Bojan Ekseslenski: Teroija & Praksa E založništva Zbirka Vedež Kazalo priročnika I. UVODNA MODROST 1. 1. Brutalnost ekonomike tiskanih knjig 1. 2. Pohitite, konec je blizu 1. 3. Sobivanje drugačnosti 1. 4. Stanje na slovenskem trgu 1. 5. Konkulzija uvodnih misli 1. 6. Kaj lahko pričakujete v nadaljevanju? II. SAMOZALOŽNIŠKA DELAVNICA 2. 1. Osnovna oprema 2. 1. 1. Konfiguracija osnovnega računalnika 2. 1. 2. Naprednejša konfiguracija 2. 2. Prenosni računalnik 2. 2. 1. Priporočila za nabavo prenosnika 2. 3. Čemu mi bo lastna spletna stran? 2. 3. 1. Tehnologije spletnih postavitev 2. 3. 2. Kaj je spletna prisotnost? 2. 4. Kaj sledi? III. VARNOSTNO KOPIRANJE Pomembneje, kot mislite, da je 3. 1. Zunanji pomnilni mediji 3. 2. Oblačne storitve – z drugega konca sveta v vaš računalnik 3. 2. 1. Microsoft OneDrive – moja izbira 3. 2. 1. Kaj pa ostali ponudniki? 3. 2. 2. Kaj pa varnost? 3. 3. USB ključki – priročnost z napako 3. 4. Kaj sledi? IV. ANATOMIJA EPUB FORMATA 4. 1. Pod pokrovom ePub 4. 1. 1. Datoteka mimetype 4. 1. 2. Mapa OEPBS 4. 1. 3. Content.opf 4. 1. 4. Datoteka toc.ncx 4. 1. 5. Mapa META-INF 4. 2. DRM – trdo ali mehko 4. 3. Zaključek o ePub 4. 4. Kaj vas čaka v nadaljevanju? V. PRIPRAVA SLIK IN TABEL 5. 1. Izziv: 255 odtenkov sive 5. 2. Organizacija slik 5. 3. Grafična priporočila 5. 4. Naslovnica 5. 5. Ostala grafična oprema 5. 6. Tabele in ePub 2 5. 7. Hitri tečaj Adobe Photoshop Elements in Paint.NET. 5. 8. Paint.NET 5. 8. 1. Kako do programa? 5. 8. 1. Adobe Photoshop Elements 5+ 5. 9. Zaključna nota 5. 10. Kam naprej? VI. PRIPRAVA BESEDILA ZA PRETVORBO 6. 1. Standardno oblikovanje brez oblike 6. 2. Tehnične lastnosti standardne predloge 6. 3. Uredniško in lektorsko delo sta končana 6. 4. Nekaj o predlogi PripravaHTML.dotx 6. 5. V naslednje poglavje VII. PRETVORBA V TREH SLIKAH 7. 1. Prva slika - čiščenje besedila 7. 2. Druga slika - razrez na posamezna poglavja (samo za daljša besedila) 7. 3. Tretja slika - shranjevanje v HTML 7. 3. 1. Shranjevanje v HTML z Wordovim ukazom Shrani kot 7. 3. 2. Pretvorba s pomočjo spletne storitve 7. 4. Opombe za uporabnike Libre Office Writerja 4+ 7. 5. Slike in tabele v HTML 7. 6. Pokukajmo v naslednje poglavje VIII. HTML, CSS ZA ZABAVNO POT DO EPUB 8. 1. xHTML za vsakogar 8. 2. Anatomija spletne strani 8. 3. Veljavni standardi 8. 4. Osnovna HTML oz. xHTML koda 8. 5. Temeljne značke xHTML (in tudi HTML) 8. 5. 1. Glava datoteke - head, title, meta, link 8. 5. 2. Telo besedila - body 8. 5. 3. Naslovi – h1 ... h6 8. 5. 4. Odstavek - p 8. 5. 5. Seznami - ol, ul, li 8. 5. 6. Povezave in zaznamki - a 8. 5. 7. Slike - img 8. 5. 9. Nova vrstica - br 8. 5. 10. Horizontalna črta - hr 8. 6. Značke xHTML za oblikovanje besedila 8. 6. 1. Odebeljeno besedilo – strong ali b 8. 6. 2. Poševno besedilo - em ali i 8. 6. 3. Poševno in odebeljeno 8. 7. Ostale značke 8. 7. 1. Nadpisano in podpisano besedilo (sup in sub) Podčrtanje dela odstavka – magija span 8. 8. CSS za oblikovanje vaše knjige 8. 9. Uvodne podrobnosti css 8. 10. Prazna css datoteka 8. 10. 1. Pravilo pisanja CSS 8. 10. 2. Pomembnejše lastnosti za oblikovanje besedila 8. 10. 3. Določanje projektu priloženih pisav 8. 10. 4. Kombiniranje elementov 8. 11. Kaj sledi? IX. UREJEVALNIK SPLETNIH VSEBIN MICROSOFT EXPRESSION WEB 4 9. 1. Pridobite si ga in namestite 9. 1. 1. Zahteve za namestitev Expression Web 4: 9. 1. 2. Namestitev 9. 2. Osnove Expression Web 4 delovnega okolja 9. 3. Priprava Expression Web 4 za delo z xHTML 9. 4. Čudovite poljane prakse: Expression Web 4 v akciji 9. 5. Projekt HTML 9. 5. 1. Prvi koraki urejanja knjižnega projekta 9. 5. 2. Prilagoditev HTML, dobljenega z Wordom 2007+ 9. 5. 3. Prilagoditev Libre Office Writerjevega HTML 9. 5. 4. Dodajanje novih css razredov 9. 5. 5. Vmesna pavza za kolofon 9. 5. 6. Finomehanični zaključek 9. 6. Dopolnjevanje HTML datotek 9. 6. 1. Določanje kapitalizirane začetnice in testiranje HTML datoteke 9. 6. 2. Obogatimo knjigo - slike poglavij 9. 6. 3. Grafika za prelom med vsebinskimi sklopi 9. 7. Finalna misel 9. 8. Naslednja misija X. FINALNA GLAZURA 10. 1. Kolofon 10. 2. Notranja naslovna stran 10. 3. Kazalo vsebine v obliki HTML 10. 4. Naslednja misija XI. UREJEVALNIK EPUB SIGIL 11. 1. Namestitev Sigila 11. 2. Delo s Sigilom 11. 2. 1. Uvoz datotek 11. 2. 2. Priprava naslovnice 11. 2. 3. Kazalo vsebine 11. 2. 4. Urejanje metapodatkov 11. 2. 5. Validator ePub 11. 3. Naslednje poglavje XII. UPORABNI NUCNIKI IN ZADNJI KORAKI DO E KNJIGE 12. 1. ePub checker 12. 2. Calibre – vaš prijatelj 12. 2. 1. Namestitev 12. 2. 2. Začetek s Calibre 12. 2. 3. Trenutek resnice 12. 2. 4. Pretvorba ePub v PDF XIII. DODATNO ISBN, CIP, SVAROG, JAK 13. 1. Priprava datotek za NUK 13. 2. Račun na SVAROG 13. 3. Račun na Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (JAK) 13. 4. Dobili ste podatke od NUK-a 13. 4. 1. Kopiranje podatkov v Kolofon.html 13. 4. 2. Zaključno delo z ePub projektom 13. 4. 3. Zaključno testiranje knjige 13. 5. Izpolnitev obveznih formalnosti 13. 5. 1. Prijava enotne cene knjige 13. 5. 2. Nalaganje obveznega izvoda na SVAROG-u 13. 6. Ureditev formalnosti 13. 6. 1. Podpis pogodbe 13. 6. 2. Knjiga v Applovem AppStoru 13. 7. kaj sledi? XIV. ZAKLJUČNA BESEDA 14. 1. Uvod v vire 14. 2. Anatomija ePub formata 14. 3. xHTML in CSS 14. 4. HTML urejevalniki 14. 5. Urejevalniki ePub in ePub Authoring orodja 14. 6. Ostalo, potrebno za izdelavo e knjige 14. 7. Slovenska literatura o potrebnih spletnih tehnologijah Slovenske e knjigarne 14. 9. Finale z darilnim paketom 14. 10. Podpora 14. 10. 1. Povezave do paketov podpore Elektronska knjižnica v spletni knjigarni Pomeben donator knjižnih tiskanih izdaj: Bojan Ekselenski, samozaložba KOLOFON Elektronska knjiga je končno prišla tudi v Slovenijo. Sicer sramežljivo, kot plaha in neizkušena devica na poročno noč v posteljo z vsemi žavbami namazanega ženina, vendar je tu. Prišla je in najbrž nikoli več ne bo odšla. V Sloveniji imamo dve dovolj resni in moderni e knjigarniški platformi Ruslica od ČGP Večera žal ni konkurenčna Ne bom vas mučil z zgodovinskimi fakti. Samo »šnelkurs« za dober okus. Vse to gre v eno samo žepno napravo Virov o Amazonovi zgodbi z razvpitim Kindlom je dovolj. Pred sabo imate priročnik o elektronskem založništvu, zato bomo potipali samo nujni minimum teorije, saj se bomo posvetili predvsem praksi. A zaradi splošne razgledanosti bomo naredili nekaj kratkih vaj iz zgodovine. Že zaradi razlag nekaterih pomembnih kratic. Kot morebitni E-založnik morate vedeti, kaj pomeni ePub, mobi, ibooks ipd. Digitalno založništvo je pravzaprav silno mlad otrok internetne dobe in mobilnih naprav. Kaj mlad, pravzaprav je še dojenček, ki se ravno odvaja plenic. Dokler internet in zlasti mobilne platforme niso primerno dozorele, je bilo E-založništvo skoraj nemogoče, oziroma precej neergonomično. Resni razvoj za nas pomembnega ePub se je resno začel šele leta 2007 z verzijo 2 v okviru International Digital Publishing Forum (v nadaljevanju IDPF). To je mednarodno telo, kjer skupaj sedijo najpomembnejši igralci E-založniškega biznisa. Forum je namenjen, da se glavni frajerji dogovarjajo in dogovorijo o standardih. Nikomur namreč ni v interesu medsebojna nekompatibilnost, saj ta ne prinaša žvenketa cekinov. Tega leta je prišel na trg prvi res uporaben bralnik - Amazon Kindle, ki pa uporablja sebi lasten, precej zaprte formate mobi, AZW in AZW3. Ravno IDPF je odgovorno, da strojni in aplikativni bralniki vsaj v minimalnem obsegu spoštujejo veljavne standarde. Zlasti na androidnih napravah je spoštovanje standardov silno raztegljiv pojem. Prednik današnjega ePub je Open eBook Publication Structure oziroma OEB iz leta 1999, ki je temeljil na HTML. Trenutno je aktualen ePub 2.01 in počasi prihaja ePub 3, ki še ni čisto dokončen in, kar je najbrž še pomembnejše za vse nas, zanj še ni dovolj infrastrukture (beri: podpira ga zelo malo bralnikov). Morebiti se še kdo od slovenskih samozaložnikov in avtorjev sprašuje, čemu se sploh mučiti z E-knjigami? Vsi, ki nimate (nimamo) rok v skladi z javnimi sredstvi, se dobro zavedamo težav in tudi ukvarjanju s poleni pod nogami pri plasiranju tiskanih knjig. Če ne moreš do cilja po avtocesti, si najdeš vzporedno cesto. Vedno obstaja. 1. 1. Brutalnost ekonomike tiskanih knjig Če ste žanrski avtor brez ViP, potem raje ne iščite resnega založnika, kajti zagotovo »niste v programu«, ne glede na kvaliteto svojega dela. Po deseti zavrnitvi boste brez morale ali boste pomislili na samozaložbo. Najprej spoznajte kruto dejstvo slovenskega knjižnega trga (vprašanje, če sploh gre za trg v dejanskem pomenu te besede). Če ste samozaložnik tiskanih žanrskih knjig, si brez donacij, sponzorstva ali subvencij sploh ne povrnete vložka. V verigi vsi fino zaslužijo in to izključno na račun vašega zastonjkarskega dela in vašega lastnega finančnega vložka. Tiskar, distributer in tudi knjigarnar zaslužijo, a vi boste zagotovo pridelali izgubo. Drugačen rezultat je samo v primeru, če imate res izjemno srečo s kakšno presenetljivo vsebino in vas zatem blagoslovi še splet izjemnih okoliščin. A za kaj takšnega so skoraj nične možnosti. Ne verjamete? Če se pozanimate za stroške tiska, da ne štejem še stroška za naslovnico in lektorsko oz. uredniško roko, za naklado, ob kateri vam ne bo ostala gora knjig, boste mogoče še optimisti. A ko od prodajne cene odštejete rabat distributerja med 35 in 65 %, rabat knjigarne, ki je praviloma nad 35 % (k temu ne pozabite prišteti še znatnega zneska, če ne želite, da vam knjiga ne obleži v skladišču), se boste sesedli in bridko zajokali. Tako je. Vam bo ostal drobiž, ki ne bo pokril niti stroškov tiska. Če ste v tem bizarnem poslovnem okolju natisnili knjigo brez donatorjev ali subvencij, ste zagotovo knjigo izdali iz terapevtskih vzgibov. Tako se norčujejo nekateri, ki živijo na račun davkoplačevalskega denarja in imajo srečo življenja v bližini subvencijskega lonca. Manjše založbe, ki pobirajo drobtine od tistih pri državnem koritu, si svojo skorjo kruha služijo skoraj izključno s polizdelki s previsoko ceno. V to jih sili bizarna ekonomika slovenskega knjižnega trga. Kar poglejte v knjižnicah izdelke mnogih manjših založb. Velika večina jih živi predvsem od prodaje knjižnicam in subvencijskih drobtin, ki jim v lončke padejo z mize velikih. Takšni izdelki sploh ne morejo resno konkurirati na trgu, ne s ceno in še manj z obrtniško izvedbo. V veliki večini primerov jih ne morete niti kupiti, ako si jih želite po nekem naključju celo omisliti. 200 strani mehke vezave slabe kvalitete stane tudi preko 30 €. Naslovnice so večkrat delo naključneža s piratsko verzijo Photoshopa, a podpisani lektor, urednik in oblikovalec so običajno družinski člani ali prijatelji založnika in njihova poklicna specialnost je v veliko primerih daleč od tega, pod kar so podpisani. Za drobiž ali pico opravijo polovičarsko delo. S takšnimi »lektorji« se med drugim klofuta resne in predvsem profesionalne lektorje (Lektorsko društvo Slovenije). Avtorji v tem špilu so zadovoljni, da so objavljeni in dobijo nekaj knjig. Za polizdelke, kjer se bohoti njihovo ime, niti niso krivi. Takšna je usoda skoraj vseh žanrskih avtorjev v Sloveniji. Velika večina samo pasivno čaka in upa, a priložnosti odtekajo. Seveda lahko usodo svojega literarnega ustvarjanja popolnoma prevzamete v lastne roke. Čudovita priložnost so elektronske knjige. Vendar je tudi ta trg namenjen samo drznim. Odvrzite odvisnost od dobre volje založnikov! Nehajte delati za druge! Zagrizniti se boste morali v skrivnosti svet digitalnih orodij in veščin. Vas zanima? Berite dlje! 1. 2. Pohitite, konec je blizu Pojdimo zdaj na minsko polje knjigarniškega in založniškega posla. Še pred nekaj leti so bili zlasti računalniški mediji polni pisanja o skorajšnjem izumrtju tiskane knjige. Spisali so že pogrebno mašo, ki naj bi jo daroval Amazon. Tudi naše računalniške revije so nas prepričevale - zdaj, zdaj se bo to zgodilo. Kar začnite zbirati knjige, kmalu bodo muzejski artefakt za lovljenje prahu. Nekaj časa je skokovita rast deleža prodaje digitalij in zapiranje knjigarn v angloameriškem svetu celo dajalo iluzijo česa podobnega. Na veliko so poudarjali prednosti E-knjige. Ampak! Vedno je ta ampak, to zrnce peska v prerokovalni mašini. Računalniški geeki so preprosto pozabili na uporabniške preference in čisto ergonomične prednosti papirnate knjige. Zategadelj so police s knjigami še daleč od tržnega somraka. Pravzaprav ljudje več berejo, kot so, tako papirnato in digitalno. So zaprli zadnjo radijsko postajo? So ukinili zadnjo kino dvorano? Je šla pod rušo zadnja TV postaja? Nekaj časa se je res tresla kindlova gora, na amazonovem Olimpu se je kadilo, strele so švigale in glasno je grmelo, a na koncu je v svet pokukalo nekaj digitalnih mišk. To rundo bo papirnata knjiga preživela. Fizična knjiga torej ne bo preživela, ker Evropa pod noge digitalne knjige meče davčna in še kakšna polena. Tudi kričanje, kako je fizična knjiga kulturna dobrina, bistvo narodovega obstoja, ne bo v veliko pomoč knjigi iz umorjenih dreves. Ko se stranke odločijo na osnovi priročnosti, ergonomije in stroška, so kriki vpijajočega v puščavi zgolj kriki v praznino vesoljne tišine. A naj podam zanimivo ugotovitev nekaterih študij bralnih navad. Ob njej se je tudi zagovornikom bralne storitve na umrlih drevesih pričaral nasmešek. Rast trga E knjig se umirja in znova je začel rasti tudi nekaj let usihajoči trg papirnatih knjig. Je to čudno? Je to konec kratkega obdobja e-evforije? Stmina vzpona e knjige je značilnost trga v razvoju Pravzaprav je ta razvoj logičen. Trenutna tehnologija je dosegla svoj tehnološki vrh in od zdaj naprej lahko gre samo še z drobnimi koraki. Trg tablic in bralnikov je precej zasičen in bodoča rast temelji na naravnem prirastku novih odjemalcev in ne odmiranju starih navad. E knjiga ni konkurenca navadni knjigi. Pravzaprav zdaj mnogi, ki si lastijo e izdajo, želijo še papirnato izdajo. Mnogo mladih bere elektronsko in fizično. Ravno zato ves čas trdim, da e knjiga ni klavec papirnatih knjig, temveč dopolnilo, drugačen način konzumiranja literarnih vsebin. Medija sta ob pametni založniški strategiji podpora en drugemu. Oba profitirata. Karte se bodo znova premešale, ko bo e tehnologija naredila nov tehnološki in predvsem uporabniški skok. Ni važna tehnologija, temveč vsebina 1. 3. Sobivanje drugačnosti Digitalno in papirnato sta prijatelja, sodelavca in medsebojna podpornika. Nista sovražnika ali konkurenca. To je prvo, kar je treba razumeti. Mnogi, ki se imajo za strokovnjake, tega najbolje ne razumejo. Zavidljivo število ljudi v Sloveniji ima tehnično opremo, primerno za udobno branje E-knjig. Računalniški zaslon (stacionarnega ali prenosnega računalnika) ne štejem med resno opremo za branje. Najbrž je čudaško in po svoje zaskrbljujoče, ker bralnikov Kobo, poleg Amazona edinih ergonomičnih in konkurenčnih naprav, ni možno kupiti, recimo v knjigarnah ali preko E-knjigarn. Ta tehnika se prodaja samo v tehničnih trgovinah. Format slovenskih E-knjig je kompatibilen z bralniki Kobo, zato me odsotnost širše prodaje bralnikov preseneča. Že to je znak, da digitalno ni resni posel za tiste, ki imajo pri nas sredstva za izvajanje resnega knjižnega posla. Majhen samozaložnik ali s.p. pač nima sredstev za servisiranje ponudbe bralnikov in infrastrukture za spodobno E-knjigarno. Veliko ljudi ima Androidne in Applove naprave, popolnoma primerne za branje E-knjig. Zlasti tablice s sistemom Android prodajajo skoraj v vsaki veleblagovnici. Vsaka od naprav ima vsaj en programski bralnik ePub, Kindle ali pdf, ki jo spremeni v dovolj ergonomičen elektronski bralnik. Če program ni naložen, je pa z nekaj tapi po zaslonu brezplačno dostopen preko digitalne tržnice (App store, Google Play). Tudi obe naši resni E-knjigarni imata svoji aplikaciji. Osebno imam izkušnjo z BIBLOS aplikacijo, ki je ena najboljših za prikaz knjig. Zategadelj odsotnost resne ponudbe Kobo e-ink bralnikov ni tako kritična pomanjkljivost, dasiravno so e-ink bralniki najbolj ergonomične e bralne priprave. Danes je uporabna tehnika skoraj v vsakem domu. Mnoge družine so opremljene z več napravami – ata in mama imata svoj telefon, tudi najstniški otroci so opremljeni, običajno bolje od staršev, malce naprednejša družina pa ima še eno ali dve tablici. Sobivanje elektronskega in papirnatega Problem uveljavitve digitalnih knjig je nerazumevanje možnosti novega medija. Omenil sem že, še enkrat naj ponovim, E-knjiga ne sme biti samo preprost prenos v ustrezni datotečni format (epub, pdf, mobi). Zgolj kopiranje papirja v digitalno je slaba rešitev. Dokler udeleženci ustvarjalne in produkcijske prehranjevalne verige ne bodo dojeli drugačnosti in predvsem izkoristili specifičnih prednosti digitalnega, bodo E-knjige samo nišni izdelki brez širše podpore. Naj podam primer iz domačega videa. Tudi VHS posnetek, prenesen na DVD, ne prinaša nobene dodatne vrednosti in samo v redkih primerih upraviči svoj digitalni obstoj. DVD dobi smisel, ko je vsebina diska prilagojena tehničnim možnostim DVD medija. V praksi to pomeni kvalitetnejši video signal, večkanalni zvok, spodobni meniji z navigacijo med vsebinami in morebitni dodatki. Pač z vsem tem, česar VHS medij tehnično NE OMOGOČA. Poleg neprilagojenega vira vsebin je kritično tudi pomanjkanje ustrezne programske infrastrukture na strani ponudbe. Zgolj digitalna izložba ni dovolj. Vsem slovenskim platformam trenutno (na začetku 2015) še manjkajo socialne komponente. BIBLOS bo to imel v doglednem času, od Mladinske knjige ni podatkov. Ravno te socialne komponente so nujni sopotnik sodobne bralne kulture. Komunikacija z bralci, deljenje citatov, odsekov ali zaznamkov je danes sestavni del moderne bralne kulture na razvitih trgih. Dokler ne bo tudi tega, bo tržni delež E-knjig še naprej nesorazmerno nizek. E-knjige bodo zaživele, ko bodo odgovorni v založbah znali izkoristiti njene možnosti (interaktivnost, spletna povezljivost, možnosti dodatnih vsebin, demokratizacija objavljanja leposlovja in kritike objavljenega). Možnosti torej niso samo pri pripravi E-knjige, temveč tudi na strani platform za objavljanje. Dokler ni poleg knjigarne tudi orodij za aktivno vključevanje bralne skupnosti, je vse skupaj na pol poti. V praksi to pomeni, dokler po nakupu ali izposoji ne moreš o knjigi priobčiti komentarja, všečkati ipd, toliko časa je nov medij samo delno izkoriščen. Barvni film na črno-beli napravi je samo polovična izkušnja. Še takšen prostorski zvok nima smisla na majhnem zvočniku telefona. E knjige so za vsakogar, babica si lahko za lažje branje po potrebi poveča črke E-knjige so lahko v pogojih, kjer cena tiska predstavlja tudi 70 % stroškov produkcije, precej poceni, a nikoli ne bodo (skoraj) zastonj. Ravno tu se skriva ena od pasti! Ljudje, navajeni brezplačnosti digitalnega, pričakujejo brezplačnost tudi pri knjigah. Še vedno mislijo, da bo trud udeležencev v ustvarjalnem procesu plačal nekdo drug, a oni imajo pravico do brezplačnosti nečesa, kar ne more držati v roki. Žal temu ni tako. Še vedno je treba plačati vsaj avtorja in delovanje infrastrukture. Zase lahko rečem sledeče. Čeprav hodim v službo, bi rad še sam vsaj droben košček pogače. Čeprav ne pišem zaradi terapevtskih vzgibov, temveč rad pripovedujem in delim zgodbe, želim kaj zaslužiti. Vsebine je možno brezplačno ponuditi tam, kjer infrastruktura omogoča drugačne vire financiranja (reklame ipd.). E-knjiga prinaša tudi drugačen koncept odnosa do knjige. Najprej naj razbijem mišljenje nekaterih v knjižnem svetu: E – knjiga je umetniško enakovredna papirnati knjigi. Gre samo za različna medija. E knjiga torej ni zgolj nekakšna storitev za zabavo. Tudi na DVD medij lahko posnamete pofl ali umetnino. Na isti napravi si lahko ogledate pornič ali reportažo o Vatikanskih umetninah. Medij je samo nosilec, ki ne odloča o kvaliteti vsebine. V svetu socialno podprtih platform lahko običajni ljudje s kreditnimi karticami in aktivnim branjem odločajo, kaj ima višje rajtinge in ne neke, od življenja odmaknjene avtoritete. Kaj mislite, kaj na to porečejo kulturniške veličine iz svojih porcelanastih gradov? Vzemite na primer literarne kritike, ki si del kruha režejo tudi s pisanjem kritik »resne« literature. Kako se znajdejo v teh novih okoliščinah? Zagotovo ne bodo pristali na boj za pozornost s sleherniki, ki po mnenju dela strokovne literarne javnosti niso »kvalitetni« bralci (karkoli že to pomeni). Seveda ne pomeni, da bodo izumrli kvalitetna in strokovna kritika in sorodne dejavnosti. Samo živeli bodo v drugačnem okolju in tudi sami se bodo morali prilagoditi. Ampak realnost digitalnega je dvosmerna komunikacija. Tudi k nam bo prej ali slej prilomastil trend sprememb, poznanih na razvitejših trgih. Bomo čakali, da nam infrastrukturo ponudijo tujci in posnamejo smetano? Vsaj za zdaj osebno polagam upanje v obstoječi platformi in iskreno upam v njun razvoj. Naj domači knjigarniški igralci poližejo smetano! 1. 4. Stanje na slovenskem trgu Stanje na slovenskem trgu je značilno za trge v razvoju. Imamo dve moderni e knjigarni, ki jima sicer še veliko manjka do dobrot razvitega trga, a razvoj gre v pravo smer. Zraven se občasno zgodi kakšna slovenska posebnost, zlasti pri puljenju za javna sredstva in podobne folklorne zadeve, a samozaložniki imamo na voljo dve konkurenčni platformi. Biblos od Beletrine je začela svojo pot malce pred eEmko od Mladinske knjige. Za samozaložnika je Biblos malce prijaznejši in nudi več prilagodljivosti, vendar razlike niso kritične. Končni rezultat je pri obeh enak - vaša E knjiga se bo znašla na enakem mestu, kot knjige velikih založb. Vsaj za zdaj je še tako. Posebnost Biblosa je pogodba s knjižnicami, kajti knjižnična izposoja poteka preko platforme Biblosa. Nekaterim ta sistem ni všeč, vendar je svet e knjig malce drugačen od sveta papirnatih knjig. POmembno je samo to, da lahko slovenske knjižnice omogočijo celovito storitev izposoje tudi e knjig. Obe platformi podpirata Adobe DRM in ePub 2+. Obe platformi imata svoje bralnike za Android in iOS. Mogoče najpomembneje, obe platformi sta dovolj redna plačnika. Njuni rabati so primerljivi s tujo konkurenco, Biblos je glede rabata trenutno malce ugodnejši, a znova ne gre za razlike, ki bi vas odvrnile od platforme. Moje priporočilo: Sklenite pogodobo z obema platformama in na obeh objavljajte. Ena drugo ne izključuje in objavljanje na obeh koristi trgu kot celoti. Obstaja še Ruslica od Časopisne hiše Večer. Ta platforma je bila sicer prva, vendar je njena poslovna politika za samozaložnika precej okorna. Pravzaprav gre za založbo, ki ji prepustite avtorske pravice za e izdajo. To je v svetu sodobnega e samozaložništva precejšnja cokla, kajti Ruslica nima nekega pomembnega tržnega deleža, niti ne vlaga v promocijo. 1. 5. Konkulzija uvodnih misli Na koncu, tudi uvodnih misli, vedno pride teta Konkluzija s stričkom Mnenjem. Vedno je treba izpljuniti kakšen zaključek. Uvod je precej kritičen prerez trenutnega stanja in iskreno upam, da se bo stanje na področju E-založništva uravnotežilo v razmerju do fizične knjige. Upanje je zadnji vojak, ki pade v boju za boljši jutri. E-knjiga ne more nadomestiti papirnate knjige, to niti ni njen namen. Zaslon bralnika in papir sta dva načina prikaza istega - knjige. Papir bo zagotovo še vladal vsaj do trenutka, ko bo, če bo, digitalna platforma v vsem prekašala otipljivost. Edino področje, kjer je E-knjiga že zdaj, ob primerni infrastrukturi, boljša izbira od papirja, so učbeniki in delovni zvezki od osnovne šole do doktorskega študija. Učbenike se lahko ob primerni infrastrukturi in dorečenih standardih sproti nadgrajuje. S primernim peresom je moč pisati po zaslonu na dotik - tudi lepopis, učiteljev & profesoričin čas je lahko bolje porabljen itd. A dokler zadeve niso sistemsko in infrastrukturno urejene, bomo priča prerivanjem, neusklajenostim in tudi visokim stroškom deklarativno brezplačne šole. Naslovni strani Biblosa in eEmke Pri popularizaciji E-knjige je ključno mnenje ljudi z denarjem. Tisti, ki ga še imajo za nakup knjige, so v veliki meri (še vedno) mnenja, da E-knjiga ni kulturna dobrina. Slovensko (jugo)piratsko izročilo je pač jasno - česar ne moreš prijeti v roke, je zastonj. Če ni zastonj, pač nekaznovano ukradeš. Še vedno je prevelika toleranca do kraje digitalnega. Na drugi strani je internetna generacija preprosto pojedla še premalo knjižnih žgancev, zato še ne predstavlja dovolj velike kritične mase odjemalcev. Velik del te generacije veliko bere v E obliki, a jemljejo iz anglosaksonske sklede in tja kapljajo cekini. Nekaj k temu pripomore domača infrastruktura, nekaj pa fama, da so domača dela slabša od tujih (to se bo mogoče spremenilo, ko otrok ne bodo posiljevali z vsebinami, prezahtevnimi za njihovo starost). In ravno internetna generacija še nima dovolj močnega zastopstva v kulturnih institucijah. A tja se ne pride z bralnikom pod pazduho. Če se med odločevalci znajde kakšen E-apostol, bo hitro utišan in & ali odstranjen. Mediji in založbe bi morali vložiti nekaj truda v izobraževanje in informiranje ljudi, da je tudi E-knjiga kulturna dobrina in ne zgolj storitev, obdavčena po isti stopnji kot pornografija. E knjiga nikakor ni nujno zlo, ker pač to imajo Američani, ki služijo z našo mladino. Znaten del domačih založb zaradi sistema financiranja knjižne produkcije v E-knjigi ne vidijo priložnosti, temveč neprijetno tveganje in konkurenco svojemu tržnemu položaju v srečni družini oligopola okoli subvencijske sklede. Svoje dodajo še ne popolnoma dodelani bralniki, njihove porodne težave in predvsem njihova slaba dostopnost tam, kjer jim je mesto - v knjigarnah in knjižnicah. Ampak, hej, E-knjige živijo komaj nekaj let. V primerjavi s stoletji tradicije fizične knjige, E-sestrice niso niti shodile, kaj šele rekle kakšno resno besedo. Še pomnite mnenje vrhunskih fotografov na začetku prodora digitalnega v fotografijo? Kdo še danes uporablja film? Veste, to so tiste rolice, občutljive na svetlobo, ki smo jih hranili v hladilniku zaradi daljšega roka trajanja. Fizična in E-knjiga bosta v kulturnem prostoru sobivali, ko bodo založniki znali, znova ponavljam, izkoristiti nov medij in bosta oba medija en drugemu podpora in dopolnilo. Mi, ki po mnenju literarnega Olimpa ne ustvarjamo kulturne dobrine, smo osvobojeni omejitev, ki jih diktirajo razne strategije in ukalupljena merila o umetniški vrednosti. Mi imamo izbiro in svobodo. Za nas je E-knjiga edinstvena priložnost, osvoboditev od zakonitosti trga, ki to sploh ni. Za produkcijo E-knjige potrebuješ predvsem znanje in ne kupa gotovine za tiskarja. Orodja so silno poceni, na spletu se valjajo gore primerne likovne opreme, dosegljive za nekaj 10 evrov. Edini nujni strošek je lektor, oziroma urednik z lektorskimi veščinami (če v hiši nimate ustreznega kadra). Kmalu mogoče tudi lektor ne bo vedno nujni sopotnik literarnega ustvarjanja, a to je že druga zgodba. Priporočam vam, da se primete E-knjižne produkcije. Vendar pozor! Polizdelek v E-obliki je enak grobar od polizdelka v celulozni obliki. Nekvalitetna literatura bo še naprej nekvalitetna, ne glede na medij. Izkoristite prednosti novega medija. To je edina pot do uspeha. Priročnik, ki je pred vami, je prvi slovenski priročnik za digitalno produkcijo. Priročnik bom po potrebi dopolnjeval, zato bosta spletna mesta pisatelj.net (vsebine) in www.samozalozba.eu (datoteke) vaša nova digitalna prijatelja. 1. 6. Kaj lahko pričakujete v nadaljevanju? V naslednjem poglavju bom predstavil, kaj približno potrebujete za E-(samo)založniško dejavnost. Dotaknil se bom tehničnih značilnosti računalniške opreme, aplikativnih rešitev in tudi mehkih vsebin - spletne prisotnosti. Pri opremi vas ne bom nadlegoval s potrebami po super mašinah, temveč vas bom seznanil s tem, kar najbrž že sami veste, a se tega niste zavedali. V tem poglavju se boste seznanili s tem, kar verjetno v večini že veste, a tega niste spravili v skupni okvir, oziroma niste vedeli, kako je vse skupaj preprosto. Na hitro naj vam predstavim, kaj vse potrebujete za vašo digitalno samozaložniško delavnico. Nobeno rokodelstvo ne more biti uspešno brez orodij. Tukaj se bom izognil Applove strojne in programske infrastrukture, ker gre za precej drage naprave. Seveda pa vse, kar bo v tem poglavju, velja tudi za lastnike Apple naprav. Računalnik (priporočam namizni z dovolj velikim monitorjem) Operacijski sistem novejšega datuma Pisarniške aplikacije (Microsoft Word ali Libre Office Writer) Oblačna shramba (OneDrive (SharePoint), DropBox) Aplikacije za obdelavo slik (PaintNET, Photoshop Elements) Aplikacija za izdelavo in urejanje spletnih strani( Microsoft Expression Web 4) E pub urejevalnik in urejevalnik E knjižnice (Sigil, Calibre, iBooks Author(za lastnike Apple naprav)) Spletna stran (domena + gostovanje) V nadaljevanju se bomo vsega dotaknili. Ne bom vas moril z navodili za uporabo, temveč vas bom seznanil, kako si učinkovito urediti svojo delavnico. Kot sme že omenil, še tako briljantne ideje ostanejo zgolj ideje, če ni sredstev za njihovo realizacijo. 2. 1. Osnovna oprema Težava pri opisovanju računalniške opreme je hiter razvoj. Kljub vsemu razvoju pa je zadnja leta manj glavobolov zaradi nadgrajevanja računalnikov. Z Windows 7, 8 in bližnjo verzijo Oken 10 je nastopil čas, ko za menjavo operacijskega sistema ne potrebujete novega računalnika. Tudi ostala programska oprema je glede strojne moči manj požrešna, kot je bila še pred nekaj leti. Novi Windows ali novi Office sta zahtevala novo mašinerijo ali si bil obsojen na diapozitive. Seveda je za zahtevne multimedijske pretvorbe še vedno ključna surova strojna moč. Teh je, na srečo, na področju namiznega založništva zelo malo. Za namizno založništvo zadostuje povprečen računalnik. Temelj delavnice, osrednje svetišče E-založniške kamre je namizni računalnik s primernim monitorjem. Danes je računalniška oprema silno poceni. Za E-založništvo ne potrebujete »gejmerske« zverine, temveč povprečno zmogljiv računalnik. Podal bom minimalni in optimalni paket opreme. Zakaj prvenstveno omenjam namizni in ne prenosni računalnik? Odgovor je preprost - ergonomija. Namizna tipkovnica je dovolj udobna za tipkanje, namizni monitor, po možnosti dva, ne more zamenjati noben zaslon na prenosniku. Če imate slučajno dioptrijo dna steklenice, pa je čim večji monitor itak nuja in ne razkošje. Vsekakor verjetno doma ŽE imate (skoraj) primerni računski stroj. Najbrž boste morali samo preveriti, kaj vam morebiti še manjka do uporabne E-delavnice. 2. 1. 1. Konfiguracija osnovnega računalnika V domeni cenovno najugodnejšega računalnika bomo ostali v domeni Microsoftovega OS. Linux odstvetujem. A ne zato, ker bi me Microsoft kupil, temveč zato, ker vse stvari, opisane v tem priročniku, zahtevajo v Linuxovem okolju daljšo pot. Predvsem je težava integracija orodij in storitev. Računalnik, ki ga priporočam za osnovni minimum, naj bo približno sledeč: Dvojedrni Intel i3 ali ustrezen AMD procesor (samo ne Celeron ali Sempron oz. ustreznica z dna zmogljivostne lestvice), 4 GB RAM-a, 500 GB disk (pomislite tudi na SSD) Vgrajena ali ločena grafična rešitev, Kvalitetna tipkovnica in miška. Ne kupujte pofla, ker sta to vnosni napravi in od njune kvalitete je odvisno vaše zadovoljstvo - vsaj 60 € za komplet, 500 GB USB 3 zunanji disk (za rezervne kopije) - 50 € dalje, Microsoft Windows 7 ali novejši. Zgoraj definiran osnovni računalnik, ki ne bo zastarel že čez leto ali dve, vas bo skupaj stal med 400 in 500 € Monitor 19" 1280 x 1024 stane cca. 100 €. Takšen osnovni monitor kupite le v primeru, če ste res na tesnem z denarjem. Zaradi ergonomije priporočam 24" 1920x1280 z IPS matriko (cca. 240 €). Monitor, tipkovnica in miška so ključne komponente za dobro sobivanje z računalnikom. Tudi ob menjavi računalnika lahko obdržite kvalitetno periferijo. Programska oprema (OS je vštet v ceno računalnika): Office 2013 Home and Student (cca. 120 €) ali Office 365 Personal (40 - 60 € letno), z malce sreče lahko dobite paket brezplačno preko izobraževalnih ustanov. Libre Office (brezplačno) Microsoft Expression Web 4 (brezplačno), Paint.NET (brezplačno), Sigil in Calibre (brezplačno). Računalnik z monitorjem, miško, tipkovnico in zunanjim diskom vas bo stal blizu 700 €, programska oprema pa od 60 € letno naprej. Za začetek, ko še najbrž ne boste tako daleč, da bi služili, ne potrebujete Office paketa za služenje. OPOMBA: DOKLER KNJIG NE ZAČNETE TRŽITI, NE POTREBUJETE POSLOVNIH VERZIJ OFFICE. KAKOR HITRO ZAČNETE RESNO TRŽITI, REGISTRIRATE SAMOZALOŽBO ALI MOREBITI POPOLDANSKI S.P., POTREBUJETE OFFICE FOR SMALL BUISNESS (cca. 230 €) ALI ŠE BOLJE, OFFICE 365 FOR SMALL BUISNESS (15 €/mesec s polnim OFFICE paketom z možnostjo namestitve na 5 računalnikov). 2. 1. 2. Naprednejša konfiguracija Prej opisani komplet je res precej osnoven. Ni toliko problematičen sam računalnik, ta je dovolj dober, a bi kazalo izbrati boljše dodatke za dolgoročnejšo rešitev. Pri računalniku ne komplicirajte. Zaradi udobja dela priporočam malce drugačen nabor komponent: Procesor i3 ali i5 oziroma AMD A10 serija (oziroma ustreznice najnovejše generacije) 8 – 16 GB RAM (zaradi več odprtih programov hkrati) 256 GB SSD disk + poljuben navadni disk (SSD priporočam zaradi hitrega nalaganja in odzivnosti med delom) Ločena grafična kartica cenovnega razreda vsaj 100 € in naj ima izhod za dva monitorja. Kvalitetna miška in tipkovnica Zunanji 1 - 2 TB USB 3 disk za varnostne kopije 24" IPS LCD monitor (250 - 300 €) Če si lahko privoščite, si nabavite 27" 2560 x 1440 IPS monitor za cca 600 - 900 €. Prostora ni nikoli dovolj, zlasti takrat, ko imate odprtih več programov (kar je običaj pri namiznem založništvu). Še boljša opcija sta dva enaka 24" monitorja. Microsoft Windows 7, 8 ali 10. Programska oprema za naprednejše delo: Microsoft Office 365 for Small Business (mesečno 15 € ali letno 117,6 €) Internetna domena www.imeZalozbe.com /eu/si (od 13 € letno naprej) Microsoft Expression Web 4 (brezplačno) Adobe Photoshop Elements (aktualna) (100 €) Sigil in Calibre (brezplačno) Za (samo)založnike z resnejšimi željami je Office 365 za mali posel odlična izbira. Poleg popolnega profesionalnega Office paketa dobite še: Prostor za svojo spletno stran www.ImeZalozbe.com/eu/si/... in komplet orodij za preprosto gradnjo le te. SharePoint sicer ni najboljše orodje pod soncem, a zadostuje predstavitvi – vedite, delate predstavitveno poslovno stran, saj za prodajalno knjig preprosto nimate dovolj človeških in finančnih virov. Zaradi narave infrastrukture bo vaša spletna stran tudi sorazmerno varna pred spletnimi šaljivci. To boste cenili, ko vam bodo nekajkrat uničili »brezplačno« rešitev, temelječo na Joomli. Možnost izdelave intranetnega portala (za samozaložnika to ni pomembno) Elektronski naslov, recimo Ime.Priimek@MojaZalozba.com z vso potrebno infrastrukturo in ogromno prostora za E-pošto. 1 TB prostora (v času, ko to pišem, zdaj je mogoče že več) na OneDrive oblačni shrambi z obiljem naprednih orodij za delo z datotekami. Možnost širitve za do 25 sodelavcev (koliko založb ima več kot 25 zaposlenih?) z lastnimi elektronskimi naslovi. Možnost preprostega sodelovanja pri urejanju dokumentov (znova nekaj za založbe z nekaj zaposlenimi). Paket Office v tem okusu omogoča komercialno rabo (365 Personal ali Home Premium ne dovoljujeta služenja) in ima nekaj možnosti, ki jih domačinska verzija nima (in jih, resnici na ljubo, niti ne potrebuje). Office lahko namestite na 5 računalnikov z Windows, MacOS ali iOS sistemom. Zraven imate še možnost namestitve poslovnega OneDrive. Naprednejši paket vas seveda stane malce več. Enkratni strošek je računalniška oprema z nameščenim OS (1100 - 1300 €) a za programsko opremo boste dali enkratno okoli 100 € in še vsako leto 160 - 170 €; (Office + Domena). Nekaj zakajčkov ... Zakaj omenjam OneDrive in Microsoft Office? Iz preprostega razloga - vsa ta programska orodja in storitve so integrirani, poslovenjeni in osnovna navodila so v slovenščini. Samo namestite, sledite navodilom in vse deluje. Če se zatakne, je podpora vedno nekje blizu. Zakaj kon kretneje ne omenjam Libre Office in recimo kakšno drugo oblačno storitev? Nikjer ni takšne integracije vsega v enem paketu. Ko bo recimo na voljo integracija Libre Office s kakšno oblačno storitvijo, bom zagotovo o tem podal mnenje s stališča samozaložnika. Veste, namen programske opreme je, da nam služi in ne obratno. Zaradi mirne vesti predstavljam še odprtokodne alternative za vse, ki se izogibate Microsofta: Libre Office 4.X (brezplačno) Spletno gostovanje z orodji za izdelavo spletnih strani (WiX - ponuja najcelovitejšo rešitev) - 150 € letno Alternativa Wixu - gostovanje za najmanj 50 € letno in izdelava spletnih strani s kakšno od tehnologij (Joomla!, HTML ipd.). V tem primeru pade na vaša pleča nadležno skrbništvo spletnega mesta in morebiti stroški zaradi dodatnih funkcionalnosti. Posebej varnost v Joomli! vam zna zadati precej glavobola in tudi stroškov za varnostne rešitve (brezplačne so na meji uporabnosti). Domena www.MojaZalozba.eu/si/com - 13 € dalje, z malo sreče prvo leto brezplačno. Gimp za grafiko (brezplačno) KompoZer (brezplačno) Sigil ali Calibre Editor (brezplačno) Dropbox ali Google Drive (skupaj z brezplačno spletno pisarno a pozor – kompatibilna oprema je načeloma kompatibilna, hitro pride do težav). Kot vidite, je ta »brezplačna« konfiguracija skoraj cenovno enaka. Bogatejša spletna funkcionalnost (če jo potrebujete) Ni tolikšne integracije in delovnega udobja (če vas ne moti) in morebitne varnostne težave, če se določite za Joomlo. Sami morate ugotoviti, kaj vam več pomeni in kaj potrebujete. 2. 2. Prenosni računalnik Prednosti prenosnega računalnika so - prenosnost. Minusi pa so na strani velikosti in ločljivosti zaslona ter morebiti primanjkljaj priključkov. Ampak ... Vsak ima svoje zahteve. Vsekakor si omislite prenosni računalnik s SSD, ker je to najpomembnejša pohitritev računalnika. Dobra odločitev je tudi nakup dodatnega monitorja, saj s tem pridobite delovno površino. Fino je torej, če prenosnik omogoča ob priklopu zunanjega zaslona še lasten zaslon. Tako pridete do dodatne delovne površine. V E-založništvu ni nikoli preveč zaslonskega prostora. Danes se je pojavilo kar precej hibridov, torej mešancev med tablico in prenosnikom. Drobovje običajnega prenosnika je sparjeno z zaslonom na dotik. Dokler smo v domeni izpod 500 €, so takšni zasloni problematični zaradi velikostjo –10" pač ne predstavlja uživancije pri furanju E-založbe. Druga cokla je primanjkljaj priključkov in verjetno še strojna podhranjenost. Doma imam v vlogi tretjega računalnika Asusov Transformer z Win 8.1 z vsaj 8 urno avtonomijo. Odlična rešitev za na pot, ko je treba kaj zložiti, urediti ali pregledati, a je mlinček zaradi strojne podhranjenosti neprimeren za resno E-založniško delo. Manjkajo mu zaslonska površina, RAM, priključki, kvalitetnejši WiFi sprejemnik, nima omrežne kartice in tudi procesorju ob malce zahtevnejših opravilih hitro zmanjka sape. Androidne in iOS tablice so še manj primerne za resnejše delo. Te naprave so dobre samo za predvajanje in testiranje vsebin, dočim za njihovo ustvarjanje potrebujete kaj drugega. 2. 2. 1. Priporočila za nabavo prenosnika Za namizno založništvo ni dovolj dobro karkoli. Če prenosnik NI vaše glavno orodje, temveč samo dopolnilo za delo na poti, je izbira malce lažja. Drugače je, je je prenosnik vaša glavna mašina. V tem primeru je nakup precej zahteven, saj gotovo ne želite zastaranja že čez dve ali tri leta. Danes sta največji cokli vgrajen disk (hitrost delovanja) in zaslon (slaba kvaliteta LCD zaslona – bleščanje, slabe barve, precej nizka ločljivost z majhno delovno površino). Pri prenosnih računalnikih ni minimalne in napredne konfiguracije, sta samo variaciji istega. Za manj denarja, a še vedno uporabno v dosegu nekaj let bi priporočil sledeče: Procesor vsaj Intel i3 ali ustrezen AMD. RAM – vsaj 4 GB DDR3, vroče priporočam 8 GB ali možnost kasnejše nadgradnje. Disk – velikost ni pomembna (toplo priporočam SSD ali možnost zamenjave s SSD) Priporočam optični pogon (že zaradi nalaganja sistema, če gre kaj narobe). Zaslon naj bo vsaj 15,6", a če je prenosnik vaš edini delovni stroj, priporočam 17" (1920 x 1024) ali nakup dodatnega zunanjega monitorja. Priporočam VGA ali HDMI video izhod (priklop zunanjega monitorja). Vsaj 3x USB priklop, najmanj eden naj bo USB 3. Ko boste priključili USB zunanji disk, miško in USB ključek, bo »hiša polna«. Omrežna kartica (če prenosnik nadomešča namizno kišto, je bolje priklopiti žico kot WiFi). OS – najoptimalnejše je Windows 7 Pro z licenco 8 Pro, a je dobro tudi 8+. Zraven seveda še sodijo sledeče pritikline: Kvalitetna miška (za resno in udobno delo pozabite na sledilno ploščico) Zunanji USB 3 disk – Nanj redno delajte varnostne kopije in v primeru vgradnje SSD diska naj služi za hranjenje velikih datotek. Koliko to stane? Če pobrskate po spletnih in fizičnih prodajalnah, dobite solidno konfiguracijo s spodobnimi procesorskimi mišicami in mat zaslonom v okviru 600 - 900 €. Za prenosni disk in miško boste doplačali še dodatnih 100 – 120 €. Takšen sistem vam bo služil vsaj 5 let. Danes na srečo z nadgradnjo in posodobitvijo programske opreme ne prodamo ledvice za nakup novega sistema. Poudarki za nakup: Prenosnik naj ima možnost nadgradnje RAM-a Če se niste odločili za model s SSD diskom naj bo omogočena menjava diska – mogoče se boste kmalu odločili za prehod na SSD. Delovati mora na omrežno napetost brez baterije. Ta možnost je zlasti pomembna, če je prenosnik vaš edini računalnik. Baterijo vstavite samo takrat, ko greste z njim na pot, drugače jo odstranite in srkajte elektrone iz električne vtičnice. Če gre za vaš primarni računalnik, naj ima možnost priklopa zunanjega monitorja in možnost sočasne uporabe obeh Nisem omenil Applovih prenosnikov. Če vam je Mac OS blizu, ne zgrešite z nakupom Applove fensi kištice. Ne boste verjeli,a Applevi prenosniki sploh niso dragi za to, kar dobite v paketu. Za Apple je tudi Office 365 in seveda programska oprema za produkcijo ePub. Poleg tega s tem prenosnikom (ali Applovim stacionarjem) dobite možnost produkcije E-knjig v formatu iBooks za objavo v Applovi trgovini. Brez Applovega računalnika tega ne morete storiti. Moje priporočilo: Če ste pri kešu, si za drugi, prenosni računalnik, omislite Applov prenosnik. S tem obkljukate tudi možnost objave za Applovo trgovino, kar ni zanemarljivo. 2. 3. Čemu mi bo lastna spletna stran? Spletne strani ne potrebujete za prodajo, temveč za predstavitev svojega dela. Če vas ni na spletu, vas sploh ni. Zakaj vam odsvetujem gradnjo spletne prodajalne? Kar nekaj tehtnih vzrokov je za to priporočilo: V Sloveniji je samomorilsko prodajati knjige brez DRM zaščite. Ta zaščita pa precej stane. Izdelava in zlasti vzdrževanje spletne knjigarne je za (samo)založnika z nekaj naslovi silno neracionalno početje. OPOMBA IZDELAVA SPLETNE KNJIGARNE ZAHTEVA PRECEJ VISOK VLOŽEK V UTREZNO INFRASTRUKTURO. NAJPOMEMBNEJŠA JE INFORMACIJSKA VARNOST (PROTOKOL HTTPS), ZANESLJIVOST IN ERGONOMIČNOST ZA STRANKE. VLOŽEK ZA PRODAJO NEKAJ NASLOVOV JE PODOBEN NAKUPU TOPNIŠTVA ZA SESTRELITEV NADLEŽNE MUHE. Trenutno imamo dve konkurenčni in uporabni knjigarniški platformi. Že nekaj let, pravzaprav že od časov E-knjižne prazgodovine, imamo Ruslico. Žal je ta platforma zastala in bolj ali manj životari. Na žalost zdravja knjižnega trga je nekonkurenčna v primerjavi z ostalima platformama – BIBLOS-om in eEmko. Konkluzija? Najbrž tudi vi skoraj zagotovo nimate poslovnega načrta in ustreznih sredstev za postavitev lastne platforme. Za uspešno knjigarno ni dovolj zakupiti domeno, spletni prostor in z Joomlo nametati skupaj prodajni portal. Gradniki so poceni, tudi takšni za spletno knjigarno. A izdelava spletne knjigarne je samo manjši del posla. Največji del šele pride. Tudi stroški za varno platformo so precejšnji. Toda ... Imate sredstva za brezhibno varnost in zaščito pred smetenjem? Imate čas za skoraj neprekinjeno vzdrževanje? In ... Je res v Sloveniji toliko ljubiteljev vašega pisanja, da si boste vsaj povrnili stroške? Če želite prodajati knjige drugih založb, se boste znašli na čereh slovenskih posebnosti in, če še to ni dovolj, imate sredstva, znanje in čas za postavitev nečesa, podobnega Biblosu ali eEmki? Imate delujoč poslovni načrt? Sem vam pobral veselje do knjižnega posla? Resnično ne potrebujete spletne knjigarne, a zagotovo MORATE zgraditi jedro svoje literarne in druge spletne identitete. Spletna stran za promocijo vašega literarnega dela je seveda nekaj čisto drugega od spletne knjigarne. Spletna stran je osrednji člen predstavitve vašega (samo)založniškega dela. V tej smeri imate nekaj možnosti. Danes je v literarno razvitem svetu skoraj privzeto, da imajo avtorice in avtorji svoje spletne strani ali vsaj bloge, mnogi kar oboje. Kako je sploh uspešna vaša spletna prisotnost? Odgovor vam bo dal striček Gugl! Vpišite v iskalnik ime svojega literarnega dela ali svoje ime! Način in mesto pojavljanja pove vse o vaši spletni identiteti. Gradite jo sami! Zagotovo nimate toliko denarja, da bi za to početje zapregli profesionalce. 2. 3. 1. Tehnologije spletnih postavitev O tehnikalijah ne bomo kaj veliko. Seznanil vas bom z možnostmi, kako do svoje strani. To ni učbenik postavitve spletne strani in tehnologij, ki jih poganjajo. Za kaj takšnega boste morali poseči po kakšni drugi knjigi. Nekaj malega imamo celo v slovenskem jeziku. Do spodobne spletne strani obstaja več poti. Vsekakor je nujno naslednje: Zakupite ustrezno domeno Zakupite ustrezen spletni prostor Naredite načrt spletne strani, predvsem njene funkcionalnosti Na osnovi načrta se odločite za eno od tehnoloških možnosti. Predstavitev na brezplačnem strežniku (Wix je ena od popularnejših možnosti) je silno neprofesionalna. Opravičilo je samo začasnost, dokler ne pripravite resne spletne strani. Brezplačna rešitev ima nekaj minusov: Ne morete uporabiti lastne zakupljene domene. Na vaši strani bo več ali manj reklam. Ne morete uporabiti E-poštnega naslova ime.priimek@MojaDomena. Zelo neprofesionalno izpade že sam spletni naslov v stilu www.ImePonudnika/VaseIme ... Takšna rešitev ima tudi nekaj plusov: Nič ne stane, kar je za začetek odlična novica. Vgrajena orodja so funkcionalno enaka plačljivim, zato se lahko naučite dela z njimi. Spletno stran kljub vsemu imate, na njej lahko gradite svojo nadaljnjo prisotnost. Migracija na plačljivo rešitev z lastno domeno je vsaj v okviru Wixa precej preprosta. Ponudnik, kot je Wix, vam omogoča udoben prehod iz brezplačnega na plačljiv paket z bogatim naborom funkcionalnosti in seveda lastno domeno. Vse postorite na enem mestu. Potrebujete samo kreditno kartico ali PayPal. Orodja omogočajo izdelavo precej bogate spletne strani v skladu z najnovejšimi standardi. vse je na enem mestu, kar zadostuje 99 % potreb, za varnost skrbi nekdo drug. vsega ne morete nadzorovati, če sodite v 1 %, ki pogreša določene nastavitve, berite dlje. V nič gre v ceno všteta možnost izdelave spletne strani v paketu Office 365 Small buisness. Lahko se odločite tudi za zakup spletnega prostora in nanj vežete svojo domeno. Ta opcija je lahko zelo ugodna. V Sloveniji je kar nekaj ponudnikov spletnega prostora in registratorjev domen. Priporočam vam, da se odločite za nakup na enem mestu. Ker vsi ponudniki nudijo različne pakete z različnimi funkcionalnostmi, vam priporočam, da najprej dorečete tehnologijo, na kateri bo temeljila vaša spletna stran in se šele potem odločite za primerni paket. Domeno itak lahko registrirate najmanj za leto dni, a spletni prostor se obračunava mesečno ali letno. Priporočam letni najem, ker je tako najceneje. Kot sem že omenil, odločitev vrste paketa je tesno povezana z želeno funkcionalnostjo in tudi z načinom izdelave spletne strani. V osnovi imate na voljo: Dinamično spletno stran, izdelano s CMS (Content management System) Verjetno najbolj razširjen CMS je Joomla. Poleg nje imate še ASP.NET in na tej tehnologiji temelječ CMS, potem je tu še Drupal ... V Sloveniji priporočam Joomlo, ker je lokalizirana in podprta z močno domačo skupnostjo. Statično spletno stran, izdelano s klasičnim urejevalnikom vrste Microsoft Expression Web 4 ali podobnim. Če se odločite za delo z brezplačnim Expression Web, izberite pri ponudniku paket, ki omogoča podporo FrontPage Extensions, saj bo objavljanje in nadgrajevanje strani bistveno udobnejše. Seveda je še nekaj opcij, kot je dinamični portal s PHP, kombinacija različnih tehnologij ipd. Kaj je bolje – statična ali dinamična stran? Dinamični portal omogoča skoraj neomejeno funkcionalnost in interakcijo z uporabniki. Statična je glede interakcije omejena. A pri dinamični strani so izjemno pereči problemi varnosti, saj so pravi magnet za spletne škodljivce. Za dinamični portal na osnovi Joomle ali podobnega, se odločite samo v primeru, če ste pripravljeni vložiti veliko časa v gradnjo varnosti in potrebujete funkcionalnosti, ki jih takšen sistem ponuja. Skratka! Dobro premislite, kaj potrebujete in se šele potem odločite za tehnologijo izvedbe. Neumno je za lovljenje muhe nabavljati jedrsko podmornico. Moja izkušnja: Za predstavitveno stran je dovolj HTML 5, ki omogoča zelo prijetno spletno izkušnjo. Poslovno stran imam kar na Microsoftovem strežniku, narejeno s SharePoint Online. Ker nimam spletne trgovine (upanje na njo sem pokopal, ko sem naredil kalkulacijo stroškov in pričakovanega dobička), a po mojih izkušnjah skoraj nihče ničesar ne komentira. Običajna praksa pri nas je kritiziranje in iskanje dlake v jajcu, zato lahko živite tudi brez tega. V treh letih obstoja dinamične strani se je registriralo samo nekaj ljudi, a poleg njih sem kasiral nekaj 1000 »Viagra« uporabnikov z nekaj 10.000 komentarji o sanjski erektivni ponudbi. Resna varnost CMS portala zahteva ogromno izobraževanja in vloženega časa. Alternativa je veliko denarja. Žal nikjer ni brezplačnega kosila. Naj zaključim. Spletno mesto, namenjeno predstavitvi lastnega literarnega dela, je lahko preprosta HTML spletna stran. Samo v primeru, da veste, čemu potrebujete interakcijo z javnostjo, si omislite CMS. Sami si izračunajte svoje potrebe in temu prilagodite svojo spletno prisotnost. vsekakor ne gre brez lastne domene. 2. 3. 2. Kaj je spletna prisotnost? Najprej naj vam predlagam odgovor na vprašanje – Kaj sodi na spletno stran? Nanjo sodijo predstavitve, zanimivosti, dražilniki, odlomki, najave in še kaj. Predvsem je spletna stran prostor vaše (samo)promocije in z izborom vsebin naredite stran zanimivo. Večina slovenskih (samo)založnikov in avtorjev še ni dojelo pomena lastništva lastne spletne prisotnosti tudi na osnovi lastne in prepoznavne spletne domene. Mogoče vam lahko razkrijem nekaj o zgodovini in sedanjosti svoje spletne prisotnosti. Še preden je bila prva knjiga nared, sem pomislil na nekaj, kar do takrat ni imel še noben slovenski avtor – spletno stran svojega literarnega projekta. Leta 2006, torej leto pred izdajo prvenca, sem pridobil domeno za svoj najpomembnejši literarni projekt - Vitezi in Čarovniki. Vitezicarovniki.com je bila narejena s klasičnim HTML, od leta 2011 z Joomlo in od konca 2014 znova s klasičnim HTML, vendar podprtim z JavaScript obogatitvami. Domena vitezicarovniki.com je torej stara že preko 8 let. V okviru te spletne strani sme začel z drugim pomembnim projektom – fanzinom Jašubeg en Jered. Po treh letih sobivanja sem se odločil, da je čas za ločitev spletne postelje. Na začetku leta 2011 sem fanzin Jašubeg en Jered postavil na lastne noge - Drugotnost.si. Ker je Jašubeg en Jered sčasoma postal glasilo društva Zvezdni prah, sem domeno ukinil in magazin prenesel na Zvezdni-prah.si. A ker moje ustvarjanje nista samo prej omenjena projekta, sem kmalu zatem postavil še Pisatelj.net. Konec leta 2013 sem uredil status samozaložnika in sem se odločil za ustrezno domeno, pripeto na Office 365 for Small Business - samozalozba.eu. Ko sem izbiral domene, sem bil presenečen - Kako je možno, da so bile tako obče domene, kot je pisatelj ali samozalozba, še nezasedene? Strička Gugl in Bing pokažeta, da znaten del slovenskih literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev še (vedno) nima ustrezne spletne zastopanosti. Večina jih bolj ali manj anemična čaka, da se bodo knjige kar same prodajale. Profil na FB in drugih socialnih omrežjih je dober začetek, a ni dovolj. Zlasti ne za avtorice in avtorje, ki si želijo resne spletne prisotnosti in s tem povezane promocije. S tem pa pridemo na drug problem - prisotnost na socialnih omrežjih. Najprej dobro razmislite o svoji spletni družabnosti. Za FB ali Twitter profile, ki potem umirajo v samoti digitalne pušče, je bolje, da jih sploh ne ustvarjate. Če imate svoj profil na družabnih omrežjih, bodite na njih prisotni. To seveda ne pomeni neprekinjenega visenja in besnega všečkanja, a recimo 5 minut na dan zagotovo ni prehuda obremenitev. Najbrž vam ni treba dopovedovati - socialna omrežja so kot dobro vino – prava mera je blagodejna, a pretiravanje prinaša glavobol. Za uspešen nastop na teh omrežjih si pridobite dovolj široko bazo prijateljev, povezanih, sledilcev ipd. Izkoristite lastnosti medijev za širjenje svojega pisanja. V navezi z lastno spletno stranjo lahko odlično razširite informacije o svojem literarnem delu. Še najlepše, tovrstna promocija nič ne stane. Edini strošek je resna domena s spletnim prostorom. Vse drugo je odvisno od vaše zavzetosti in spretnosti. Visenje na blogih, forumih ... O tem večkrat zasledim kakšen kritičen prispevek. Vsi na veliko lajkajo, tvitajo in blogajo. Še za mizo se ne pogovarjajo, temveč se všečkajo in si pošiljajo SMS-e. Vsekakor svoje spletne čvekalne aktivnosti fokusirajte na forume in bloge, kjer se diskutira o literaturi. Tudi sami opisujte svoje bralne vtise. Kjer je to možno in smiselno, dodajte namige in primerjave s svojim pisanjem in prilepite kakšen link. To počnite na nevsiljiv način, z dobršno mero pozitivizma. Kaj to pomeni? 1. Namige o svoji knjigi dajte samo v prispevkih, vsebinsko povezanih z vašim literarnim delom. 2. Nikakor si ne dovolite pisanja v slogu »Knjiga XXX YYY je totalni šit, avtor je imbecil prve klase, d'best je moja knjiga ZZZ! NAVALI NAROD!!! (MojaSpletnaPovezava.xx)!!!« 3. Vedno obdržite dostojanstvo in zdravo mero zmernosti. Naše knjigarniške platforme (še) ne omogočajo t.i. socialnega branja. Ne morete priobčiti zapisa o živem branju in tudi drugi se vam ne morejo pri tem pridružiti. Ko bo enkrat tudi to mogoče, bo glas ljudstva glede literature še močnejši. Ravno socialno branje je nekaj, kar je pri nas še dobesedno v plenicah. Za zdaj lahko svoje mnenje podate preko različnih forumov, družabnih omrežij in blogov. 2. 4. Kaj sledi? V naslednjem poglavju se bomo pozabavali z nadzorom nad dragocenimi podatki, kar literarni projekti gotovo so. Predstavil bom oblačne shrambe in preproste taktike varnostnega kopiranja vaših projektov. Ne gre za celovit priročnik, temveč samo vodič preživetja. Pomembneje, kot mislite, da je To poglavje je malce »offtopic«. Ampak je koristno, predvsem zaradi vašega mirnega digitalnega sna. Zavest o varnostnem kopiranju je še vedno premalo izražena. Še vedno srečujem ljudi, ki so zaradi sesutja računalnika izgubili to ali ono pomembno digitalno reč, ker pač »včeraj niso na ključek skopirali zadnjih sprememb«. Potem se je izkazalo, da je bil ta včeraj nekega lanskega poletnega dne. V času brezplačnih oblačnih shramb in smešno poceni zunanjih pomnilnih medijev je skoraj sramotno, da računalnik po izpustu svoje digitalne duše v elektronka nebesa s sabo potegne še nezavarovano vsebino. 3. 1. Zunanji pomnilni mediji Razni USB diski so danes silno poceni. Kupite si kakšnega - za 50 - 60 € dobite recimo 500 GB prostora z USB 3 povezavo. Ne uporabljajte nekih na USB disku nameščenih programov za varnostno kopiranje, ker gre za precej štorasto programsko opremo, ki podvaja funkcionalnost, vgrajeno v Okna 7+. Če (še) uporabljate Okna XP, zagotovo uporabljate kakšen spodoben program za varnostno kopiranje, drugače je dober tudi klasični Kopiraj ... Najpreprosteje je na USB disku imeti rezervno kopijo svojega dela. Na koncu dela, preden ugasnete računalnik, na disk prenesete celotno mapo aktualnega projekta. To vam bo vzelo kakšno minuto časa in vam prihranilo četrtino lasišča ter vas za 10 let obvarovalo pred sivenjem zaradi skrbi. Droben namig: Na zunanjem disku imejte zadnje 2 – 3 kopije projekta. 3. 2. Oblačne storitve – z drugega konca sveta v vaš računalnik Danes ves svet, vsaj malce povezan z računalništvom, na veliko govori o oblačnih storitvah, oblaku in podobnih vremenskih pojavih. Sploh na ustih ljudi, ki se imajo za napredne računalniške frike, geeke ipd, je vsaka druga beseda »cloud«, »cloud services« ali »cloud account«. Ne bojte se, gre za preproste zadeve, razumljive tudi babicam v DSO po nekaj urah računalništva za seniorje. Oblačne storitve so pravzaprav samo shramba za podatke nekje na drugem koncu sveta s programsko rešitvijo, ki omogoča prenašanje podatkov med vami in tem oddaljenim mestom. Tja in spet nazaj, bi rekel Bilbo. V ozadju vse te podatkovne oblačnosti ni neke veličastne vesoljske tehnologije, zgolj dobrodošla storitev, ki je nastala in dozorela zdaj, ko ima skoraj vsaka vas hiter internet (vsaj 1 MB prenosa). Ker je postal diskovni prostor nesramno poceni, lahko ponudniki »for free« ponudijo vsaj 2 GB prostora z resnično funkcionalnim in preprostim paketom storitev. Zakaj je lahko zastonj? Podjetni Američani trdijo, da ni zastonj kosila in prav imajo. Ponudniki poleg osnovne domačijske brezplačnosti nudijo tudi poslovne storitve in upajo tudi na vašo poslovno zvestobo. No, mogoče je tudi obratno. Obstaja kar veliko ponudnikov in vsi so dovolj dobri za osnovni namen. Vsaj glede varnostnega kopiranja. A to ni članek o oblačnih storitvah, temveč varovanju knjižnih projektov pred nesrečami. Preprosto vam bom na hitro razložil vse, kar morate vedeti pred odločitvijo o izbiri glavnega ponudnika storitve. Pri izbranem ponudniku si ustvarite uporabniški račun, zatem si namestite namiznega odjemalca. Aplikacija ustvari sinhronizacijsko mapo. Vsebina te mape se kopira v oblak. Nekateri omogočajo nastavitve obnašanja te mape. Ta mapa mora omogočati delo v »offline« načinu. Knjižni projekt ustvarite v tej sinhronizacijski mapi. Večina oblačnih storitev omogoča delo z vsebino tudi takrat, ko računalnik ni priklopljen v internet. Kakor hitro se priklopite v internet, se vsebina samodejno prenese v oblak. V primeru, da se vašemu računalniku, oziroma podatkom na njem kaj zgodi, vam še vedno ostane kopija v oblaku. Tako preprosto je. Samo pazite, da si z nespretnim delom ne povozite veljavne kopije projekta. Mogoče lahko pri izbiri upoštevate tudi jezikovno komponento. V slovenščino je prevedenih malo storitev. Seveda vam nič ne brani uporabe več različnih oblačnih storitev. A pri tem pazite, da si ne boste ustvarili zmešnjave. Vodilo pri uporabi naj bo skladnost in udobje pri delu s knjižnimi projekti. 3. 2. 1. Microsoft OneDrive – moja izbira V prejšnjem podpoglavju sem vam razodel samo splošno o oblačnem računalništvu. Naj vam zdaj malce razjasnim to oblačnost in vse skupaj razložim na osnovi svoje lastne izkušnje. To ni priročnik za oblačne storitve. Ako si poželite izčrpne informacije, o tem povprašajte skoraj vsevedna strička Gugla ali Binga. Osebno uporabljam in navijam za Microsoftov OneDrive. Čeprav nisem zaljubljenec v »grdega kapitalista«, sem pri svojem delu ljubitelj udobja, saj preprosto nimam časa, da se namesto s knjigami, ukvarjam z računalniškimi zagatami. Vzrokov za moje navijanje za OneDrive je kar nekaj in vsi so praktične narave: Shramba je del Oken 8+, ki jih danes nameščajo v 90 % novih računalnikov s prednameščenim OS, torej za uporabo oblačne shrambe ni treba nalagati ničesar. Večina za isto funkcionalnost ne potrebuje dveh ločenih aplikacij. Takoj dobite 15 GB prostora (začetek 2015) Sprotna sinhronizacija podatkov v in iz oblaka. Storitev je sistemu predstavljena kot dodaten disk. Možnost »offline« dela in neboleče sinhronizacije, ko je računalnik znova v mreži. Izberete lahko, katere mape bodo na voljo v »offline« načinu za vsak računalnik posebej, kjer uporabljate svoj Live račun (brez njega ne gre v Win 8+). Možnost uporabe Web aplikacije Worda, ki je kljub skromnejši funkcionalnosti 100 % kompatibilen z namizno verzijo (kar ne bi mogli reči za druge verzije spletnih rešitev, čeprav imajo mnoge ogromen nabor funkcij – me slišiš Google Docs?). Ne glede na omejenost, ta verzija Worda ponuja dovolj za temeljno delo. Popolna integracija z Office 2010+. Možnost dostopa do domačega računalnika tudi preko spleta s pomočjo OneDrive (računalnik mora biti vklopljen in na internetu). Preprosta možnost deljenja datotek. Preprosta sinhronizacija med več računalniki z Win 7+ in MacOS X+ Delo na Androidnih telefonih (skupaj z Office za Android) Podpora za Apple naprave (namenski Office paket) Vmesnik je preveden v slovenščino in spletni Word ima celo slovenski črkovalnik Seveda pa to kosilo ni brez napak: Ni podpore za Windows XP. V primeru, da imate v verigi računalnik s sistemom, ki ni vsaj Win 7+, ste prisiljeni v uporabo druge storitve (napr. DropBox) ali dostopanje preko spleta, kar pa odnese tako udobno nebolečo sinhronizacijo. Na Linuxu deluje samo preko spletnega vmesnika, kar je silno partizansko in omejeno. Torej skoraj ni uporaben za navezo Linux - Libre (Apache, bivši Open) Office. Še vedno precej nedodelano delo na androidnih napravah (najbrž je to del politike podjetja zaradi favorizacije lastnega sistema) Če ste uporabnik okenskih naprav (tudi tablic s polnokrvnimi Okni 8+), je OneDrive najbolj logični oblačni izbor. Dobite ga zraven OS (Okna 8+) in je dovolj zmogljiv za vse potrebe. Uporabniki Apple naprav ste tudi podrti, dasiravno za pikico manj od okenskih uporabnikov. Ljubitelji Linuxa pa raje pokukajte v druge vode. Izbire je dovolj, zato boste gotovo kaj našli tudi zase. Tukaj sem se naslonil predvsem na rešitev iz Microsoftovih logov, ker večina slovenskih uporabnikov uporablja Microsoftov OS. Zakaj v ospredje postavljam OneDrive? Me je veliki MS podmazal? Zaradi preprostega razloga, ki sem ga že omenil - večina avtorje uporablja katerega od okenskih OS in Microsoftov Office. Slednji paket je tako poceni, da ne vidim več smisla v piratiziranju. Zadnji dve leti ob nakupu novega računalnika v 90% dobite Okna 8.1, ki so končno dovolj sposobna za namizno rabo in OneDrive je neločljivi del sistema. Uporabniki, ki iz določenih razlogov nočete Microsoftove tehnologije, pa preberite naslednje podpoglavje o alternativah OneDrivu. Za e samozaložnika v Sloveniji je odlična dodatna storitev DropBox, saj sodeluje tudi z BIBLOS aplikacijo. 3. 2. 1. Kaj pa ostali ponudniki? Poleg Microsoft OneDrive, predstavljenega v prejšnjem podpoglavju, je še veliko drugih ponudnikov oblačne shrambe. Naj naštejem samo nekaj vzrokov za odločitev izven Microsofta: Ne uporabljate Microsoftovega OS Ne uporabljate Microsoftovega paketa Office Navajeni ste druge storitve Na tem mestu bom omenil samo tri rešitve: DropBox je podprt praktično na vseh platformah in ima nekaj zanimivih lastnosti. Podprt je v aplikaciji BIBLOS in še nekaterih, kar olajša marsikatero opravilo pri testiranju knjig. Po novem je storitev vse bolj povezana z Microsoftovim ekosistemom. Google Drive je primerna izbira za uporabnike Googlovega ekosistema in brezšivno deluje tudi v Oknih. Ima pa Drive nekaj težav. Najprej je tu vaša zasebnost, a najpomembnejša hiba je »načelna« kompatibilnost Google Docs z MS Office. Applova oblačna shramba za uporabnike MacOS in iOS. Rešitev za »jabolčnike«, ki ne uporabljate Microsoftovih pisarniških rešitev. Storitev je applovsko malce posebna, neprijazna za svet izven jabolčnika, a ljubitelji odgriznjenega jabolka jo zagotovo poznate in uporabljate. Seveda lahko pobrskate in preizkusite tudi druge ponudnike. 3. 2. 2. Kaj pa varnost? V tem času skoraj histerije spričo vohunjenja ste lahko brez skrbi. NSI in ostalim agencijam prav gotovo ne diši vohljanje med vašimi literarnimi deli. Prva ovira je jezikovna, druga pa vsebinska. Zagotovo ne boste spisali natančnega priročnika o tem, kako fentati ameriško vojaško moč ali njihovega predsednika. Tudi če se naredi kopija v kakšno obveščevalno klet - komu mar? Mene osebno bolj skrbi izjemno slabo varovanje na GMailu, a vsi ga uporabljamo. Seveda pa se pravično sprašujemo glede zanesljivosti oblačnih shramb. Nekega dne lahko celotna oblačna farma izpuhti in kaj potem? Zaradi tega poudarjam, uporabite samo tisto oblačno shrambo z možnostjo lokalne kopije in brezšivne sinhronizacije. Če v istem trenutku crknejo vse kopije, je najbrž konec sveta in takrat vam bo vaša knjiga najmanj pomembna postavka v življenju. ZAKAJ SO OBLAČNE STORITVE KORISTNE ZA VAROVANJE NAŠEGA DELA? Oblačne storitve so odličen način varovanja lastnega digitalnega dela. V uporabi imam tri različne računalnike in med vsemi lepo deluje sinhronizacija. Moja izkušnja je omejena samo na OneDrive in DropBox, ki je nekakšna rezerva in je uporaben zaradi podpore aplikacije Biblos. 3. 3. USB ključki – priročnost z napako USB ključki so precej manj zanesljivi od zunanjih diskov in so ob isti ceni tudi bistveno manjših kapacitet. Cena €/GB je pri ključkih višja zaradi narave medija. USB ključki so namenjeni prenašanju in ne varnostnim kopijam. Razlog za slabšo varnost ključkov je cenovna vojna med malim milijonom proizvajalcev. Zagotavljanje najnižje cene prinaša varčevanje. In kej varčujejo? Pri kvaliteti pomnilnika in materialov. Zaradi tega je pokvarljivost in s tem izguba podatkov pri USB ključkih neokusno visoka. Moja izkušnja: V zadnjih 3 letih se mi je pokvarilo 4 ali 5 ključkov. Ker na njih nisem nameščal edinih kopij, nisem ničesar izgubil. Naj ponovim! USB ključki so lahko samo to, za kar so namenjeni - prenašanju datotek. Seveda pa vas opozarjam – ravno USB ključki so eden najpogostejših vzrokov okužbe računalnikov s škodljivo kodo. Torej ... Priporočam prenos samo med znanimi računalniki in redno preverjanje z ustreznimi varnostnimi orodji. 3. 4. Kaj sledi? V nadaljevanju se boste najprej seznanili z osnovno anatomijo ePub formata in njegovih temeljnih elementov. Posvetili se bomo ePub 2.0.1. Podrobnosti glede 3.0.1 bomo pustili za čas, ko bo dovolj podprt in razširjen. Trenutno ga, samo z omejenim naborom, v sebi lastnem formatu ibooks, podpirajo zgolj Apple naprave novejšega datuma. Osnovni gradniki iBooks se sicer podrejajo ogrodju ePub 3 (HTML 5 in CSS 3), a ne dosledno, kar prihajajočemu standardu ne dela usluge. Na srečo Applove naprave podpirajo tudi klasični ePub, torej založnikom (in tudi vam) ni treba vsega početi dvojno. Druga pesem pa je prodajanje na Applovi tržnici. Že v uvodu sem navedel, da nad ePub bdi IDPF. Ker je ePub v osnovi odprt format (podobno kot HTML, CSS ipd), je nujno, da nad implementacijo v praktično aplikacijo skrbi neko telo, kjer so predstavniki vseh pomembnih igralcev te industrije. ePub 2+ je med nami, kot sem že omenil, od leta 2007 in je zrel standard. Takrat se je sploh začel pravi razcvet s pojavom prvega res uspešnega (beri: uporabnega) bralnika, famoznega Amazon Kindla. Kindle uporablja drugačen format, ki sicer temelji na spletnih tehnologijah, a je varno zaprt v Amazonovi kamri. ePub je na drugi strani odgovor konkurence, ki želi odprt in s tem tudi podprt standard. 4. 1. Pod pokrovom ePub V bistvu je to zipana mešanica xHTML (strogo tehnično je del XML), XML, CSS in medijskih datotek (predvsem slikovnih). Naj ponovim, za pripravo ePub 2 morajo biti datoteke pripravljene v skladu z xHTML 1.1 in CSS pa 2.1. Standard ePub 3 zahteva skladnjo v skladu s pravili HTML 5 in CSS 3. Saj vem, ponavljam se, a te stvari je dobro vedeti. Kako to ugotovite? Odprite ePub datoteko z odličnim in brezplačnim programom 7zip. Prikažejo se vam: Mapa META-INF Mapa OEPBS Datoteka mimetype ePub datoteka, odprta s 7zip apliakcijo 7zip zna ePub razpakirati, kot vsak drug zip arhiv. Storimo to! Secirajmo vse, kar nam izpljune 7zip! Na ePub datoteko kliknite z desnim miškinim uhljem in izberite menijski ukaz 7zip -> Razširite v »imedatoteke«\ in vam v aktualni mapi naredi mapo z razpakiranimi mapami in datotekami, ki tvorijo ePub. Preden se lotite mrcvarjenja ePub datoteke, si namestite brezplačni 7zip, ki je na voljo tudi v slovenščini. Namestitveno datoteko je na spletni strani http://www.7-zip.org/download.html (in je tudi del ZIP paketa na spletnih straneh podpore http://pisatelj.net in http://www.samozalozba.eu), kjer izberete verzijo za svoj operacijski sistem. Namestitev je preprosta. Prijavite se v računalnik s svojim skrbniškim računom (kot pri instalaciji vsega ostalega programja). Dvokliknite na namestitveno datoteko. Sledite navodilom namestitvenega programa. Program bo najverjetneje sam zaznal slovenščino, če imate slovenski OS, drugače pa izberite jezik. Na spletni strani so slike ... 4. 1. 1. Datoteka mimetype Datoteka vsebuje samo zapis application/epub+zip. Gre za nekakšno predstavitev bralnikom, da gre za zip, ki je ePub. 4. 1. 2. Mapa OEPBS V tej mapi so vse mape z vsebino. Če v 7zip kliknete na njo, se razbije na sledeče elemente: Mapa Text, kjer so spravljeni xHTML ali v xhtml zapisu shranjeni HTML dokumenti. Mapa Images s slikovnim gradivom knjige Mapa Styles s CSS datotekami (Imejte samo eno css datoteko, izjemoma največ dve) Mapa Fonts s shranjenimi posebej določenimi tipografijami Datoteka content.opf Datoteka toc.ncx Te mape in dokumente dejansko vidite tudi v drevesni strukturi urejevalnika ePub (vsaj takšnega, ki dovoljuje delo na nižjem, skoraj programskem nivoju). Razni plačljivi programi in pretvorniki vse to radi skrijejo, zato se moramo zanašati na vgrajena orodja. Map text, images, fonts in styles vam najbrž ni treba predstavljati. Z njimi se boste zabavali med urejanjem ePub projekta. Popolnoma druge žverce pa sta obe omenjeni datoteki (content.opf in toc.ncx). Obe sta pravzaprav XML datoteki. Specifikacija standarda natanko definira, kako morata biti zapisani in kaj v njiju sodi. Tudi najosnovnejši ePub urejevalnik obe datoteki generira samodejno in predlagam vam, da ju pustite nedotaknjeni. Vsa orodja za urejanje ePub samodejno urejajo njune podatke. Nihče jih ne spreminja ročno, ker lahko to podre njuno strukturo in s tem tudi ePub projekt. tega pa gotovo nočete. Ampak zaradi širitve obzorij vam bom razodel nekaj skrivnosti, ki se skrivajo v nedrjih teh datotek. Včasih vam bo to znanje lahko prav prišlo. 4. 1. 3. Content.opf Content.opf že z imenom nakazuje, da gre nekaj, povezanega z vsebino. Konkretno imamo opravka z metapodatki. Čeprav te datoteke ni smiselno in priporočljivo ročno spreminjati, jo posredno urejate preko pogovornega okna za urejanje metapodatkov (podrobno o tem pri delu z ePub urejevalnikom) in kazala vsebine. Na spodnjem listingu je del datoteke content.opf moje knjige Vitezi in Čarovniki: Vzpon indigo otrok. Najprej je definicija vrste datoteke, iz česar je razvidno, da gre za XML: Naslednji blok vsebuje metapodatke, ki jih, kot sem že omenil, vnesete preko obrazca za vnos po posameznih kategorijah. Pri tem bodite silno dosledni in natančni. Metapodatki so osebna izkaznica vaše knjige in vsi iskalniki pokukajo ravno v ta podatkovni sklop. Listing med značkama : urn:uuid:3f91d33e-cf97-4761-8e8e-fff0f6d64024 Moja Knjiga Ime in priimek sl 2015-05-11 Ime Priimek, samozaložba copyright©2014 by Ime Priimek. Vse pravice pridržane. Postmodernizem, magični realizem, nadrealizem, spekulativna fikcija Ime Priimek Ime Priimek Založniški zavod Beletrina, Mladinska knjiga trgovina Ime Pirimek avtorja Ime Priimek urednika Ime in priimek lektorja 000-0000-0-0-0 Zbirka 000000000 0000000000 zip/ePub Naslednji sklop podatkov je v bloku . V tem delu so naštete VSE datoteke vašega projekta z definicijo podatkovnega tipa. Na vsebino tega dela vplivate posredno z dodajanjem datotek v vaš ePub projekt in prepustite urejevalniku, naj za ta blok poskrbi na osnovi tega, kar vsebuje projekt. Listing med značkama : Zadnji vsebinski blok pripada kazalu vsebine, ki ga izdelate s pomočjo pogovornega okna v ePub urejevalniku. Tudi ta del urejate samo v ustreznem obrazcu, ne pa z ročnim mešetarjenjem po datoteki. Listing je med značkama sledeč: Na koncu še podatki o generiranih datotekah: Čisto na koncu sta na seznamu še posebni datoteki vrste xhtml, ki ju ustvarimo v urejevalniku ePub – kazalo vsebine v obliki html in naslovnica - html dokument, ki vsebuje samo sliko. Datoteka kazalo vsebine ni enaka kazalu vsebine, ustvarjenim z namenskim urejevalnikom. urn:uuid:3f91d33e-cf97-4761-8e8e-fff0f6d64024 Moja Knjiga Ime in priimek sl 2015-05-11 Ime Priimek, samozaložba copyright©2014 by Ime Priimek. Vse pravice pridržane. Postmodernizem, magični realizem, nadrealizem, spekulativna fikcija Ime Priimek Ime Priimek Založniški zavod Beletrina, Mladinska knjiga trgovina Ime Pirimek avtorja Ime Priimek urednika Ime in priimek lektorja 000-0000-0-0-0 Zbirka 000000000 0000000000 zip/ePub V zgornjem listingu je celotna datoteka content.ncx našega šolskega projekta Moja Knjiga. Obsežnejše knjige (recimo moje knjige projekta Vitezi in Čarovniki) vsebujejo nekaj strani A4 podatkov. OPOMBA: DATOTEKE CONTENT.OPF NE SPREMINJAJTE ROČNO. USTVARI JO EPUB UREJEVALNIK S POMOČJO POGOVORNIH OKEN IN SEZNAMA VSEBOVANIH DATOTEK. RAJE SE POTRUDITE IN ČIM BOLJ NATANČNO VPIŠITE ČIM VEČ KATEGORIJ. METAPODATKI SO SILNOPOMEMBNI! 4. 1. 4. Datoteka toc.ncx Tudi ta datoteka je vrste XML. V njej je vsebina kazala vsebine, ki ste ga definirali z vgrajenim urejevalnikom. Ta datoteka je del standardiziranega ePub paketa. Na spodnjem listingu je toc.ncx za naš projekt Moja Knjiga: Moja Knjiga 1. Časovni kredit 2. Kredit ljubezni 3. Kredit sreče 4. Kredit uspeha KOLOFON Ta datoteka je v bistvu sestavljena iz definicij poglavij, vključenih v kazalo vsebine. In iz te datoteke »pobira« orodje za izdelavo HTML kazala vsebine (TOC.xhtml). Naj še enkrat ponovim - teh datotek ne spreminjajte ročno. Vse spremembe prepustite vgrajenim orodjem, saj aplikacija urejevalnika sama poskrbi za pravilno gradnjo kode. 4. 1. 5. Mapa META-INF Ta mapa vsebuje samo eno datoteko - content.xml. V njej se nahaja zgolj koda XML: Ta datoteka opisuje vrsto ePuba. Tudi tu ni odveč priporočilo, da se te datoteke ne dotikajte. ePub urejevalnik jo ustvari sam in vključi v projekt. 4. 2. DRM – trdo ali mehko DRM je zloglasna kratica za Digital rights management. V praksi to pomeni zaščito pred nepooblaščenim kopiranjem. V Sloveniji, kjer so avtorske pravice vredne manj od piškavega oreha in bi velik del ljudi pokradel vse, kar je digitalnega, je DRM pomembna zaščita avtorskega dela. Že večkrat sem omenil mišljenje kar precej ljudi, da bi digitalno moralo biti brezplačno, češ, saj pri digitalnih medijih ni stroška nosilca. Poznamo dva načina: Trda DRM zaščita, ki fizično prepreči kopiranje na kaj več od določenega števila naprav in je vezana na uporabnika Mehka DRM zaščita, ki temelji na nekakšnem vodnem žigu. Ta dovoli kopiranje, a zbira podatke o tem, kam se kopira. Na slovenskih platformah se uporablja trdi DRM od Adobe. Podpira branje na do treh napravah. Sistem temelji na Adobe ID, ki si ga mora vsakdo pridobiti, preden lahko bere knjige, zaščitene z Adobe DRM. Sistem je zelo rigorozen in zahteven za razbijanje. Kmalu naj bi vsaj Biblos delno prešel na »mehko« DRM zaščito. Kot sem že omejil, ta zaščita omogoča kopiranje tudi izven dovoljenega nabora naprav, a se lastniku pravic dostavljajo podatki o kopijah. V primeru, če se lastnik odloči, da je šlo kopiranje preko zdravih meja, lahko sproži tožbo zaradi kršitev na osnovi podatkov, dobljenih s pomočjo mehanizma mehke DRM zaščite. Na razvitem zahodu so ugotovili, da zaradi mehke DRM zaščite ni znatnega porasta piratiziranja. Seveda je vprašanje, kako bi se to obneslo pri nas. 4. 3. Zaključek o ePub V tem poglavju ste spoznali anatomijo ePub formata. Tehnično gre za običajen ZIP paket s končnico ePub, v katerem so mape in standardizirane XML datoteke in druge datoteke v obliki, ki jih dopušča standard. Še enkrat ponovimo, katere vrste datotek so nujne: XHTML po standardu 1.1 (lahko so vrste html z ustrezno definicijo v glavi, o čemer kasneje). CSS po standardu 2.1. Vsaj ena slika (naslovnica) vrste jpg, png ali gif. Poleg teh osnovnih tipov lahko dodamo še datoteke pisav (ttf), slik, zvočnih in video vsebin. Pri uporabi zvoka ali videa je seveda dobro vedeti, da jih standard ePub 2.X v osnovi ne podpira in gre za podporo v bralnih napravah, zato vas pri teh vrstah datotek opozarjam na probleme pri prikazu. ePub 3 je pri podpori medijskim datotekam natančnejši, a je standard še nedokončan in ga, kot sem vam že razodel, v samosvoji obliki podpira samo Apple (format ibooks). Seveda pa ne moremo mimo še ene zabavne lastnosti bralnikov. Za vsako mobilne platforme obstaja več različnih aplikacij za branje E-knjig. Vzemimo bralnike za Android. Vsak od njih ePub interpretira drugače. Če imate naložene 3 bralnike, bo vaša E-knjiga v vsakem drugače prikazana. Vzrok temu je, da pri razpakiranju v procesu branja datoteke vsak zase drugače interpretira razrede CSS slogov. Skoraj noben bralnik ne bo xHTML in CSS prikazoval tako, kot je videti v predogledu znotraj spletnih brskalnikov, ki spletne tehnologije dosledno interpretirajo. Nekateri bralniki ne znajo prikazati barve ozadja, drugi imajo težave z velikostjo pisav nekaterih CSS selektorjev, tretji s CSS selektorjem sloga pisav, a četrti z vsem po malem. Najboljša rešitev? Ta hip je pravilnemu prikazu najbližje aplikacija BIBLOS. Sicer ima nekaj nerodnosti, a so te malenkostne glede na težave večine drugih aplikativnih bralnikov za Android. Na tablicah in ostalih napravah z Windows 8+ (tistih brez RT) je najprimernejša kar Adobe aplikacija – Adobe Digital Editions. ePub 2 brezhibno interpretira in lepo sodeluje z obema slovenskima knjigarnama. 4. 4. Kaj vas čaka v nadaljevanju? Najprej se bomo poigrali s pripravo slik in tabel. Video in avdio vire bomo pustili na miru, saj ne sodijo v nativni nabor ePub 2+ standarda, čeprav nekateri bralniki to podpirajo. Seveda boste znotraj poglavja zaman iskali »delavnico fotošopa«, kajti Adobe Photoshop je po novem program s kar precejšnjo mesečno naročnino (za Evropejce konkretno več od Američanov). Spoznali boste orodja, kot so Paint.NET (brezplačno orodje) in Adobe Photoshop Elements, ki stane za kavico manj od 100 €. Seveda vas ne bom mučil z »delavnico«, temveč se boste naučili, kako slike pripraviti za vključitev v ePub publikacijo. Za podrobna navodila za urejanje slik s posameznim programom boste morali pogledati v kakšno namensko knjigo. Morebiti ste se že vprašali: »Kaj pa Kindle?« Odgovor: »Kindle ni podprt z nobeno slovensko platformo, niti Amazon ne podpira slovenščine.« Vprašanje: »Ampak v Sloveniji ima veliko ljudi Kindle.« Odgovor: »Za pripravo knjig za Kindle velja vse, kar je bilo in bo zapisano za ePub. Ko imate ePub, je pretvorba v mobi (nezaščiten Amazonov format) vprašanje nekaj klikov, o čemer na koncu priročnika.« »Ampak jaz bi že zdaj ...« »Ne, pa ne boš! Počakal boš do konca. Najprej boš shodil, potem tekel in, če boš priden, mogoče celo plezal.« Slike in tabele sicer niso ravno običajen del leposlovja, vendar ePub niso samo leposlovne knjige. Glede količine slik vam ni treba skrbeti, kajti ePub pomeni 0 € stroškov za barvni tisk. Ravno tiskanje v barvah je verjetno ena glavnih cokel pri pogumnejši rabi grafike v leposlovju. Moj roman Vitezi in Čarovniki: Vzpon indigo otrok je primer pogumne uporabe grafičnih dodatkov. Na kaj morate paziti pri dodajanju grafike? Berite dlje ... 5. 1. Izziv: 255 odtenkov sive Magična beseda v kontekstu sivin nista razvpita knjiga in film, temveč - sivinski eInk bralniki Kobo, Kindle in ostala druščina namenskih naprav brez možnosti prikaza barv. Elektronsko črnilo za spodoben denar obstaja samo v obliki do 255 odtenkov sive (večina zmore manj, a to je nepomembno za prikaz). Zategadelj morate pri pripravi grafike in nasploh grafični opremi svoje knjige izjemno natančno paziti na uporabo barv. Ves čas naj vas preganja nočna mora 255 odtenkov sive. Lahko se vam zgodi, da se bo briljantna barvna slika v sivinskem pogledu iztekla slabše od totalne bede. Slika v 255 odtenkih sive Priporočam vam, da najpomembnejše grafike preizkusite tudi v pogledu 16 odtenkov sive. Najbolje je vso grafiko, kjer ni pomembna barva, že v osnovi pripraviti črno belo ali sivinsko. To je različna grafična dekoracija, kot so recimo prelomi med odseki besedila. Poskrbite, da vsebina ni odvisna od barv. Včasih zaradi narave knjige (recimo potopis s slikami) ni možen ali optimalen prikaz zgolj v odtenkih sive. V tem, primeru uporabnike na pravem mestu vljudno obvestite, da za polno izkušnjo svojega dela priporočate uporabo bralnikov s prikazom v barvah. Zatorej ... Podajmo se na kvest priprave grafik! 5. 2. Organizacija slik Pomemben vidik obvladljivosti in preglednosti je organizacija podatkov, torej tudi slik. V ta namen boste naprej v projektni mapi, naj bo MojaKnjiga, poleg mape HTML ustvarili še mapo Slike (pri imenovanju bodite logični in ne komplicirajte). Vanjo premestite VSE grafične elemente, ki jih utegnete potrebovati. Tako imate vse na enem mestu in vam bo pri nadaljnjem delu precej lažje. Mogoče ste se že kdaj na svojih diskih srečali s prekletstvom podatkovne lokacije. Vedeli ste, da imate nekaj nekje shranjeno, a se ne morete spomniti, kje je to. Če se vam je to kdaj že primerilo, dobrodošli v klubu! Mape znotraj projekta MojaKnjiga - vse imejte na enem mestu Vse grafične datoteke, podporne elemente in kar bi zgolj morebiti utegnili potrebovati, imejte v mapi Slike. Zatem v mapi HTML ustvarite mapo images (tako se tudi imenuje ustrezna mapa v ePub projektu). Ta mapa je namenjena grafičnim elementom, ki bodo uporabljeni v E-knjigi. S tem sledite strukturi podatkov ePub projekta (o tem kasneje). Če boste namesto imena images, kot je privzeto v ePub projektu, uporabili recimo slike, si boste nakopali dodatno delo. Tega zagotovo nočete. V praksi pomeni, da boste surove grafične elemente jemali iz mape Slike, jih pripravili za uporabo v e knjižnem projektu in obdelane shranili v mapi images znotraj mape HTML. 5. 3. Grafična priporočila Prva stvar, ki jo morate imeti pod palcem, so fizične velikosti vaših grafičnih dodatkov. Bralniki so omejeni z zaslonsko površino, izraženo v palcih (inčah) ali zaslonskih pikah. Danes je na trgu različna strojna oprema: Namenski sivinski in redki bralniki (Kobo, Kindle itd) z zaslonom na dotik, od 16 odtenkov sive dalje in ločljivosti od 800x 600 dalje. Pametni telefoni z zaslonom na dotik dimenzij so dimenzij od 4 palce do blizu 7 palcev z zaslonsko ločljivostjo od 800x480 do 1920 x 1080 in več (aktualni aparata najvišjega razreda). Tablice z zaslonom na dotik dimenzij 7 – 12 palcev z ločljivostjo od 800x480 do 2560 x 1600. Kot je razvidno, gre za izjemno širok nabor naprav. Računalnikov in drugih naprav nisem omenjal, ker so neprimerne za branje leposlovja. Upoštevati je treba širok nabor različnih zaslonov Zakaj je to pomembno? Pri snovanju grafik morate skleniti nekaj kompromisov. Za leposlovje je najmanjši skupni imenovalec sivinski e-ink ločljivosti 800x600 zaslonskih točk. A ker je me duporabniki vse manj naprav najnižjih ločljivosti (tudi e-ink bralniki prehajajo na višje ločljivosti), si lahko dovolite malce večje slike, Če mislite knjigo pripraviti z Applovim računalnikom za Applovo trgovino E-knjig, je najmanjši skupni imenovalec iPhone 4 (3,5 palcev - 960 x 640 pik). Ključno vprašanje: Kakšne grafike si torej pripravite? Barvne grafične elemente uporabite po pameti in ne pretiravajte. Na tem mestu znova ponavljam, preverite videz grafike v pogojih 16 odtenkov sive, dasiravno slike NE shranite na ta način. 16 odtenkov sive DIMNEZIJE SLIK NAJ BODO NAJVEČ 600 px HORIZONTALNO IN 960 px VERTIKALNO. GOSTOTA PIK NAJ BO 96 DPI. S temi lastnostmi pokrijete znaten del bralnikov. Zavedajte se, da z večanjem grafičnih elementov večate datoteko. Z večjo datoteko pa pridejo daljši nalagalni časi in večji podatkovni strošek. ePub do 10 MB je nekako zgornja, še okusna meja. 5. 4. Naslovnica Najpomembnejša in obvezna grafika vsake E-knjige je naslovnica. Velikost naslovnice naj bo največ 960 x 600 pik (V x Š). Slika naj bo v JPG formatu, ne uporabite prevelike stopnje stiskanja – priporočam 65 – 75%. Naslovnica z artefakti je silno neokusna. Seveda najprej dobite primerno sliko. Poti do primerne slike je več, veliko je odvisno od vašega vložka. Predvidevam, da niste vešč računalniške ilustracije ali slikarskih veščin. Torej morate priti do primerne naslovnice. Fotošopirana »umetnina« je enako grda, ne glede na medij prikaza. Ljudje pač kupujemo z očmi. Po raziskavah sodeč naslovnica ni najpomembnejši faktor pri nakupu (izposoji). Kljub vsemu pa mora biti naslovnica oblikovana v skladu s pravili lepega oblikovanja. Ni odveč opomba, da se naslovnica za E-knjigo oblikuje malce drugače, kot za fizično knjigo. Kaj je pomembno za naslovnico E-knjige? Naštejmo: Dovolj čitljiv, velik in izstopajoč naslov knjige Dovolj opazen avtor (zlasti, če že ima določen renome) Enostavčni, učinkovit in udaren povzetek V primeru, da nimate izkušenj z oblikovanjem, vam svetujem, da si naslovnico nabavite s pomočjo namenskega portala. Je recimo 60 ali 70 € vredno, da dobite renome neresnega polovičarja? Dober avtor (običajno) ne pomeni dobrega ilustratorja in oblikovalca. Z neprimernim oblikovanjem si zlahka zakoljete prodajo morebitne uspešnice. Naslovnica našega šolskega projekta Takšno naslovnico spackajo novopečeni uporabniki Photoshopa, ki mislijo, da morajo uporabiti vse silne možnosti za masakriranje dobrega okusa Nekaj osnovnih napotkov: Za naslovnico ne izberite slike, manjše od priporočenih dimenzij, temveč raje izberite večjo in po potrebi naredite izrez želenih dimenzij. Zlasti so grde premočno interpolirane slike, kjer se iz znamke naredi plakat A0. Ne uporabljajte slabo čitljivih pisav. Uporabite največ 2 sorodni pisavi. Za barvo pisave uporabite največ 2 komplementarni barvi. Uporabite največ 2 - 3 različne velikosti pisav, pri čemer naj bodo manj pomembne dovolj majhne, a še vedno vidne v polni velikosti. Za pomembne poudarke največ 2 različni velikosti. Izognite se pretiranim vizualnim učinkom v obliki raznih sijajev, senc ipd. - več je manj. Preverite videz v sivinskem načinu prikaza, saj se čudovita barvna grafika rada podre v sivinskem načinu. Še eno priporočilo – zastonj ali zelo poceni do slike: Najprej se dogovorimo – slik ne boste kradli z neta. S stričkom Guglom preiščite splet, mogoče boste našli ustrezno brezplačno sliko. Obstaja nekako 50 % možnost, da jo najdete. V naslednjem koraku se povežite z avtorjem in ga prosite za uporabo, pri čemer navedite e knjigo z nekaj 10 prodanimi izvodi (kar bo v tej fazi več, bo čudež). Avtor vam bo pravice verjetno zaradi majhnosti našega trga odstopil brezplačno ali za skromen drobiž. Bodite pošteni! Naslednja postaja, če niste ničesar našli, so portali s slikami. Najprej se registrirate in potem ogromno skladovnico vseh mogočih slik preiščete s pomočjo ključnih besed. V vsaj 80 % verjetnosti boste našli primerno sliko. Odvisno od načina licenciranja boste plačali nekaj evrov. Če je cena preko 50 €, poglejte še drugam. Obstajajo portali, kjer lahko izberete sliko in kar s spletnim orodjem dodate besedilo. Za E-knjigo vas bo slika stala med 50 in 80 €. Če želite isto sliko tudi za papirnato izdajo, boste za med 100 in 150 € doplačila dobili profesionalni izdelek. Ta možnost pokrije nekako 90 – 95 % potreb. SelfPubBokkCovers.com ponuja ogromno bazo slik za naslovnice Seveda se lahko zgodi, da ne najdete primerne slike. Ostane vam samo še najbrž najdražja možnost – naročilo slike. Na spletu je nekaj 1000 ilustratorjev, ki prodajajo svoja dela. Kako najti pravega? Tudi tukaj vam bo pomagal striček Gugl. Dostavil vam bo obsežen seznam in na vas je, da ga prekrižarite. Seveda boste izbrali ilustratorja, ki se žanrsko ujema z vašim literarnim delom. Za naslovnico kriminalke zagotovo ne boste najeli ilustratorja otroških slikanic. Takšna slika po naročilu bo precej dražja (tudi preko 400 evrov, če si zaželite malce bolj znanega avtorja oz. avtorico), a ima širšo uporabnost in lahko ste prepričani v popolno unikatnost. Ilustrator vam bo vse izdelal na profesionalni ravni. Poleg naslovnice boste dobili še sliko, uporabno za pasico na FB, spletne strani in še kje. Moje priporočilo: Nikoli si ne dovolite grafičnega zmazka. Morebiti s kršenjem temeljnih pravil lepega oblikovanja živite v iluziji blazne izvirnosti. Vendar vam zagotavljam, osnovna pravila oblikovanja naslovnic lahko kršite samo v primeru, da ste vrhunski ilustrator ter se polno zavedate okoliščin in narave teh kršitev. Vi najbrž niste niti ilustrator, kaj šele takšen s priznanim pridevnikom vrhunski. Torej ostanite na tej strani oceana realnosti. Če na spletu ne najdete primerne slike in boste zagrizli v jabolko ilustracije po naročilu, imamo tudi v Sloveniji odlične mojstre. Ja! Tako je. Tudi v Sloveniji so ljudje, ki znajo, pravzaprav odlično znajo, da ne bi živeli v iluziji o slovenski manjvrednosti. Povežite se recimo z Agencijo Umer (http://sl.umer.si/). Z njimi imam odlične izkušnje. Cene so od 350 € navzgor za res vrhunski izdelek točno po naročilu. A znova poudarja, najprej prekrižarite po morjih cenejših rešitev. 5. 5. Ostala grafična oprema V knjigi so lahko različne grafike za različne namene. Znova poudarjam - Pazite na dimenzije slike. Poskušajte ostati znotraj dimenzij 800 x 600. V primeru večjih slik se zna zgoditi težava prikaza zaradi programskih ali strojnih vzrokov. Glede na napredek pri zaslonih bo verjetno že kmalu nova meja pri dimenzijah 1280 x 800 pik ali še več, saj že skoraj vse naprave srednjega razreda podpirajo to ločljivost, mnoge so že pri t.i. »Full HD« - 1920 x 1080. Poleg dimenzij slik in grafik pazite tudi na, to znova ponavljam, videz na sivinskem zaslonu. Tudi eInk bralniki napredujejo glede ločljivosti. Bržkone je standard pri novih napravah že 1280 x 800. Pri publikacijah z veliko slikovnega gradiva se pojavi še en problem – velikost končne publikacije. Znova omenjam kompromisno mejo 10 MB. Omeniti moram še eno vrsto grafik - to so recimo slike, ki si jih mogoče želite uporabiti za naslove poglavij & podpoglavij. Te slike naj bodo črno bele. Vzrok? Sivinski zasloni. Kako do grafik? Velja isto, kot za naslovnice. Brskajte po spletnih galerijah. Velja podobno pravilo, kot za slike naslovnice. Pri naslovnicah poglavij pazite na razmerje med motivom in besedilom naslova. Grafika je samo dopolnilo sporočila naslova. Njen namen ni izstopanje, temveč okras. Priporočam tretjinsko razdelitev, proučite razmerja in razrez glede na zlati rez. Pazite na robove okoli besedila. Med sliko in besedilom mora biti 2-kratnik velikosti pisave. Včasih želite vstaviti grafični element za prelom med odseki knjige. V ta namen najdite primerno sliko ustreznih dimenzij, izognite se barvam ali zapletenim oblikam. Strček Gugl bo tega našel še pa še. Znova pozor – avtorske pravice! Ustrezne dimenzije so recimo 120 x 24, 240 x 24, 120 x 32 pik ipd. Ključno je, da je grafika tanka, ne višja od 32 pik. Vse, kar je več, naj bo z jasnim namenom. 5. 6. Tabele in ePub 2 V leposlovju so tabele zelo redek gost. Običajne so v strokovni in podobni literaturi. Tabele so problematične zaradi svoje narave - imajo končno število vrstic in predvsem stolpcev, so precej fiksnih dimenzij, kar ni ravno dobra hrana za ePub bralnike, ki so raje na tekočem. Če se ne morete odpovedati tabelam in ePub-u, vam zaradi zagotavljanja konsistentnosti prikaza priporočam vstavljanje tabele v grafični podobi. Pri tem najdite kompromis zaradi priporočljive velikosti slike (800 x 600). Najpreprostejši način izdelave ne prevelike tabele je silno banalen. Z orodjem za izrez dela zaslonske slike izrežite v spletnem brskalniku prikazano tabelo in jo uredite v skladu s svojimi zahtevami. Kako pa pripraviti velike tabele? Najboljši način je priprava in oblikovanje v HTML urejevalniku. Pazite samo na širino tabele. ePub je sicer sposoben prikaza tabel, a z njimi bodo imeli težave nekateri aplikativni bralniki. Vsekakor takšen ePub pred objavo preizkusite v vsaj nekaj bralnikih, zlasti androidnih. Tam se vsaka kost še najhitreje zatakne. 5. 7. Hitri tečaj Adobe Photoshop Elements in Paint.NET. Orodij na trgu ni samo veliko, temveč resnično ogromno. Obstaja cel kup tudi popolnoma brezplačnih aplikacij za obdelavo slik, kot je Gimp oz. Gimpshop. Ker to ni priročnik za delo z grafičnimi programi, se bom posvetil samo zgoraj omenjenima, ker sta dovolj razširjena in preprosta. Nekateri bi želeli opis več možnosti, a to ni knjiga o grafičnih programih, temveč rokodelstvu E-knjig. Tudi sam sem e založnik in zaradi učinkovitosti uporabljam samo omejen nabor orodij. A ta nabor je nastal na osnovi izkušenj ... Osnove so podobne pri vseh programih za mrcvarjenje slik. Tukaj vas ne bom izobraževal glede nastavitve barv, delom s plastmi in podobnim. Tukaj lahko pričakujete zgolj in samo osnovno delo, namenjeno pripravi grafik za uporabo v vaši e-publikaciji. Zagotovo veste, kaj je to izrez, ostrina, barvna globina ipd. Za kaj več boste morali pokukati med spletne vire ali v kakšno namensko knjigo. Najprej se bomo poigrali z brezplačnežem (ni odprtokoden, temveč brezplačen program). 5. 8. Paint.NET Paint.NET je brezplačen, ni pa odprtokoden program. Že ime pove, da gre za nekaj, kar nadomešča v Okna vgrajenega Slikarja. Odlika Paint.NET-a je preprostost. Ne kiti se z morjem funkcij (odprtokodni IN brezplačni GIMP je nadomestek za »pravi« Photoshop), a ima vse, kar boste potrebovali. Ker je funkcijsko preprost, je hiter in vas ne bo gnjavil z raznimi opcijami, nadgradnjami in podobnim. Avtor ga precej redno posodablja, a večinoma gre za drobne izboljšave. Želi ga obdržati na tej strani preprostosti in priročnosti. Edini funkciji, ki ju boste pogojno pogrešali, je izrez na »Photoshop način« in morebiti še paketno pretvorbo slik. 5. 8. 1. Kako do programa? Program je doma na spletni strani http://www.getpaint.net/, a vse o dolpotegu je na http://www.dotpdn.com/downloads/pdn.html Na strani kliknite na link in ga prenesite. Odpakirajte ZIP paket (saj ste instalirali 7zip?) in zaženite namestitev. V primeru, da nimate nameščene NET platforme, bo namestitveni program najprej namestil NET ogrodje, šele potem program. Instalacija je tudi v paketu ZIP, ki je opisan na koncu knjige. OPOMBA: PRED NAMEŠČANJEM SE PRIJAVITE S SKRBNIŠKIM RAČUNOM. Če pride do težav (NET se ne naloži), pa NET ogrodje ročno namestite. Kaj sploh pomeni NET ogrodje? To je Microsoftova programska knjižnica. Spletna stran NET platforme: (http://www.microsoft.com/en-us/download/details.aspx?id=42643). Nameščanje programa ni neka umetnost. Ne bom vas žalil z vodičem ... Potek instalacije NET platforme Nameščanje Paint.net apliakcije Po zagonu programa se boste v njem hitro znašli. Vse je priročno, vsa pomembna funkcionalnost je en klik stran. Ker to ni knjiga o filozofiji, se oprimimo dela. Odpiranje, shranjevanje ipd. gotovo obvladate, zato vam ne bom kradel časa s temi elementarnostmi. Sprehodimo se skozi delavnico. Za vajo bomo pripravili naslovnico za testno E-knjigo. Koraki od slike do naslovnice so sledeči: Sliko odprete v Paint.NET. Najprej boste naredili grob približek, da bo vsaj ena stranica 600 ali 800 pik. Izberete ukaz Image -> Resize (bližnjica Ctrl+R). Vpišete v polje z relativno krajšo stranico 600 ali 800 - pazite, da imate obkljukano Maintain aspect ratio - obdrži razmerje stranic). Ena stranica bo točno 600 ali 800 (odvisno od izvirne velikosti), druga pa bo večja. Slika se bo zmanjšala na najmanjši skupni imenovalec. Izberite Rectangle select v orodjarni Tools (praviloma na levi strani). Kliknete na zgornji levi kot (0,0), držite levo miškino tipko in izberite po celi širini (ali višini) in na stranici, daljši od priporočil, potegnite do želene vrednosti (600 ali 800). Izberite Edit -> Copy (Ctrl+C), da kopirate izbrano. Izberite Edit -> Paste in to new image (Ctrl+Alt+V). Dobljeno shranite v mapo Slike znotraj mape knjižnega projekta (še pomnite? VSE grafike shranjujte v mapi Slike). Sliko razumljivo imenujte - recimo NaslovnicaMojaKnjiga.jpg. Izberite kakovost 100 %. Zaradi nadaljnjega dela še potrebujemo polno kakovost. Pomembno je, da slika še nima popačenj, nastalih zaradi stiskanja JPG. Sliko odprete v Paint.NET. Najprej boste naredili grob približek, da bo vsaj ena stranica 600 ali 800 pik. Izberete ukaz Image -> Resize (bližnjica Ctrl+R). Vpišete v polje z relativno krajšo stranico 600 ali 800 - pazite, da imate obkljukano Maintain aspect ratio - obdrži razmerje stranic). Ena stranica bo točno 600 ali 800 (odvisno od izvirne velikosti), druga pa bo večja. Slika se bo zmanjšala na najmanjši skupni imenovalec. Izberite Rectangle select v orodjarni Tools (praviloma na levi strani). Kliknete na zgornji levi kot (0,0), držite levo miškino tipko in izberite po celi širini (ali višini) in na stranici, daljši od priporočil, potegnite do želene vrednosti (600 ali 800). Izberite Edit -> Copy (Ctrl+C), da kopirate izbrano. Izberite Edit -> Paste in to new image (Ctrl+Alt+V). Dobljeno shranite v mapo Slike znotraj mape knjižnega projekta (še pomnite? VSE grafike shranjujte v mapi Slike). Sliko razumljivo imenujte - recimo NaslovnicaMojaKnjiga.jpg. Izberite kakovost 100 %. Zaradi nadaljnjega dela še potrebujemo polno kakovost. Pomembno je, da slika še nima popačenj, nastalih zaradi stiskanja JPG. Znova ponavljam že zgonjeno lajno - Ime naj bo brez šumnikov, presledkov ali posebnih znakov, samo standardne črke angleške abecede. Kleno domoljubje vam tu ne bo pomagalo, ker bo ePub urejevalnik demonstrativno zavrnil nepravilno imenovano datoteko. Pot do želene dimenzije 600 x 800 pik je res malce ovinkasta. Paint.NET žal nima orodja za izrez želenih dimenzij. Ker gre za naslovnico, morate dodati napis. Se spomnite, kaj smo rekli glede pisav? Dobro! Naša naslovnica bo vsebovala besedilo v pisavah Arial in Times new roman. Kaj spada na naslovnico? Naslov knjige, vaše (umetniško) ime, kakšen stavek, recimo obvestilo, da ste avtor te in te uspešnice ali nekaj, kar bo privlačilo morebitne kupce oz. bralce. Pogojno napišete še ime zbirke ali založbe, kar pa ni vedno nujno ali potrebno. Na koncu sliko shranite z ukazom File -> Save As v mapo images znotraj mape HTML in izberete JPG, stopnja stiskanja naj bo med 65 in 75 %. To je vaša edina res obvezna grafika! Na spodnjih slikah je nekaj utrinkov z izdelave naslovnice. Kompleten nabor je na spletu na naslovu: http://pisatelj.net/TP/Naslovnica1.html Podobno obdelate še preostanek slik. Lepo jih shranite v mapo images. Imenujte jih logično in, kako se ponavljam in vas gnjavim, brez šumnikov, posebnih znakov ipd., kar bi se zataknilo v urejevalniku ali še slabše, v bralniku ePub. OPOMBA: OMISLITE SI LAHKO GIMPSHOP, KI JE ODPRTOKODNA ALTERNATIVA »TAPRAVEMU« PHOTOSHOPU. A KRE GRE ZA APLIKACIJO, KI KONKURIRA PROFESIONALNEMU PROGRAMU, JE ZA DELO Z NJIM POTREBNA DOLOČENA UČNA KRIVULJA (IN KAKŠNA LITERATURA). POSKUSITE! 5. 8. 1. Adobe Photoshop Elements 5+ Adobe poleg nesramno dragih programov iz paketa Creative Suite (12 evrov na mesec za Photoshop in Lightroom) prodaja tudi amaterske različice za hobi fotografe in filmarje z imenom Elements. Ti programi (še) niso samo za najem (cene najema v Evropi so nerazumljivo in prostaško višje od cen za ameriŠKI trg) in, kar je lepo, dobite jih seveda posamično, za rogljiček manj od 100 €. To je sprejemljivo tudi za domačo E-založniško kuhinjo. Veliki igralci na E-založniškem trgu za svoje delo vprežejo »taprave« programe Creative Suite (Photoshop, InDesign itd.), saj jih zaradi obsega dela tudi primerno izkoristijo. Nam, manjšim, pa se najem profesionalnih programov preprosto ne izteče. Celoten paket se začne pri najmanj 36 € + DDV (Photoshop + InDesign). No, šalo na stran. Adobe Photoshop Elements je od verzije 5 (aktualna je 13, saj kravatarji za zapolnjevanje prodajnih tabel zahtevajo vsako leto »nov« produkt) kompetentno orodje za pripravo oz. dodelavo naslovnic. Vsebuje vsa potrebna orodja in to je lepo. Za izdelavo naslovnice za E-knjigo ima dva ljubka orodja - Crop in Save As Web. Tudi pri Photoshopu vas ne bom mrcvaril s »fotošopanjem«, temveč bomo iz že narejene grafike naredili naslovnico. Uporabili bomo naslovnico, oblikovano na namenskem spletnem portalu, kjer je možno precej široko paleto namenskih grafik prilagoditi za 50+ €. Izdelek je profesionalen in oblikovan v skladu s sodobnimi oblikovnimi smernicami in načeli dobrega okusa. 95 % (samo)založnikov v hiši nima nikogar, ki bi bil sposoben izdelave primernejše grafike. Nabor zadosti veliki večini potreb. Korakanje do zaključka obsega naslednje: Odprite sliko. Izberite orodje Crop (gl. sliko). Vpišite vednosti width: 600, height: 800, resolucija naj bo 96 DPI. Izberite del slike, ki ga želite (normalno je, da boste izbrali čim večji del slike). Pritisnete Enter ali na zeleno kljukico. Izberete File ->Save as (Shift+Ctrl+S). V pogovornem oknu izberete JPG in 100%, kajti stiskanje boste izvajali šele na končnem izdelku. Kliknete na OK in sliko shranite v mapo Slike projektne mape, pri čemer izberite razumljivo ime, joj, kako se ponavljam, brez šumnikov, posebnih znakov ali presledkov. Najpomembnejši del delovnega okolja Adobe Photoshop Elements 5 Tako je videti naslovnica v praksi med obrezovanjem na ciljno velikost Shranjevanje z ukazom Save for Web Končna slika še ni končna, saj še ni opremljena z besedilom. Velja isto, kot pri Paint.Netu – izberite orodje za pisanje in na izbranih lokacijah slike vpišite besedilo – izognite se kičastemu okraševanju, čeprav ga Photoshop izdatno omogoča. Če želite preizkušati možnosti programa, za ta namen zlorabite kakšno drugo sliko. Postopek s Photoshopom je malce naravnejši in priljudnejši, saj tudi mora biti. 100 € je pač več od 0 €. Besedilo ste vpisali, čaka vas shranjevanje končnega izdelka: Sliko shranite z ukazom Izberete File -> Save as Web (Alt+Shift+Ctrl+S). Pojavi se pogovorno okno, kjer se prepričajte,da so dimenzije slike 600 x 800, vrsta slike jpg in stopnjo stiskanja nastavite na vrednost 65 – 75 %. Kliknete na OK in izberite mapo images v mapi HTML. Po potrebi imenujte sliko. Končna izbira orodja je stvar vaših osebnih preferenc. Delo z drugimi grafičnimi programi je precej podobno. Če obvladate smisel enega, obvladate praktično vse. Na tem mestu se ne bomo spuščali v dodelave in predelave z grafičnimi tablicami ali delo na tablici z zaslonom, občutljivim na dotik. Grafična tablica za drobne dodelave je streljanje muhe z medcelinskimi raketami, a tablica z zaslonom na dotik je še ena dodatna pretvorba s prenosom. Ampak ... Naj odločajo vaše potrebe in osebne preference. 5. 9. Zaključna nota Naredimo zdravo konkluzijo! Naj vam podam svoje izkušnje in tudi neumnosti, ki sem jih počel v »pampers« fazi svojega knjižnega ustvarjanja. Na začetku svoje poti sem haluciniral, da sem za vse dober, mojster za grafiko in druge dele čisto obrtniške priprave knjige. Naredil sem naslovnico, ki bi ji težko rekel lepa, potem sem se šel notranje oblikovanje – s podobno samopodobo, kot pri naslovnici, da ne omenjam še drugega. Pač one man band for all! Kakšna zmota! Rezultati in mnenje poznavalcev so me prizemljili. Na srečo nisem vztrajal pri svoji samopodobi mojstrstva za vse. Svoje ambicije v sferi knjižne produkcije sem temeljito omejil na dele, ki jih dovolj dobro obvladam, a drugo sem prepustil ustreznim mojstrom. Kaj to pomeni na grafičnem področju? Danes se ne grem več risanja naslovnice. V najboljšem primeru kupim primerno sliko in ji dodam besedilo v maniri osnovnih pravil postavitve. Tudi notranjih slik si ne delam sam, saj nimam ne časa, niti orodij za njihovo uspešno izdelavo. Slike kupim ali najdem brezplačne z licenco, kar ne pomeni kršitve avtorskih pravic. Predlagam vam, znova, vse izvirne kose grafičnih elementov zberite v mapi Slike, a v knjigi uporabljene končne verzije slik shranite v mapi images znotraj mape HTML. Ne bom vam poudarjal, da si ves čas delajte varnostne kopije projekta. 5. 10. Kam naprej? V naslednje poglavje se bom dotaknil tehničnih podrobnosti glede priprave besedila in postopka pretvorbe v HTML. Poglavje vas bo vodilo za roko od besedila, skladnega s standardi, do zadnjega koraka pred pretvorbo v html. V Sloveniji glede zahtev za pošiljanje v objavo vlada zakon džungle. Za vsak razpis veljajo malce drugačni pogoji glede tehnične priprave besedila. V tem poglavju vam poskušam predstaviti idejo verjetno najpreprostejšega sistema, saj je pisan na kožo vsem udeležencem procesa objave literarnega dela. Na spletni strani pisatelj.net so »zipane« ustrezne wordove predloge. Vse skupaj je enostavneje, kot je videti in slišati. Predvidevam, da vas večina za pisanje uporablja Microsoftovo ali Libre Office solucijo za urejanje besedila. Dovolj podjetni za pisanje golega tipkopisa uporabljate predlogo, ki poskrbi za (ne)obliko, sprejemljivo vsem pomembnim svetovnim revijam in založbam. Seveda ni nujno, da se tega držite kot pijanec plota. Razpisni pogoji ponekod specifično definirajo obliko besedila, zato se jih morate držati. A s tukaj predstavljenim načinom je pretvorba v drugo obliko silno enostavna. Ampak lepo po vrsti. V Sloveniji je uporaba v na najrazvitejših trgih sprejetega standarda bolj ali manj izjema. Pri nas se pri omembi dolžine besedila skoraj nikjer ne razmišljajo o besedah, temveč se vedno navaja število znakov z ali brez presledkov. Nadalje se uporabljajo različne vrste pisav (tudi variabilne), običajno brez jasnih pravil glede uporabe slogov oblikovanja. A gremo po vrsti. Večina vas uporablja privzeto predlogo normal.dotx (normal.dot v starejših verzijah) ali OO oz. LO Writerjevo ustreznico. Te predloge žal niso najprimernejši začetek postopka pretvorbe v ePub. Največji problem je oblikovanje, ki zagotovo ni enako končnemu videzu, a je pri pretvorbi v HTML vir spletne solate, predvsem zaradi različnih tipov in barv pisav. Kako si olajšati pripravo besedila? Osnovno besedilo naj bo brez oblikovanja, sloge uporabite samo zaradi vsebinskih razlogov. V mojem priročniku Rokodelstvo spekulativne fikcije 1: Delavnica kreativnega pisanje za vsakogar je opisan postopek, kako lastnoročno do predloge za pisanje. Seveda lahko do predlog pridete tudi preko moje spletne strani (link na koncu poglavja) in so tudi del podpornega ZIP-a (tudi o njem na koncu knjige). Na ta način dobite odlično izhodišče za pripravo nadaljnje obdelave v vaši (samo)založniški delavnici. POMNITE: BESEDILA NE OBLIKUJETE MED PISANJEM V WORDU, TEMVEČ TO STORITE V PROGRAMU ZA UREJANJE HTML S SLOGI CSS. OBLIKOVANJE ZNOTRAJ WORDA BO POVZROČILO, DA BO DOBLJEN HTML IZREDNO NEPREGLEDEN IN SKORAJ NEUPORABEN ZA NADALJNJO OBDELAVO V PROCESU IZDELAVE EPUB KNJIGE. 6. 1. Standardno oblikovanje brez oblike Na spletni strani http://www.samozalozba.eu in http://pisatelj.net najdete ZIP datoteko s predlogami, ki vam bodo v nadaljevanju silno olajšale izdelavo HTML datotek in vas odrešile mučnega bojevanja s CSS za dosego želenega videza vašega končnega izdelka. Končni videz knjige boste uredili s CSS datotekami in ne oblikovanjem v Wordu. Zavedajte se, Word ni orodje, primerno za knjižni prelom. Standardno oblikovanje je namenjeno uredništvu in končnim oblikovalcem, da z najmanj dodatnega dela pripravijo besedilo za končno objavo. Urednik in lektor ne potrebujeta oblikovanja, temveč možnost učinkovitega urejanja besedila. Tudi oblikovalec publikacije (digitalne ali tiskane) ne potrebuje vaših oblikovalskih karafek. Najraje ima oblikovanje zgolj v službi prikaza vsebine, saj bo vašemu besedilu v procesu oblikovanja nadel ustrezno obliko ciljne publikacije. Njemu je pomembno, da hitro ugotovi fizični obseg in strukturo vašega besedila. Besedilo brez vizualnega oblikovanja mu omogoči preprost prenos v ciljno publikacijo. Tukaj predstavljene predloge omogočajo ravno to. Tudi za vas, ki boste sami naredili ePub izdelek, je takšen način najprimernejši. Z oblikovanjem se boste ukvarjali samo na enem mestu – urejevalniku spletnih strani. Danes lahko Wordovo datoteko neposredno pretvorite v ePub. Zaradi tega obstajajo različni spletni viri, kjer večinoma prodajajo (tu je malo ali nič dobrodelnosti) Wordove predloge, ki poskrbijo za končni videz. Cene so 50+ € za posamezno predlogo. Navidezno je to odlična rešitev in bližnjica do izdelka skoraj brez truda. A temu ni tako. Največkrat se boste soočili s problemom šumnikov (prelestne pisave teh predlog največkrat nimajo podpore za šumnike), težav kompatibilnosti z različnimi bralniki in za pretvorbo potrebujete dodaten plačljiv program ali pa se zanesete na spletno storitev, ki kljub vsemu ni popolna (ni zastonj kosila). V tem priročniku se bomo izognili oblikovanju v Wordu in ta del procesa izdelave ePub knjige prepustili CSS. Zategadelj bomo sloge v Wordu uporabili samo za vsebinsko oblikovanje. Besedilo je tako preglednejše, pretvorba učinkovitejša in nadaljnje delo je bistveno olajšano. OPOMBA: UREJANJE VSEBINE JE PAMETNO LOČITI OD UREJANJA VIDEZA. 6. 2. Tehnične lastnosti standardne predloge V zip paketu Predloga.zip in EZaloznistvo.zip (http://www.samozalozba.eu ali http://pisatelj.net ) so tri predloge, temelječe na t.i. standardnem oblikovanju besedila: Standardni.dotx StandardniPriprava.dotx PripravaHTML.dotx Predlogi StandardniPriprava in PripravaHTML sta razširitev standardne predloge. Najpomembnejša lastnost predlog je v uporabi samo ene pisave za vse vsebinske sloge - Curier New . To je pisava fiksne širine in velikosti 12 pt. Dobro je, da vam podam kratek povzetek zapisanega v Rokodelstvu ... Pisava fiksne širine ima to lepo lastnost, da črki m in i zavzameta enako prostora. Vsled tega je v eni vrstici vedno enako število črk, kar je dobra novico za merjenje dolžine besedila. Standardna predloga, predstavljena v Rokodelstvu, je »umerjena« tako, da ima vsaka stran 250 besed. Črtico torej zapišete na 4 straneh, a roman na 160 in več straneh. V normalnih okoljih, kjer so avtorji plačani po dolžini besedila, je to od boga dana lastnost. V Sloveniji se na te lastnosti pisav požvižgajo, saj na veliko razpisih zahtevajo Times New Roman, ki je spremenljiva pisava in pri štetju besed prisegajo na Wordov števec (i in m nista enako široka, zato vsaka vrstica nima enako število znakov). A to merjenje je precej nerodno. Največkrat se za kompromis navaja število znakov s presledki – znova Wordova možnost. A ker pri nas večinoma ni nihče plačan, razen v primeru financiranj iz javnih sredstev, z jasno določeno višino honorarja, je itak vseeno ... 200x0 ali 10000x0. Vedno je 0. Pustimo slovenske posebnosti in se posvetimo standardu, ki sem ga podrobno predstavil v svojem priročniku Rokodelstvo spekulativne fikcije 1: Delavnica kreativnega pisanja za vsakogar (Bojan Ekselenski, samozaložba 2013). Tukaj vas ne bom mrcvaril z detajli, temveč samo s povzetkom. Tudi praksa E-založništva se začne pri pripravi besedila. Delo v procesu nastajanja E-knjige si najbolj olajšate, če videz knjige prepustite slogom CSS in Wordove sloge uporabite samo za vsebinsko oblikovanje. Temu je namenjena predloga PripravaHTML.dotx, ki je tudi verzija predloge Standardni.dotx. A najprej naj vam osvežim postopek ustvarjanja besedila od ideje do zaključenega besedila, primernega za objavo. Besedilo boste pisali v dokumentu, ustvarjenem s predlogo Standardni.dot. Po končanem pisanju in vsebinski dodelavi, ko je besedilo zrelo za lektorsko in uredniško delo, ga kopirate v predlogo StandardniPriprava.dotx. Postopek je preprost. Kopirate celotno besedilo in ga prilepite v nov dokument, ustvarjen iz predloge StandardniPriprava.dotx z Ctrl+V. V tej predlogi, temelji na Standardni.dotx, je nekaj dodatnih slogov, namenjenih uredniku in lektorju. Pravzaprav je razširitev standardne predloge, popolnoma prilagojene sodobnemu avtorskemu, uredniškemu in lektorskemu delu. Ti specifični slogi so zelo zgovorno poimenovani. Naj ponovim, ti slogi niso oblikovni, temveč predvsem vsebinski. V končnem besedilu jih ne bo. Sinopsis, Urednik in Lektor so obarvani, da se ločijo od izvirnega besedila. Imena slogov že vse povedo. Ker se danes besedilo še vedno »ročno« ureja, je predloga prijazna tiskanju na A4 papir. Ne glede na sanje o »brezpapirni« pisarni, se še vedno besedilo za uredniške potrebe natisne na usmrčena drevesa. Ta hip nobena E-tehnologija ne zmore nadomestiti ergonomije papirnatega snopa in čečkanja po njem. Vedno pripravimo A4 (ameriški A4 je malce drugačen od našega, a to je za naše potrebe nepomembno). Določiti moramo robove in glavo oz. nogo dokumenta. Lastnosti so sledeče: Zgornji rob 3,25 cm Spodnji rob 2,5 cm desni rob 3,25 cm Levi rob 2,5 cm Noge ne določimo. Za glavo je najbolje, če vsebuje samo zaporedno številko strani (v naši predlogi imamo uporabljen format stran XX). Odmik od zgornjega roba zapisa številke strani mora biti 2,5 cm, poravnava je lahko desna ali sredinka (ni tako pomembno). Štetje strani začnemo z 0 (zaradi prve strani s podatki o naslovu in avtorju, ki ne šteje v skupno kvoto) in označimo, da je prva stran drugačna od ostalih (ne prikaže se zaporedna številka strani). OPOMBA PREDLOGA PRIPRAVAHTML.DOTX NIMA GLAVE ALI NOGE Z OŠTEVILČENJEM STRANI, KER JE ŠTEVILČENJE NEPOTREBNO IN NEKORISTNO ZA CILJNI HTML. S tem dobimo stran, na katero gre natanko 25 vrstic s po 60 znaki v vrstici. Ker je ena standardna beseda dolga 6 znakov s presledki, je izračun preprost - vsaka stran besedila obsega točno 250 besed, vsaka vrstica 10. Število celih strani pomnožimo z 250 in dobimo število besed v besedilu. Prazne vrstice, namenjene ločevanju odsekov besedila, označimo z znakom # z levo ali sredinsko poravnavo. Tako označena vrstica šteje 10 besed. Tega ne zmore prešteti noben Wordov števec, saj zanj takšna vrstica pomeni samo 1 znak. Oblikovanje podčrtanega, odebeljenega ali kako drugače oblikovanega besedila se označi, kot veli standard. Običajno gre za odebelitev - ta se uporabi ali poševno besedilo - to se označi s podčrtanjem. Poglavja in podpoglavja zaradi preglednosti pred oddajo besedila v uredništvo ločimo s prelomom strani. Zakaj šele pred oddajo? Pred lomljenjem na poglavja morate na naslovno stran zapisati dolžino besedila s številom standardnih besed. Vedno zapišemo število, zaokroženo na 100. V praksi torej ne zapišemo 1213 ali 1278, temveč samo 1200 ali 1300. Na tem mestu vas ne bom mučil s tem, kar je že zapisano v Rokodelstvu spekulativne fikcije. POMEMBNO! IZVIRNO BESEDILO VEDNO PIŠETE BREZ OBLIKOVANJA, OZIROMA UPORABITE STANDARDNE OBLIKOVNE ELEMENTE. ZA NADALJNJE UREJANJE NIKOLI NE UPORABLJAJTE NEDOKONČANEGA BESEDILA. ZA NADALJNO OBDELAVO ORIGINALNO BESEDILO SHRANITE Z DRUGIM IMENOM IN DELAJTE S KOPIJO! MOŽNOST WORDA PROFESIONALNIH PAKETOV OFFICE: PROFESIONALNE VERZIJE WORDA (NAPR. WORD V OFFICE 365 FOR SMALL BUISNESS) IMAJO SISTEM OZNAČEVANJA VERZIJ DOKUMENTA IN SI LAHKO NATANČNO NASTAVITE SHRANJEVANJE VERZIJ. TAKO IMATE VEDNO PRI ROKI VSAJ ŠE NEKAJ PREJŠNJIH VERZIJ SVOJEGA PISANJA. ZNA BITI BLAGODEJNO ... Vaše delo je končano. V naslednji fazi gre k uredniku in lektorju. Če se posebej ne navede, morate posredovati natisnjeno besedilo. Mnogo sodobnih urednikov se že poslužuje kar elektronskega urejanja (zato sem v predlogo dal slog Urednik). Tudi mnogi lektorji delajo elektronsko (od tod slog s tem imenom). Običajno bosta urednik in lektor vaše besedilo opremila z opombami. te opombe v primeru elektronskega urejanja označita z ustreznim slogom. Običajno se uredniški popravki uveljavijo po pogovoru z urednikom. Vedno pazite, da imate kopije vsake faze svojega ustvarjalnega procesa. Lektorske in uredniške popravke delajte na kopiji, ne izvirniku. Verjemite mi, hvaležni mi boste za ta napotek. OPOMBA - Namestitev predloge Predloge najdete na spletnih mestih: http://pisatelj.net http://zvezdni-prah.si http://www.samozalozba.eu OFFICE 2010: WORDOVE PREDLOGE KOPIRATE V MAPO Uporabniško ime (ta mapa zagotovo obstaja v Raziskovalcu – mogoče boste morali označiti v možnostih prikaza mape Prikaži skrite mape) -> AppData -> Roamig -> Microsoft -> Predloge. PO KOPIRANJU PREDLOGE PONOVNO ZAŽENITE WORD. NOVE PREDLOGE SO ZDAJ VIDNE OB KLIKU NA UKAZ Datoteka -> Nov -> Moje predloge. OFFICE 2013: WORDOVE PREDLOGE KOPIRATE V USTREZNO MAPO ZNOTRAJ OFFICE MAPE. 6. 3. Uredniško in lektorsko delo sta končana V izvirnem tipkopisu ste zaključili z vsebinskim delom. Pri tem pomagala vam je predloga StandardniPriprava.dotx. Naslednja faza je pretvorba v vmesno obliko, primerno za pretvorbo v HTML. Lastne predloge v Wordu 2010 IZVIRNO BESEDILO VEDNO PUSTITE NEDOTAKNJENO. Vse nadaljnje korake boste delali s kopijo. Po potrebi boste opravili še zadnje drobne korekture. Kako gre priprava za pretvorbo v praksi? Berite dalje ... 6. 4. Nekaj o predlogi PripravaHTML.dotx Omenil sem že predlogo PripravaHTML.dotx. To je Wordova predloga, pripravljena za pretvorbo besedila v HTML. Ta predloga sledi standardnim oblikovnim elementom (še vedno je uporabljena samo fiksna pisava Curier new 12 pt z dvojnimi presledki med vrsticami). Zaradi potreb leposlovja so dodani nekateri dodatni slogi, ki utegnejo priti prav: Brez razmika – med vrsticami samo enojni razmik (vgrajen slog) Navaden – običajen odstavek PraznaVrstica – običajen slog s prazno vrstico za odstavkom. Naslov 1,2,3 – spremenjen tako, da slog ne temelji na nobenem slogu. Za slogom je prazna vrstica. Včasih želimo kakšno besedilo spisati z manj presledki – temu služi slog Brez razmikov. Izrez Wordovega traku - vsi slogi so oblikovani z enako pisavo Seveda lahko v predlogo še sami dodate morebitne druge sloge, če jih seveda potrebujete zaradi prikaza vsebine. V predlogi za to knjigo sem uporabil še sloge za prikaz programske kode. Ves čas imejte na umu mantro - oblikovni slogi sodijo v CSS datoteko. Razredi slogov CSS so kvalitetnejša in lažja pot za spremembo videza besedila. To boste videli v poglavju o razredih slogov CSS. Besedilo zlahka spravite v to predlogo. Kopirajte izbran del besedila in izberite način lepljenja iz odložišča. Priporočam vam uporabo Obdrži izvirno oblikovanje (kliknite z desno miškino tipko in izberite prej omenjen način kopiranja). Ko končate z lepljenjem, je vse pripravljeno za finalno glajenje. Uporabniki Writerja si naredite ustrezne predloge. 6. 5. V naslednje poglavje V naslednjem poglavju se bomo pozabavali s pretvorbo Wordovega docx formata v osnovni html. Lepota dobljenih datotek je v tem, da Word 2007+ ustvari precej čist in za nadaljnje delo neproblematičen html. To je ključno, saj zagotovo nočete izgubljati časa zaradi obilico čiščenja programske »nesnage«. Ponovimo, kar ste verjetno že postorili. Na disku (po možnosti v sinhronizirani mapi) zagotovo imate mapo, recimo MojaKnjiga. Nadalje imate znotraj nje mapi Slike in HTML. Tudi HTML vsebuje mapo – images, ki ste jo napolnili s slikami in ostalimi, v knjigi uporabljenimi grafičnimi elementi. Zdaj pa nadaljujmo z našimi datotekami in zlasti organizacijo podatkov. Pojdite v mapo HTML in v njej, če je še niste naredili, ustvarite mapo Dokumenti ali Poglavja. Več boste o mapi HTML izvedeli še v naslednjih poglavjih. Zaradi varnosti boste svoj knjižni projekt zdaj, ko ste končali delo z vsebinami, zaradi nadaljnjega dela podvojili. Če ste knjigo spisali v datoteko Moja_Knjiga_Verzija1.docx, jo boste shranili kot kopijo Moja_Knjiga_Verzija2.docx. Vse, kar sledi, boste delali s to novo kopijo, a original boste hranili za primer, če gre kaj narobe. Seveda si podatke organizirajte, kot vi mislite, da je najučinkoviteje. Najpomembneje je, da bo struktura map preslikava strukture ePub projekta in seveda še nekaj – VARNOST! Ne dovolite, da v primeru računalniške okvare izgine vaše delo. Podajmo se na pretvorbo! 7. 1. Prva slika - čiščenje besedila Pred sabo imate sveže shranjeno datoteko (kopijo) svoje knjige Moja_Knjiga_Verzija2.docx. Najprej vas čaka osnovna prilagoditev. V tej novi datoteki boste storili sledeče: Odprete svežo kopijo svojega literarnega dela Podčrtano boste zamenjali za poševno. Odstavku pred prazno vrstico boste zamenjali slog iz Navaden v OdstPresledek (slog, ki je enak Navaden, a ima za odstavkom definirano vrstico presledka) in odstranili vrstico z #. Če imate obsežnejšega literarnega dela (romana s preko 200 stranmi) boste naredili prelome med poglavji zaradi lažjega razreza na posamezna poglavja. V tem primeru boste znotraj mape knjižnega projekta ustvarili novo mapo z imenom Poglavja. Odstranili boste vse opombe (recimo besedilo, ki pripada slogom Lektor, Sinopsis ali Urednik) in ostalo, kar ne sodi k vsebini literarnega dela. Znova shranite besedilo. S tem imate pripravljeno besedilo za nadaljnjo obdelavo. Možnosti sta samo dve: Če ima vaše delo več poglavij, boste vsako poglavje in po potrebi podpoglavje shranili v ločene datoteke. Uporabili boste predlogo PripravaHTML. Zagotovo veste, kako uporabite predlogo za ustvarjanje novega dokumenta. Vsako poglavje boste kopirali v novo dokument z bližnjico Ctrl+V in zatem shranili (in imenovali, recimo 1_poglavje, 2_Poglavje itd ...) Pri krajšem delu, torej takšnem brez poglavij, vas čaka samo prenos celotnega besedila v predlogo PripravaHTML. Ponovno izberite opcijo Ctrl+V. Shranite in logično imenujte novo datoteko. Po končanem prenosu preverite, če je pravilno preneslo vse sloge in jih po potrebi popravite. Word včasih, navkljub izbiri, besedilo prenese malce po svoje. Pozorni bodite zlasti na naslove in sloge s prazno vrstico za odstavkom. Poglavja večjih knjižnih projektov so razdeljena na nekaj podpoglavij. Pri res obsežnih delih je lahko takšnih celot nekaj 10 (napr knjiga s 15 poglavji, kjer ima vsako poglavje še 4 – 5 dolgih podpoglavij – skupaj lahko to znese recimo 80 datotek). V tem primeru znotraj mape Poglavja naredite več map, za vsako poglavje po eno. Te mape imenujete 1_Poglavje, 2_Poglavje. To nomenklaturo uporabite zaradi razvrščanja po abecedi. Tja zatem shranjujete posamezna poglavja s podpoglavji. Verjemite mi, dobra organizacija podatkov se vam bo obrestovala. OPOMBA: PODPOGLAVJA SHRANITE V LOČENE DATOTEKE SAMO V PRIMERU, ČE GRE ZA PRECEJ OBŠIRNE KOSE BESEDILA ALI GRE ZA SLOGOVNO ZAHTEVNEJŠE OBLIKOVANJE. 7. 2. Druga slika - razrez na posamezna poglavja (samo za daljša besedila) V nadaljevanju boste svojo knjigo razrezali na poglavja. Vsako poglavje in po potrebi podpoglavje bo dobilo svojo datoteko. Namen tega dela je pridobitev osnovnih HTML datotek, ki jih boste v nadaljevanju uporabili za delo v HTML urejevalniku. Nekaj o razrezu smo že rekli,a vendarle, posvetimo se samo temu koraku: Izberite ukaz Datoteka -> Nov Izberite predlogo PretvorbaHTML (nahaja se v mapi Moje predloge (Word 2007, 2010) ali Po meri (Word 2013). Upam, da ste si jo že shranili s spleta. Kopirajte v ta nov prazen dokument in vsebino prilepite s Ctrl+V, saj želite ohraniti vse vsebinske oblikovne elemente. Pozor! Pred dokončnim shranjevanjem preverite, če se slogi prilepljenega skladajo z izvirnimi slogi. Ponavljam – slogi naslovov, odstavkov in drugi vsebinski slogi se včasih radi malce po svoje prenesejo! Sledi shranjevanje poglavja. V pogovornem oknu Shrani kot najprej vpišite naslov dokumenta (napr. MojaKnjiga: Naslov poglavja 1) Na koncu fizično shranite docx dokument (napr. 1_ImePoglavja.docx) v mapo Poglavja, oziroma znotraj te mape v mapo ustreznega poglavja (omenili smo, da večje knjižne projekte z več 10 datotekami podpoglavij razvrstite v mape po poglavjih). ŠE ENKRAT: WORDOVE PREDLOGE KOPIRATE V MAPO UPORABNIŠKO IME -> AppData -> Roamig -> Microsoft -> Predloge. KO PREDLOGO VSTAVITE V MAPO PREDLOG, PONOVNO ZAŽENITE WORD. NOVE PREDLOGE SO ZDAJ VIDNE OB KLIKU NA UKAZ Datoteka -> Nov -> Moje predloge. Tukaj so še slike po korakih ... 7. 3. Tretja slika - shranjevanje v HTML Za shranjevanje v HTML imate v Wordu dve možnosti. Ena je pri vas »doma«, druga živi v obliki spletne storitve. Obe dajeta bolj ali manj uporabne rezultate, zato se odločite, kaj vam najbolj ustreza. Ogledali si bomo obe metodi in mimogrede bom ponovil nekatere drobne malenkosti, ki vam bodo olajšale delo. OPOMBA GLEDE SPLETNE STORITVE PRETVORBA BO DELOVALA SAMO TAKRAT, KO STE PRIKLJUČENI V INTERNET. VAŠI PODATKI GREDO V OMREŽJE IN MOGOČE IMA DOSTOP (PRI FREE REŠITVAH JE TO PRECEJ ČEST SLUČAJ) DO NJIH NEKDO TRETJI. TOREJ – PAZLJIVO S SPLETNIMI SERVISI. Ponovimo lajno z organizacijo podatkov. Kot ste večji knjižni projekt razbili na poglavja in podpoglavja v posamezne mape znotraj mape Poglavja, podobno storite tudi v HTML mapi. Če imate obsežnejši projekt z nekaj 10 poglavji in podpoglavji, znotraj mape HTML namesto Doc, Dokumenti ipd. ustvarite mape za vsako poglavje posebej. Zaradi ergonomije te mape imenujte 1_Poglavje, 2_Poglavje, ... Dodatki ipd. NE INOVIRAJTE, KER SI BOSTE USTVARILI ČEDNO ZMEŠNJAVO. V mapi HTML torej naredite enako strukturo map z vsebino, kot je v mapi Poglavja, kjer so shranjene docx datoteke knjižnega projekta. OPOMBA: ZA WORD 2003 IN STAREJŠE JE MICROSOFT APRILA 2014 UKINIL PODPORO, ZATO VSI TUKAJŠNJI NAPOTKI VELJAJO ZA VERZIJO 2007+, ČEPRAV NEKATERI DELUJEJO TUDI ZA VERZIJO 2003. 7. 3. 1. Shranjevanje v HTML z Wordovim ukazom Shrani kot Kakor hitro poglavje shranite v docx, ponovite vajo s shranjevanjem, tokrat v HTML. To storite na sledeč način: Znova izberite ukaz Shrani kot in odpre se pogovorno okno. Ne spreminjajte niti imena, niti naslova, če ste ga že prej vpisali. Za mesto shranjevanja izberite mapo za shranjevanje knjige & poglavja & podpoglavja znotraj mape HTML. Pri vrsti datoteke izberite Spletna stran, filtrirana (html, htm). Vajo ponavljajte z vsemi poglavji in podpoglavji. V svoji najobsežnejši knjigi sem tako dobil skupaj skoraj 200 datotek docx in HTML. Wordovo pogovorno okno Shrani kot Dobljeni HTML dokumenti so v skladu s HTML 4, kompatibilni s standardom HTML 5 in ne vsebujejo nepotrebnih »črev«. Če boste pretvorbo izvedli s kakšnim drugim ukazom za pretvorbo, boste deležni precej nepotrebne »solate«, ki je tu zaradi kompatibilnosti s starejšimi različicami Microsoftovih spletnih tehnologij. O podrobnosti dobljenega HTML se bomo kasneje pogovorili. 7. 3. 2. Pretvorba s pomočjo spletne storitve Druga možnost pretvorbe je s pomočjo spletne storitve. Lepota tega je, ker aplikacija naredi popolnoma čist HTML, a ne deluje, če nimate spletne povezave. Odjadrajte na naslov http://word2cleanhtml.com/ in se po potrebi prijavite na storitev. Kako deluje? V spletni obrazec kopirate svoje besedilo, kliknete na velik gumb Convert to HTML in aplikacija opravi svoje delo. HTML, ki ga dobite, samo kopirate v urejevalnik HTML med html značkama body. Kaj je to značka body? Temu se bomo posvetili v naslednjem poglavju. Pomembno za vaš blagor: V imenu poglavja ne sme biti šumnikov in posebnih znakov - priporočam le uporabo _ (1_moje_poglavje, 1_MojePoglavje, 1MojePoglavje ...). Napr.: Živi jaz.docx ne velja, a ZiviJaz.docx ali Zivi_Jaz.docx je dobro. Imena šumnikov in posebnih znakov v imenih bodo zagotovo povzročili kolcanje v urejevalniku ePub ali kasneje v katerem od bralnikov. Tega pa, verjemite mi, zagotovo nočete. V mapi vašega literarnega dela imate zdaj verzije izvirnega dela, Wordove in surove HTML datoteke poglavij. A ker cel svet ne uporablja Microsoft Worda, sem dolžan predstaviti še vsaj eno alternativo. Ta je precej popularna tudi v naših logih. 7. 4. Opombe za uporabnike Libre Office Writerja 4+ Libre Office Writer 4+ je precej sposobno orodje. Vendar pa njegov HTML naredi precej več nepotrebne kode od Worda. Ironija? Nadalje ima Writer še eno zabavno lastnost, precej čist izvoz naredi predvsem v xHTML. V tej obliki, ki je sicer nativna za ePub 2, boste imeli precej težav na poti do končnega spletnega izdelka. To ni problem Writerja, temveč Expression Weba zaradi njegove trme pri prebavljanju xHTML. Tukaj se boste seznanili z urejanjem datoteke, izvožene v običajen HTML. Vsekakor vas iz Writerjevega HTML čaka pri predelavi za ePUb precej več dela od Wordovega HTML. Seveda boste s poznavanjem HTML, ki ga boste obvladali v poglavju o HTML in CSS, zlahka pripravili ustrezne HTML datoteke. Uporabo starejših različic Writerja (pred verzijo 4) ne priporočam, ker piše kodo, ki je popolnoma nekompatibilna z xHTML načinom kodiranja. Glavna cokla starejših verzij je pisanje HTML kode z velikimi črkami, kar je v nasprotju z xHTML, ki izrecno terja zapis z malimi črkami. Wordovo besedilo znotraj Libre Writerja 4+ Shranjevanje xhtml v Writerju (če ne uporabljate Expression Weba ali vas ne moti prikaz znotraj njega, je to odlična možnost) 7. 5. Slike in tabele v HTML V originalnem docx (in odt za ljubitelje Libre Office), namenjenem pretvorbi v HTML, namesto slik zapišete samo ime slike na mestu, kjer naj bi vstavili sliko. V dokument vpišite na primer: Oznako za tabelo vpišite, četudi BOSTE tabelo vstavili v obliki HTML in ne slike. Word ali Writer znata tabele pretvoriti v HTML na malce svoj, recimo mu, smetarski način. ePub je v osnovi pretočen format, ki se prilagaja predvajalni napravi. Ne predvideva zaporedja strani fiksnih dimenzij (zato odpadejo HTML značke za fizično definicijo strani @page, ki jo uporablja Writer, podobno je nepotreben tudi div iz Wordove kuhinje). Mogoče vas zanima, čemu ne bi slik vstavili v dokument pred pretvorbo v HTML? Pravično vprašanje! Word bo slike shranil v lastno mapo na način, kot njemu paše in ne v skladu z vašo željo, naj bodo slike v mapi images. Tega pa nočemo. Slike boste vstavili med urejanjem html datotek v Microsoft Expression Web 4 urejevalniku, čemur sem posvetil konkretno poglavje. Torej naj velja - Slikovno gradivo si posebej pripravite, o čemer ste se že seznanili v poglavju o pripravi grafik. 7. 6. Pokukajmo v naslednje poglavje Naslednje poglavje vas bo pripeljalo skozi najpomembnejše lastnosti in praktične napotke v zvezi z xHTML in CSS. Ne gre za »šolo HTML«, temveč samo za najbistvenejše temelje, ki vam bodo olajšali delo v urejevalniku HTML. Kasneje se boste oprijeli konkretnega prilagajanja HTML, ki ga generira v urejevalnik besedila vgrajen pretvornik, boste spoznali obe vrsti izvoza – xHTML in HTML. Temelj ePub so, kar sem že omenil, spletne tehnologije xHTML, XML in CSS. V praksi se boste »soočili« samo s HTML v načinu xHTML in CSS, saj XML prede bolj v ozadju. Kaj lahko pričakujete v tem poglavju? Osnove skladnje xHTML in razlike glede na HTML 4 in 5 Opis osnovnih xHTML značk Osnove CSS – datoteka css in razredi slogov Osnovne lastnosti in uporaba Združitev xHTML in CSS Tako. To bo za to poglavje vse. Ker gre za eno temeljnih področij e založniške delavnice, morate vsebino res dobro razumeti in strenirati v praksi. Primimo se tudi nomenklature, imejmo jo na enem mestu. Na spodnjih slikah je vse lepo razloženo. Ves čas bomo govorili o: Značkah in blokih značk HTML – to so html ukazi, namenjeni prikazu vsebin -

,

,
. p in h sta znački v bloku, a br je, recimo temu, značka, ki ne nastopa v obliki bloka. Selektorjih in lastnostih CSS – Selektorji so nekakšen način uveljavljanja lastnosti oblikovanja besedila. 8. 1. xHTML za vsakogar xHTML 1.1 je HTML 4, implementiran s pravili XML. Največja razlika je pri pisanju kode in odsotnosti nekaterih HTML značk, ki jih uporabljamo pri načinu kodiranja HTML 4 ali najnovejši HTML 5. Bistvena razlika med xHTML in HTML je strožje pokoravanje pravilom zapisa. Ukazom xHTML (in tudi HTML) pravimo značke (tag-i). Značke so: V blokih, kjer ima značka svoj vodilni in zaključni zapis, besedilo je ZNOTRAJ vodilne in zaključne značke. Značke, ki niso v blokih in imajo vlogo nekakšne »prekinitve« in v praksi ne uporabljamo njihovega zapisa v blokih – znak za novo vrstico, vstavljanje horizontalne črte ali vstavljanje slike. V tem priročniku boste spoznali značke, ki jih utegnete potrebovati pri pripravi E knjige. To je samo majhen del celotnega napora xHTML oz. HTML. Če vas xHTML zanima, vam priporočam nabavo ustrezne strokovne literature. Kaj morate o xHTML vedeti kot oblikovalec E knjige? xHTML se od običajnega HTML loči po glavi. Datotreka, kodirana v skladu z xHTML je lahko shranjena kot HTML. xHTML zahteva pisanje značk (tagov) z MALIMI ČRKAMI. xHTML zahteva, da je vsak tag zaključen. xHTML NE podpira nekaterih značk in atributov in jih je treba implementirati s CSS slogi. Se sliši zahtevno? Verjemite mi, lažje je od pečenja jajc. Velik del tega je odvisen od nastavitev urejevalnika HTML in nekaterih prisrčnih bližnjic. Še enkrat ponavljam, sledeča poglavja so pomembna za vaše E-založniško življenje. Pravzaprav je poznavanje teh temeljnih vsebin nujnost za udobno e samozaložniško življenje. Če se ne greste osnov HTML in CSS, pač pripravite denar in komu plačajte ali pa se zanesite na vprašljive pretvorbe v ePub. 8. 2. Anatomija spletne strani Temelj sodobnega HTML je starodavna arhitektura spletnih strani, pisanih z označevalnim jezikom. HTML je v vseh svojih izvedenkah označevalni jezik vrste SGML. Če vas zanima, kaj ta beseda pomeni, poguglajte ali pobingatje. S tagi (značkami) določimo spletnemu brskalniku, kaj in kako naj predstavi vsebino. Brskalnik potem s svojim razčlenjevalnikom HTML značke in ostalo kodo spletnega dokumenta pretvori v prikaz spletne strani. Že zgodaj so se pojavile skriptne tehnologije tako na strani brskalnika (client side) in tudi na strani spletnega strežnika (server side). Te skriptne tehnologije nas v svetu ePub 2 ne zanimajo, saj jih standard ne podpira. OPOMBA INTERAKTIVNE E KNJIGE PRED ŠIRŠO PODPORO EPUB 3 SO PRAVZAPRAV APLIKACIJE ZA ANDROID IN APPLOV IOS. ŠELE Z EPUB 3 BODO LAHKO INTERAKTIVNE KNJIGE RES ... KNJIGE EPUB. Spletnim stranem, ki jih prikazujejo spletni brskalniki na osnovi označevalnega jezika, se imenujejo statične spletne strani. Takšne so tudi potrebne za ePub 2. Brskalnik prebere podatke s strežnika in jih interpretira. Ti spletni dokumenti ne omogočajo nobenih odzivov strežnika na osnovi uporabnikovih akcij na spletni strani. Morebitna interaktivnost teh strani temelji na skriptah, ki so del spletne strani in se ne izvajajo na strežniku, temveč jih izvaja interpreter brskalnika. Vsak sodobni spletni brskalnik vsebuje tudi interpreter »client side« skriptnih tehnologij. Primer skriptne tehnologije na strani odjemalca je recimo JavaScript. Ravno na JavaScript tehnologijah temelji interaktivnost ePub 3. ePub 2 je na drugi strani čistokrvni statični prikaz vsebin. Vsa interaktivnost je omejena na zaznamke in morebitne specifične dobrote ePub bralnikov. Dinamične spletne strani so drugačne - skriptni interpreter na strežniku, na zahtevo klienta, pripravi spletno stran, ki jo potem prikaže spletni brskalnik. Verjetno najbolj znan strežniški skriptni jezik je PHP. Prikaz je popolnoma odvisen od strežnika. Bohotenje dinamičnih strani se je pojavilo z razmahom hitrega interneta, kjer se prenosi merijo tudi v MB. Še pomnite analogne modeme? Ne? Ničesar niste zamudili. Šele ePub 3 bo omogočil večjo stopnjo interaktivnosti - idealno za interaktivne slikanice in tudi učno gradivo. Interaktivni učbeniki v pravem pomenu besede bodo dobro razprli jadra šele s polno uveljavitvijo ePub 3 in podpornih tehnologij. Vprašanje je samo, če bo okostenel slovenski sistem pripravljen, ko bo čas za to. Jaz stavim, da ne, a bi rad izgubil stavo. Vrnimo se na anatomijo spletne strani. Spletni dokument je sestavljen iz dveh velikih celot: Glave Telesa Hierarhija ukaznih blokov je sledeča:

Značke so v blokih in označujejo začetek in konec veljavnosti. Nekateri viri za besedo značka (iz angleško tag), uporabljajo tudi besedo ukaz, a se bom v tem učbeniku držal slovenskega prevoda za tag – značka. Značke imajo svojo vodilno (začetno) in zaključno obliko, kot je

za označevanje odstavka. Značke, ki niso namenjene prikazu bloka vsebin, recimo znak za novo vrstico, sliko ali ravno črto se pišejo v obliki
(značka za novo vrstico), redkokdaj se uporabi oblika

, ki je tudi veljavna oblika v svetu xHTML. Ponovno je na mestu opomba - VSE xHTML značke se pišejo z malimi črkami. Znova poudarjam razlike med xHTML in HTML, saj gre za izredno pomembno stvar: HTML se podreja ohlapnejšim pravilom SGML, dočim se xHTML podreja strožji podmnožici SGLM - XML. xHTML zahteva pisanje ukazov izključno z malimi črkami -

in ne

. Enojne značke, torej takšne, kjer znotraj začetne in zaključne značke ni vsebine, se običajno pišejo v obliki
(lahko tudi
) in nikakor ne
ali
. Glava dokumenta xHTML je precej drugačna, s čemer pomaga predvsem nastavitev urejevalnika HTML, saj recimo Expression Web omogoča preprosto nastavljanje načina za pokoravanje standardom. Ves xHTML dokument je za blokom: Navadna HTML stran se začne zgolj z: Parameter xmlns razčlenjevalniku določa strožjo sintakso, skladno s standardom xml. Za definicijo xHTML pride glava dokumenta, ki ni vidna v spletnem brskalniku: To je glava dokumenta, kamor sodijo opis strani, navedba metapodatkov, povezave in ostalo, kar je potrebno za pravilen prikaz. Tega v spletnem brskalniku ne vidite. Samo v naslovnici vrstici vidite naslov strani, ki je znotraj značk: Vsebina spletne strani, torej to, kar vidite v spletnem brskalniku, je znotraj značk: Za fizični prikaz vsebin se uporabljajo različne značke, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju. Znova ponavljam, spoznali boste samo značke, pomembne za vašo E-knjigo. xHTML je obširno področje, saj samo zase zahteva vsaj tako debelo knjigo, kot je ta priročnik. Tukaj vas tudi ne bom nadlegoval z računalniško obarvanimi ozadji teh tehnologij. 8. 3. Veljavni standardi Preden nadaljujemo, vas moram znova opozoriti na standarde. Saj vem, ponavljam se, a to je nujno, kajti to so temelji izdelave ePub knjig. Torej, gotovo še niste pozabili, za ePub 2+ se uporabljajo xHTML 1.1 in CSS 2.1. ePub bralniki, zlasti za androidni svet, imajo težave s prikazom oblikovanja s CSS, a mi se bomo držali lepega pravila – vsebina v xHTML, oblikovanje v CSS. Expression Web omogoča, da urejevalniku HTML določite standard, ki ga se ga bo držal in vam bo označil napake, če se sintaksa značk ne ujema z izbranim standardom. Podoben učinek ima tudi oblika uvodne značke dokumenta, ki sem jo predstavil v predhodnem podpoglavju. Torej se boste pri pripravi xHTML za svoj E-knjižni projekt strogo držali osnovnih sintaktičnih pravil. Za morebitno površnost vam bo na koncu izstavil račun ePub validator, ki bo neusmiljeno podal seznam neskladnosti. Če vam pokaže 2, 3 napake, še gre, a pri 1224 napakah boste bridko zajokali. Če vas je že zdaj postalo strah, kako se boste tega naučili, je to zelo votel strah. V nadaljevanju vam bom s praktičnim primerom in projektom, ki ga boste našli na spletni povezavi, pokazal, da je vse skupaj zelo preprosto. Če ste se naučili brati in pisati, se boste zagotovo naučili narediti lastno E-knjigo! Torej pljunimo v roke in veselo na delo. 8. 4. Osnovna HTML oz. xHTML koda Spodnji listing je tipični prazen xHTML dokument. Naj še enkrat poudarim: Dokumenti lahko imajo htm ali html končnico, le kodirani morajo biti v skladu z xHTML standardom. Če torej v urejevalniku spletnih dokumentov shranite dokument, se ne sekirajte glede datotečne končnice. Expression Web nima niti opcije shranjevanja s končnico xhtml, niti tosortnih dokumentov ne odpira. Za urejevalnik ePub in kasneje bralnik je pomembna sintaksa xHTML v dokumentu. Untitled 1 Tako je videti prazen xHTML dokument, kot ga naredi Expression Web 4, če je nastavljen za delo po standardu xHTML. V prvi vrstici je definirano, kateri tip xml imamo - gre za vrsto html, ki se podreja verziji xhml 1.1. Verzija 1.1 je razširjena oblika xhtml 1.0 strict. Že sama oznaka pomeni, da gre za strožjo obliko. To verzijo definira odsek TR/xhtml11/DTD/xhtml11.dtd. Seveda se ne obremenjujte s podrobnostmi. Dobro je samo, da poznate videz pravilne glave xHTML dokumenta. Podajmo se na pot prakse. V nadaljevanju se boste spoznali z najpogosteje uporabljenimi xHTML značkami. Za lepo merico vam prilagam še listing xhtml datoteke, ki jo ustvari Sigil ePub urejevalnik. Tako mimogrede – tudi Sigil omogoča pisanje in urejanje xHTML; vendar ne boste tega počeli, ker orodje primarno ni namenjeno pisanju, temveč urejanju.

 

Dokumenta se ločita samo po prvi vrstici, ki pa nima vpliva na končni izdelek. Naj še enkrat ponovim, pomembnejša je skladnja vsebinskih značk. O tem pa v naslednjih poglavjih. 8. 5. Temeljne značke xHTML (in tudi HTML) Znova naj poudarim - ta priročnik ni šola HTML, CSS, zato se boste spoznali samo z značkami, pomembnimi za ePub. Poudarek bo na praktični uporabi in povezovanje vseh teh kunštnih kratic v uporaben izdelek – E-knjigo. Začeli bomo z glavo dokumenta. Razkril vam bom anatomijo in kaj vse gre vanjo in čemu. 8. 5. 1. Glava datoteke - head, title, meta, link Glava dokumenta se ne prikaže med ogledom spletnega dokumenta, kar že veste, a je to del pomemben, ker vsebuje značke, ki v mnogočem določajo pomembne atribute prikaza. Vsebina glave je znotraj značk: Znotraj head značke je več različnih značk. Gremo po vrsti in se spoznajmo z vsemi, ki vam utegnejo koristiti. Napis na naslovni vrstici Title že ime pove – gre za naslov dokumenta, ki se izpiše, prav ste uganili, v naslovni vrstici brskalnika. Za potrebe E-knjig je dobro napisati naslov zaradi iskalnikov. Tudi iskalniki po knjigarni e knjig iščejo med drugim tudi med naslovi znotraj značk title. Uporabna in uporabljena je tudi značka: V blok te značke se zapišejo razredi slogov, ki veljajo samo za ta HTML dokument. Običajno oblikovanje zapišemo v zunanjo CSS datoteko, a v blok style zapišemo samo POSEBNOSTI dokumenta, kar pa naj ne bo pogosto, ker kazi oblikovno konsistenco končnega izdelka. Oblikovanje boste v večini primerov določili z zunanjo datoteko vrste css. Za povezavo s css datoteko boste uporabili značko : Link je značka, ki ne nastopa v bloku. Najpomembnejši parameter značke je href. Z njim povemo brskalniku, kje naj išče CSS datoteko in jo uporabi. Zgoraj uporabljena oblika kaže relativno pot do css datoteke, ki se nahaja v styles mapi HTML in kasneje ePub projekta. V glavi je tudi ena ali več značk meta. Te sicer niso nujno potrebne za prikaz vsebine, a jih uporabijo iskalniki. Vsakdo, ki ima opraviti s spletnimi dokumenti, mora negovati vsebine, predstavljene v obliki meta podatkov: Parametrov znotraj značke meta je več. O njih se dobro podučite. Značke