nove knjige 111 »NAJBOLJŠA IN NAJCENEJŠA ZDRAVILNICA JE TELOVADNICA!« Naslov ocene raziskovalnega poročila Ma- teje Rok Simon in Tine Zupanič Poškodbe mladostnikov, povezane s telesno dejavno- stjo je misel dr. Viktorja Murnika, očeta slo- venske telesne kulture. Slovenska telesna kultura temelji na trdnem temelju »zdrava duša v zdravem telesu«, ki so jo uveljavili sokoli kot temelj delovanja že pred dobrimi 160 leti. Svojo vsestransko dejavnost so po- imenovali telovadba in dr. Murnik je v svo- jih delih močno nasprotoval enostranskim telesnim dejavnostim. S časom in naravo človeka so sokoli tudi uveljavili misel »višje, močneje, hitreje«, ki predstavlja športni del. Dr. Viktor Murnik je podpiral tekmovalno dejavnost, vendar le ob sočasni vsestran- ski telesni dejavnosti, ko je nastala misel iz naslova. Žal je oglaševanje vrhunskih do- sežkov doseglo svoje in zgodnje usmerja- nje otrok in mladine v enostranske telesne (športne) dejavnosti je pravilo in dolgotraj- ne posledice se običajno kažejo šele v dobi odraslosti ali v obdobju starosti. Raziskava, ki je pred nami je izjemna v svo- jemu obsegu, saj je bilo izprašanih več kot deset tisoč otrok in mladostnikov, kar uvr- šča raziskavo med najbolj veljavne in zane- sljive. Zaradi meddržavnega sodelovanja in skupnega vprašalnika je nastalo nekaj težav zaradi različnih kulturnih pomenov v sklo- pu istorodnih posameznih besed. Vendar v pogledu celote, je to zanemarljiva težava (npr. vprašanje o atletiki oz. teku; dr. Murni- ku bi bilo prav gotovo bolj povšeči, če bi se uporabljal izraz orodna telovadba namesto športne gimnastike in telovadba namesto gimnastike), saj je raziskava taka, da bo še dolgo pomemben mejnik na področju, ki ga razčlenjuje. Najvidnejša telesnokulturna dejavnost je tekmovanje (šport), kjer je tudi največ poškodb. Pri prostočasni dejavnost je po- škodb nekaj manj, najmanj pa v nadzoro- vanem šolskem okolju, kjer so predvsem lažje poškodbe. Morda bi veljalo tu tudi poudariti, da v šolskem okolju delujejo le strokovno izobraže- ni učitelji (učitelj telesne vzgoje je oseba, ki načrtno in mnogo- stransko pripravlja in vzgaja va- dečega za zdrav način življenja), medtem, ko v društvih delujejo v veliki večini le usposobljeni vaditelji (vaditelj športne pano- ge je oseba, ki načrtno in mno- gostransko pripravlja in vzgaja vadečega na tekmovanja). Ogromna razlika med njima je v količini vedenja o razvoju otrok in mladostnikov ter primernih obremenitvah za njihove varo- vance. Seveda je velika razlika ali se izobražuješ pet let ali le na sto urnem tečaju. Pri vaditeljih je tako v ospredju le tekmoval- ni uspeh, pri tem pa mnogokrat pozabijo, kaj je njihova temelj- na naloga. Seveda si ne moremo zapira- ti oči in zapirati našega okolja pred svetovnimi tokovi. Slavlje- nje zmagovalcev je že od antičnih časov enako, zmagovalci imajo poseben položaj v družbi in mnoge ugodnosti. To je vzrok za vedno nove, mlade udeležence v špor- tu. Velja rek »mnogo poklicanih, a malo iz- branih«. V Sloveniji je okoli 7000 športnih društev, a le malokatera skrbijo za mnogo- stranski razvoj vadečih, kar je razvidno iz rezultatov raziskave. Raziskovalki tudi opo- zorita na kritične dogodke, ki mnogokrat privedejo do nesreče ter opredelita kako se je takim dogodkom najbolj preprosto izogniti. V enem od poglavij naslavljata športna pravila, ki imajo pomemben vpliv na število in vrsto poškodb. To pa je po- memben podatek za vse odločevalce, tako državno upravo, kot tudi civilne organiza- cije (Olimpijski komite Slovenije – Zveza športnih zvez, panožne zveze). Toda ne glede na vse, tudi tisti, ki v tekmo- valnem delu ne uspejo, tako kažejo druge raziskave, pridobijo mnoge vrednote, ne- kaj, kar je jim ostane za celo življenje, kot npr. delavnost, vztrajnost, poštenje, smisel ustvarjalnosti in zmernega tveganja. Pre- vzem vrednot tudi telesne poškodbe (ki se v veliki večini pozdravijo) ne morejo pre- prečiti, zato, kljub poškodbam, obe razisko- valki močno podpirata še nadaljnje telesne dejavnosti, tudi športne. Rezultati raziskave bodo še dolgo brani in merilna točka za vse udeležence v telesni kulturi, saj je izjemna zbirka znanja. Nekoč je veljalo »V znanju je moč.«, za naprej pa naj velja »V znanju je zdravje.« Prof.dr. Ivan Čuk