uspel po- mladiti svojo publiko. Na glavnih trgih, kot sta Nemčija in Francija, je ta publika relativ- no stara, sploh v Nemčiji veliko upokojen- cev. Tudi mi smo se namenili naproti temu izzivu in z določenimi rešitvami nam je do sedaj uspelo zelo dobro. Predvsem smo se osredotočili na družine in na mlade, po- memben segment so skupine prijateljev, ki pridejo na tekmo »se imet fajn« in spijejo kakšno pivo ali dve; omejitve v uresniče- vanju načrtov do vseh oz. do več skupin pa nam postavljajo predvsem omejitve v kadrih. To poskušamo zapolniti s prosto- voljci, s katerimi nekoliko bolj aktivno so- delovanje vzpostavljamo v zadnjem letu in imamo sodelavko, ki pokriva to celotno povezavo. Med skupinami so tu še širše povezovanje z lokalno skupnostjo, kar sva že omenjala skozi govor o družbeni odgo- vornosti in podobnem, pa povezovanje z mestom oz. občino Celje. Veliko poudarka pa je na sami organizaciji tekem, ki jih želi- mo »povzdigniti« v dogodke, ki bi bili nekaj več. Tu iščemo primerjave tudi širše, npr. v klubu, kot je francoski Nantes, ki je v celoti uveljavil idejo »cashless« dvorane in v spre- mljanje tekem vključil znanega francoskega komika idr. Ali pa na dogodkih čez lužo, kot je bila zadnja tekma Dallasa in Miamija, na katero je prišla množica slovenskih navija- čev ter pričarala vzdušje, kot ga Američani ne poznajo. Tu smo videli stik dveh povsem drugačnih dojemanj športa, saj se Ameriški obiskovalci na tekme večinoma pridejo pogovorit, nekaj pojest in imajo drugačno doživetje od slovenskih navijačev. Sam vse- eno v tem obstranskem dogajanju ne bi šel tako daleč, kot je to primer v Združenih dr- žavah Amerike, kjer je po mojem okusu vse preveč skomercializirano, iščemo pa ravno- težje med tema dvema slikama v opisanem stiku: kako torej narediti dogodek zanimiv, ne v celoti osredotočen na športni rezultat, temveč na celotno dogajanje. Ja, zagotovo, vsaj v našem okolju, to razu- memo drugače in imamo tudi drugačna pričakovanja od organizacij oz. v tem spe- cifičnem primeru športnih klubov v njiho- vem ravnanju. Iskanje ravnotežja je potem verjetno iskano med tem, da stvari delamo zaradi njih samih, ne instrumentalno le za končni finančni izplen, hkrati pa želimo vnovčiti kapitale, ki v celotnem delovanju kluba nastanejo oz. kontinuirano nastaja- jo … Zagotovo je potrebno delovati po takšni logiki, saj si je potrebno zagotoviti obstoj in preživetje. Eno je, da je to naše okolje in tu želimo pomagati, po drugi strani pa ver- jamemo, da bo okolje to znalo nagraditi z mislijo: zdaj ko je tekma, jih gremo tudi mi podpret. To so v bistvu načini kapitalizacije, ta na tekmah in ob organiziranih dogodkih, na katere računamo. Verjamemo, da ta trud opazi tudi sponzor, čeprav hkrati razume- mo, da v Sloveniji, na dvomilijonskem trgu ne moremo pričakovati takšnih vložkov kot npr. v Nemčiji, čeprav so številni drugi se- gmenti delovanja športne organizacije tu in tam povsem enaki; funkcije, ki so v orga- nizaciji potrebne, cene igralcev idr. Kje pa vidite največje rezerve v prido- bivanju dodatnih sredstev; tiste, na ka- terih že delate, in druge, ki jih bo dobro izkoristiti v prihodnje? Če pogledamo malo v primerjavo z drugimi športi in v prihodnost, se v rokometu priča- kuje, da se bodo sredstva za odškodnine in igralce povečala, vzporedno in povezano s tem to najverjetneje pomeni tudi povišane plače oz. prejemke teh igralcev, kar je lah- ko dodatna težka obremenitev za manjše klube in trge. V Sloveniji tako težje pričaku- jemo, da vzgojimo zvezdnika svetovnega formata, pa ne zaradi športnih sposobnosti ali karakterja, temveč zaradi omejitev trga; podobno pa je tudi s klubom. Rezerve tako vidimo predvsem v tekmah in drugih do- godkih, da nekako povišamo izkupiček od prodaje vstopnic, vendar ne na račun višjih cen, temveč tako, da za vsakega obiskoval- ca pripravimo večjo vrednost. Tako kot npr. nekdo, ki gre danes v kino, brez problema kupi vstopnico za kino po ceni, kakršna je; se pravi, nikjer ne gleda, ali lahko dobi prosto vstopnico, ali jo lahko dobi ceneje. Naroči si pokovko, kupi pijačo za tri evre, ki nekaj deset metrov stran stane trideset centov, vendar pa ve, zakaj, se ima dobro in je zadovoljen tudi, ko gre iz kina. Sami že- limo predvsem dvigniti kvaliteto naše sto- ritve na nivo, ob katerem bodo obiskovalci zadovoljni in se bodo imeli dobro. Med navijači sva zdaj naštela več sku- pin, ki imajo, vsaj v podrobnem pre- gledu, različne potrebe, želje, priča- kovanja in poglede na to, kaj je za njih doživetje. Kako managirate s temi raz- likami med posameznimi skupinami ali pa podskupinami med navijači in obi- skovalci tekem? Dober primer tega je npr. načrtovanje ma- skote dve leti nazaj. Ko smo dali izdelovati podobe za to maskoto, smo dobili »atleta«. Pregledovali smo skice in ugotovili, da ne želimo atleta kot tipičnega rokometaša, temveč mora naša maskota izražat naš karakter, dobrodelnost, prisrčnost, dosto- pnost in biti zanimiva za naše najmlajše obiskovalce. Naredili smo malo debelu- šnega, z migetajočo zadnjo platjo, rogovi in veliko glavo. Treba je vedeti, zakaj stvari delaš, in tu je bil naš namen ta, da ponudi- mo predvsem našim najmlajšim obiskoval- cem nekaj privlačnega. Poki, kot se imenuje naša maskota, se je toliko priljubil, da so ga veseli tudi naši organizirani navijači, ne gre pa za isto interakcijo, kot pri mlajših, zato za njih poskrbimo tudi na nekatere dru- ge načine. Ker imamo veliko obiskovalcev iz drugih delov Slovenije, ne le iz Celja in Savinjske regije, je bil pomemben dosežek poenotenje terminov tekem in nedelja ob 17:00 se je izkazal kot zadetek v polno. Za prijatelje, kot naslednjo skupino obiskoval- cev, imamo v ponudbi možnost nakupa pijače, pritegnili smo The Burger ali pa pro- dajo palačink in praženca za otroke, DJ-je za srednjo populacijo po starosti … Posku- šamo zadovoljevati kar veliko (interesov in želja, op. a.) posameznih skupin. Opažate pri tem kakšne večje negativ- ne učinke t. i. kanibalizma? Da bi torej ponudba eni skupini odvračala druge skupine? V določeni meri je to verjetno vedno priso- tno, hkrati pa ni ravne linije med temi sku- pinami. Npr. za imetnike sezonskih vstopnic oz. zdaj članstva imamo pripravljene veliko dodatne ponudbe, ko pa smo del tega po- skusno namenili splošnim obiskovalcem, nas je hitro kdo vprašal po tem. Igrala so za najmlajše, mogoče pa manjka kakšna ponudba za malo starejše, za katere smo lani poskušali z mini rokometnim igriščem. Za nas tu velja previdnost in tako ponud- bo uravnotežujemo na primer z akcijami s posebnimi navijaškimi majicami, pozornost temu delu ni odveč tudi pri načrtovanju ka- kšnih božično-novoletnih daril in podob- nih akcij. Je torej kar nekaj manevriranja in iskanja ravnotežja med posameznimi deli. Kako pa spremljate odzive? S samim opazovanjem, spremljanjem družbe- nih omrežij, izvajate mogoče tudi ka- kšno posebno merjenje? Redno spremljamo »klipinge« in družbe- na omrežja, redko in preredko, manj od želja, pa izvajamo ankete med obiskovalci. Ti podatki so seveda ključni za določene odločitve znotraj delovanja organizacije, intervju 11 vendar pa jih zaenkrat na naši prioritetni listi še ne moremo postaviti tako visoko. V preteklosti smo že poskusili v sodelovanju z Mediano in naročili takšno analizo, zadnje leto pa podatki za sprejemanje odločitev izhajajo predvsem iz ustvarjenega medij- skega odtisa in vrednotenja tega. Imamo izdelan nekakšen profil rokometnega navi- jača v Sloveniji; kdo je po izobrazbi, kakšne starosti je … vendar pa se to v zadnjih letih zaradi različnih dejavnikov hitro spreminja. V opredelitev nečesa takega bi bilo potreb- nih nekaj več vložkov in jaz, ki delam na tem področju, bi si teh podatkov za svoje delovanje in odločanje zagotovo želel. V skupnem oblikovanju prioritet v primerjavi z danimi sredstvi takšne aktivnosti zaenkrat obstanejo za drugimi prednostnimi nalo- gami na seznamu. Razmišljate tudi kaj o medsektorskih povezavah in sodelovanju z univerza- mi, tako o institucionalnih povezavah, kot o individualnih ali projektnih s po- sameznimi študenti? To so povezave, ki nam zagotovo manjka- jo, ki jih nimamo in jih včasih, ko smo mi še bili vključeni v fakultetno izobraževanje in sedeli v študijskih klopeh, niti ni bilo toliko. Sam sem npr. delal diplomo iz tega podro- čja in uporabljal takšne raziskave, bi pa bile takšne novosti dobrodošle, predvsem ka- kšna povezava – kako nekoga najdeš in z njim vzpostaviš kontakt, predvsem, ker se sam ne giblješ v teh krogih. Raziskave, ki bi nam nudile določen vpogled in sliko, sploh če bi lahko dobili še primerjavo z ostalimi podobnimi organizacijami in športi, bi bile dobrodošle. Počasi greva proti zaključku intervjuja, to naslednje področje pa hkrati z veliko pogledov predstavlja bistvo delovanja športnega kluba – igralci. Kaj je tisto, kar se vam zdi pomembno v odnosu z mladimi, ki vstopajo v ali tudi že treni- rajo v vašem klubu? Kateri so bistveni elementi vrednosti, ki jo gradite zanje? V mini rokometu oz. v naših mlajših selek- cijah imamo skupno čez 500 otrok. Dejstvo je, da na koncu ne bodo vsi rokometaši. Otroke, ki so vključeni v programe, želimo skozi naše vrednote vzgajati. Poleg špor- tnega udejstvovanja znotraj prostorov klu- ba pa nam je pomemben tudi šolski uspeh, celostna podoba posameznika – športnika, ki ima določene značilne karakteristike. Veli- ko delamo na vzpostavitvi lastne akademi- je, ki bo vzgajala posameznika –športnika, s ciljem rokometaša, hkrati pa z zavedanjem, da vsi vključeni ne bodo postali profesio- nalni rokometaši. Je po vašem mnenju v programu zado- sten poudarek na vzgojnemu momen- tu? Vzgojni moment je zagotovo zelo pomem- ben. Navsezadnje na koncu, ko dobiš špor- tnika oz. igralca prve ekipe, si ne želiš, da zna le zabiti gol ali se postaviti v obrambi, temveč potrebuješ celostnega človeka; mora biti odprt in širok. Vprašanje je na mestu, saj gre za področje, ki ga je potreb- no razvijati in ki zahteva drugačna, nekate- ra nova vključena znanja. Starejše genera- cije trenerjev v svojem programu priprave, izobraževanja ali usposabljanja, niso šle skozi sodobni program DIF-a (staro in sedaj pogovorno ime za športno fakulteto, op. a.), ki zdaj vključuje ta pedagoška znanja oz. da potrebno širino za kakovostno delo. Niso tudi vsi pedagoško naravnani, smo pa vseeno že imeli izjemne trenerje, ki so bili zraven še očetje in so se na tem področju izredno izkazali. Delati na tem sistemsko ali pa naloga vzpostavitve sistema, da bi bili vsi trenerji tako odlični trenerji kot odlični pedagogi, pa je seveda na nas. V tem šir- šem sklopu želimo dodajati tudi druge strokovnjake: npr. za prehrano in psiholo- ško rast, čeprav zaenkrat le članska ekipa zares sodeluje s psihologom. Želja je, da bi bili takšno pomoč pripravljeni spreje- ti tudi ostali; da torej sistemsko vzgajamo posameznike, ki znajo v določenem danem trenutku sprejeti pravo odločitev, pa naj bo to na tekmi ali pri pisanju testa v šoli. So pa tu še sledi bolj starega načina razmišljanja, v katerem sam vidim sprejemanje zunanje moči kot neko enigmo; ko je torej takšna ponujena pomoč posamezniku povedala, da sam dela ne opravlja dovolj dobro in je raje ni sprejel. Sklop načrtovanja akademi- je zajema razmišljanje o vseh teh naštetih dejavnikih, ki bi torej za mlade poskrbeli dovolj celovito in jih razvijali kot športnike in kot posameznike. Nameniva se zdaj še zaključnemu vpra- šanju, ki je hkrati zaokrožitev, pa tudi povzetek nekaterih ključnih delov in- tervjuja. Kateri so tisti glavni, npr. trije, cilji kluba kot celote in kje vidite vlogo trženja v njihovem doseganju? Trženje lahko zagotovi dodatna sredstva, s katerimi bomo lahko lažje in hitreje ure- sničevali naše načrte oz. prišli do določenih ciljev. Vsako od teh področij (trženja, op. a.) pa zahteva aktivno upravljanje. Tako bo dobro slediti trenutnemu trendu krepitev naših pisarn, tako s stalnimi kot tudi zuna- njimi sodelavci, da se lahko s posameznimi področji ukvarjamo čimbolj profesionalno oz. jih izvajamo na visokem nivoju. Trije cilji: akademija in razvoj dela z mladimi je na vrhu celotnega delovanja in je naša poglavitna usmeritev že nekaj let. Drugi je digitalizacija delovanja, v čemer ta pojem ne sme biti razumljen narobe. V skladu s trendi želimo vzpostaviti celostno okolje, ki bo različnim strankam zanimivo, biti blizu posamezniku na način, ki se ga ta sam po- služuje – npr. s prisotnostjo na družbenih omrežjih, ki so v nekem trenutku popular- na, digitalizirati dvorano, slediti načinu do- jemanja in spremljanja športa vseh tistih, ki nas spremljajo. Ti obe področji lahko pri- spevata k tretjemu, ki je samofinanciranje. Želimo namreč priti na nivo, v katerem bi zmanjšali finančno odvisnost od posame- znega vira ali pritoka teh sredstev. Kot sva začela ta intervju, prehajamo iz obdobja, ko je športno društvo delovalo v družbeno dobro, finančno pa ga je izključno ali v veli- ki meri podpiral sponzor. Želimo priti v ob- močje, kjer odmik od izhodiščnega nivoja v posameznem viru sredstev ne bi zamajal trdnosti kluba. G. Pantelič, hvala za vaše sodelovanje. In- tervju sva s tem vprašanjem zaključila. Urban Jug, univ. dipl. ekon. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani urban.jug93@gmail.com