večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer
Uredniatvo in upravnlštvo: Kolodvorsko ulico Stov. 16. — Z urednikom so moro govoriti raak dan od. 11. do H.jiro. — Rokopisi ao ne vračajo. — Inserati: Šeststopna petit-vrata 4 kr., pri vočkratnom pooav-Ijanji daje ae popuot. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: za colo leto 0 gld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld. GO kr., na moaoc 60 kr., poiiljatov na dom velja meaečno 9 kr. voč. Po pošti velja celo
leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 pid. 50 kr. in za jedcu meaoo 85 kr.
Štev. 73.
V Ljubljani v sredo, 1. aprila 1885.
Tečaj II.
Kardinal knez Sclrvvarzenberg.
V_ palači kneza Ivana	Schwarzenberga na
Dunaji je v petek po noti na veke oči zatisnil ~ mož, ki je bil po svojem rojstvu in po svojem dostojanstvu na prvem mestu med veljaki našega lesarstva: Kardinal in nadškof praške škofije, knez Friderik Josip Schwarzenberg.
Smrt cerkvenega tega	dostojanstvenika je
vzbudila po vseh deželah širne Avstrije občno so-kutje; in pojavi žalosti, da je preminulo srce tolikega pomena in plfimenitasty množe se od dnč do dn<S. Uinrši iSiež Schwarzenb erg bil je mož, o čegar lastnostnih tudi neprijatelji njegovi s spo-itosanjem_ govorif vžgleden služabnik cerkve svoje, zvest državljan in navdušen domoljub, blas^ in ljubezniv človek znal si^je pridobiti prijateljev* v obeh Titborih. Njegova zvestoba do cesarske hiše, neomejena ljubezen in udanost do vladarja, poleg tega pa njegova prava pobožnost in požrtvovalnost v težkem poklicu kakor cerkveni knez .	o oje se je združilo, da	polagata sedaj pri-
Vjatelj in neprijatelj lavorov venec na njegovo go-SSanilo in poročata svetu, da je minol mož, kate-S remu je zgodovina odmerila velevažen prostor v razvitku našega cesarstva.
Porodil se je kardinal 1. 1809 kot najmlajši Bin kneza Josipa Ivana Schwarzenberga; mila Ugodajnu je torej uže y_ zibelko položila knežjo 'n'J^Si§v pričakovanje do ngj^čjih časti. t ^ ^ mladi prmc dorastel, obiskaval je najprej o vseiilSiii^^ a kmalo ga je zapustil in šel ,	Jl^menite svoje rodovine v bogo-
se~^ /.	v Solnogradu, deloma na Dunaj,
in b-)6 ’	Je	jako	mlad	teologične	študije
__ 1	posvečen v mašnika. Dve leti po
zneje izmoljen je bil uže za nadškofa solnogra-škega, tedaj star še le 2 6 let! Kmalo potem postal je kardinal, in 1. 1849 imenoval ga je cesar nadškofom praške dijeceze. Tu je bil intronizovan 1. 1850 — skoro 3G let je torej vladal svojo škofijo in zavzemal mesto češkega „Primasa“.
Predaleč bi prišli, ko bi hoteli na tem mestu
štovanje pri zmernih privržencih obeh strank. Ce-niti ie znal narodnostno prepričanje nemškega duhovnika ravno toliko, kakor mišljenje češkega; rad. je videl, da se dušni pastirji njegove škofije zavedajo svfiip, češkajaarfldaQŠtiTa pri tem je strogo pazil,tA/ da niso nikdar opustili svojih dolžnosti. V deželi, kateri živč dve narodnosti, je delovanje cer-
v
naštevati osebne lastnosti umršega kneza in pri- kvenega dostojanstvenika tem večjega pomena in povedovati o neštetih delih usmiljenja, o katerih’Ijahteva celega moža; tak je bil umrši kardinal!
hvaležno govori ljud njegove škofije; tudi ni naš namen, povzdigovati njegove zasluge za razvoj duhovenstva čeških dežela in opisovati obilne dobrodelne zavode, katere je blagi mož ustvaril, postavši si z njimi dolgotrajen spominek. Omeniti hočemo le njegovo iavno politična d slogani e in njegov nastop na politični areni — dglossaje, ki je trajalo nad petdeset dolgih let ter bilo tako, da mu je l^dilojoleg ljubezni somišljenikovi obče saožtovanie nasprotnikov. Knez Friderik .Sc.hwn.r-zenberg bil iT~pre~pfemenUa prikazen, da bi mu bil v vsakdanjenTT^^ffPse kedo podtikati, sebičnih namenov: tega trdega in o4|g^egaz££-Caja, tega vplivnega m važnega moža se ni mogla nikdar lotiti navadna zavist. Tudi tedaj še, ko je yia ČTeskem z vso silo- nastal narodnostni boj in o se najboljši možje razdelili v dva sovražna abora — kardinal Sch\varzenberg ni nikdar za-jil svojega češkega narodnega mišljenja — je tala oseba umršega kneza tako visoko, da ga <niso zadevali navadni valovi političnih strastij. Kot vodja čeških plemičev imel je čestokrat priliko, stopati v javno politično živenje in zastaviti sile svoje v prid narodu češkemu; odkritO-jejLO-kazal simpatije za svoie ljudstvo, a ker se njegovi nazori niso nikdar priostrili do slepe strankarske strasti, ker se nikdar ni vdal brezmislft-neinu narodnostnemu fanatizmu, užival je spo-
Listek.
v
čustvo v življenji in pravu starih Slovanov.
ljubljanski Čitalnici predaval dr. Janko Babnik.)
p *^ar ve^no žensko je, dviga nas k višku.11
mpi\ VSakdanj‘ > da, banalen je ta začetek, mi
tpcrn a i tl° poreCo- Priznara, toda navzlic temu se lega reka vstrašil nisem i	v,-
pokazuje se obče preS. Her ravn0 V pogosti rabi
v tem tiči njegova resnicr^’ -da ^ l'eS’ kaf P°V®’
Vsakdanje je in banalno	še	fcako	banaIen-
človeka greje, in vender nikdo trditi’ da toplota
razlagati, zakaj da greje. In kdo 'ne^ časa, koliko truda je bilo treba za razlaga-
nje te
je banalno, govoriti o bistvu toplot!, b^de tldl1, da
—.............................-	1 t0> da je banalno
ne vč, ] razlagai
•esnice. Jednako, gospoda, je moje stališče. p0 '^eua in vpliva ženstva na zgodovino, ali bolje sPloh na kulturno stanje narodov ne more spregati nikdo, ki je v stanu gledati ter samosvojno ^•sliti, in vender se čuti tako redkokedaj potreba, Sl natančneje ogledati, kakov da je ta vpliv, kje a 80 pravi njegovi vzroki, kako da deluje. O tem
pa smo vsi jedini, da je vpliv velik, da deluje, da — hvala Bogu — večinoma v dobrem zmislu deluje, vsi pripoznamo: »Kar večno žensko je dviga nas k višku."
Iz tega važnega in težavnega predmeta sem si drznil izbrati snov svojemu predavanju, namenjen sem vam danes govoriti nekoliko o slovanski ženi. Tega gotovo ne bodete pričakovali, da vam govorim o svojih lastnih skušnjah v tem oziru -- premale še so. Tudi s pripovedkami iz „mlečnozobe petošolske ljubezni" vas ne maram dolgočasiti, ampak bogato knjigo zgodovine bi rad odprl pred vami ter skušal razkazati, kako stališče da je zavzimalo žeustvo pri naših pradedih, kako da je bilo stanje žensk v življenji ter pravu starih Slovanov. Rad bi to v prvi vrsti pravnozgodovinsko tvarino tako obravnaval, da dobite iz žensk se tikajočih določb slovanskega prava podobo o stanju ter o pravicah žensk pri naših pradedih. Skušal bom pokazati, kako da je tudi tukaj v kratkih, obče veljavnih resnicah vtelesjeno življenje starih Slovanov, kakor na pr. današnje naše pravo ni drugo, nego v paragrafe vlito življenje.
la predmet: ženstvo v pravu in življenji
Kot kardinal in kot potomec staroslavne ple-menitaške rodovine bil je pokojnik naravni vodia avstrijskega episkopata. Beseda njegova" je odločevala v cerkvenih vprašanjih naše monarhije skoro pol stoletja. Bil je vrhavai ..poveljnik v boji zoper konfesijonalne, zakone in delal—v _pm_jmti za ojuianjenje konkordata; a_Ju je postopal z__ono modro mirnostjo in previdnostjo, ki_je la&t-takffi velikih značajev, kakor 'je bil~umrši kardinal.^On niTskliT boja, ampak sprejel ga ie vsled notra-TTJUgll prepričanju." IVO štt bile" š6l?ke postave vpeljane, znal je kakor malo kdo njegovih vrstnikov ohraniti mir v svoji škofiji. P14. vaen^tegi odl^tjiem katoliškemu prepričanji nikdar ni v svojem slul^ benem poslovanji prišel v konflikt z dnigirpi^mi-iesijfHui. Kakor v deljenji dobrih del nikdar ni gledal na veroizpovedanje obdarovanega in je po knežje pomagal povsodi, kjer je sila trkala na vrata, naj bode tudi pri protestantu ali židu, tako je v uradnem poslovanji gledal povsodi le na stvar, in subjektivni momenti niso odločevali v pisarni češkega kneza in škofa. — Zato pa je tudi^vsa krono vina češka praznovala pred _dY£ma^ Jetoma tako srčno in navdušeno njegovo zlato mašo. Od vseh strank dohajale so častitljivemu starčeku
voščila, in vladaj ^.am mu je poslal lastnoročno laskav^pismo^^ki povzdiguje ogmjgnesasluge kardinalove zaxpresto1^ cžnsev in dfomMno.
  y r—
starih Slovanov je gotovo preobširen, da bi se dal
v trenutkih, za katere smem računiti na vašo drago
pozornost, temeljito obravnavati. Treba je, da ga
omejim. Da pa pokažem veliko bogatost te snovi,
naj le omenim, da bi bilo prav mikavno, ogledati
si najprej pomen besed, s katerimi slovanski je-
ziki ženski spol označujejo, pri nas Slovencih to-raj besed „žena“ in one druge — katere si še izgovoriti ne upam. Zanimljivo bi bilo, ogledati si potem natančneje imena, s katerimi so posamezne ženske imenovali, ženska ali — če smem za stare čase ta izraz rabiti — krstna imena, v katerih tiči premnogo, za stanje žensk v starodavni dobi pomenljivega, važnega. Trebalo bi potem pospeti se nekoliko više, da bi si ogledali ženska bitja, s katerimi so stari Slovani obljudili svoja nebesa, da bi pretresovali lastnosti, katere so jim pripisovali. Kajti vsa ta bitja vstvarilf so si ljudje po svojih človeških predstavah in lastnostih. V vsem lepem ter idejalnem, kar diči slovanske boginje, v lastnostih, ki so se pripisovale onim zračnim bitjem, katera polnijo livade in gozde, bregove in doline, kakor vile itd., smemo smatrati razodeto narodovo mišljenje o dobrih ženskih lastnostih, in ravno
češki narod sam zgubi v pokojnem odličnega in velevažnega zaveznika. TJ&e-tako-je mesto vladike glede narodnosti silnega pomena, a čti-je vladika polog tega Ufi talrn odlične jaidevinn ka-lcor^ je Schwarzenberška, potem je tak zaveznik Njegov blagodejni vpliv in njegova )m57!!!ff5?setla pospeševala sta narodnost češko £ povsodi, kjer se je to lekko zgodilo brez žaljenja ^pravic nemških sosedov. Vsi e d tega premišljenega in konservativnega postopanja so ranjcega kneza dostikrat obsojevaji mlajši, nemirni elementje in mu očitali^jla nema pravega rodoljubja. A to ni motilo pokojnega — saj je vedel ^ sn oni ela-mentie novsodi iednaki in povsodi predbacujejo - izdajstvo rodoljubom, ki ne hotč z glavo skozi zid •. in menijo, da dovede mirno in dosledno delo po-'• prej do cilja, nego slepi fanatizem.
Glavno mesto, zlata Praha, ima tudi še poseben vzrok žalovati za preminolim knezom — njej je.bil veden protektor in pospeševalec; dobrodelne njene naprave zgubč z njim svojega prvega voditelja in očeta — ni tedaj čuda, da je žalost med narodom češkim občna, in vlada zavest, da je zatisnil oči ieden naivrleiših. najbolj ple-menitih sinov domovine češke; da izrekajo celb , _ tnasDrQtniki-aiegevi: na stolu sv. Adalberta ni bilo j \ jpfi 'nikdar JMŽa tako "blazesa srca. tplikegllSg: ' iirenitega duha; nego- je ^^Prfderik"Josip knez gjchwarzenherg. kardinal svete rimske cerkve, Pri-inas tesai:
Sedaj ga ni več. Blag mu spomin!
Železniške zveze s Trstom.
(Govor poslanca Nabergoja v državnem zboru dnž 17. marcija t. 1.)
(Konec.)
Avstrija leži v srci Evrope, primerno je torej naravnim odnošajem, da drži glavna prometna žila od severja in severnega zahoda Evrope proti južnim morskim obalem, in od tam dalje v vzhodnjo Azijo skozi Avstrijo, in ako je in ostane glavna postaja tega prometa Trst, kakor se to skoro drugače misliti ne more, osebito ker je Sueški kanal Trst med vsemi drugimi pristanišči Jadranskega morja vzhodnji Aziji najbolj približal.
Še le te dni je nek načrt nemškega državnega kancelarja v časnikih vseh barv vzbudil veliko hrupa; pa stranke, katere zastopajo ti časniki, sodijo ta načrt ugodno ali neugodno, skoro vsem pa je bila merodajna politična stran načrta. Gre namreč za to, da so v Trstu ustanovi glavna postaja za neki del nemškega prometa in trgovine v oddaljeni vzhod. Jaz v vsem tem ne najdem nič čudnega, kajti, ko bi bila Avstrija uže več let za prave prometne črte proti Trstu skrbela, potem nikoli ne bi moglo bilo priti v ozir katero drugo pristanišče bodi si Genova ali Brindisi, in verujte mi, gospoda moja, da tudi vsa moč že-
tako se nam v narodnih pravljicah o hudobnih bitjih — coprnicah itd. — točno kažejo slabe lastnosti, katere je pripisoval naš narod ženskam.
Teh toli zanimivih strani iz vprašanja o stanji žensk pa danes obravnavati ne morem, tudi ne bom razpravljal o tako zvanih zgodovinskih ženah, akopram imamo v slovanski zgodovini tudi takih prikazni dovelj — ampak boginje in vile, kakor tudi slavne kraljice in knjeginje v stran pustivši, nameravam se pečati prav z vsakdanjimi prikaznimi, z ženo v pravem njenem poklicu, s slovanskim dekletom, slovansko ženo kot tovarišico svojega moža, s slovansko materjo. S tem pa se nikakor ne poslovim povsema od boginj in kraljic. Komu niso znane boginje ter kraljice, ki ne vladajo le v domišljiji pesnikov, ampak nam prav vsakdanje naše življenje olepšavajo ter olajšavajo ali pa tudi — če jih je volja, ogrenijo.
Stališče, katero so zavzimale žene pri raznih narodih, bilo je zmirom zavisno od kulturne stopinje, na kateri je stal dotični narod. Zatorej so raziskavanja o stanji žensk pri raznih narodih le za starejše čase plodovita, kajti dandanes smo, hvala Bogu, tako daleč, da nimamo več posebne
leznega kancelarja ni tolika, da bi mogel prometu odpreti pota, ki niso najkrajši in najcenejši. Iz tega se le to vidi, da prava prometna in trgovinska politika naše trgovinske uprave more Trstu zagotoviti najvažniše trgovinske okrajine v severno-zahodnji in zahodnji Nemčiji in da se morebitne dvojbe morajo zaznamenovati le na rovaš tistih avstrijskih gospodarjev, ki so pred šestimi leti gospodarili in so si prisvojili izrek: „Nemško do Adrije." (Istina! na desnici.)
Znano je, da so avstrijski brodarji večinoma Slovani in Italijani; morebiti se je prav zato na avstrijsko brodarstvo tako malo skrbi obračalo, ker kdor pozna avstrijsko dolgo obrežje in ljudi, ki stanujejo na njem, mora strmeti, da se naše brodarstvo doslej ni bolj razvilo. (Istina! na desnici.)
Zelo se je napadalo tudi jedino avstrijsko parobrodno društvo, na katero se moramo ozirati, ali nikoli se niso navedla sredstva, kako bi se to velikansko tržaško podjetje vspodbudilo k večji kreposti, Mogoče, da pri Lloydu ni vse zlato, kar se sveti, ali naloga avstrijskih domoljubov ne more biti, jemati zaupanja zavodu, namesto da bi se iskalo pomočkov, kako bi se zboljšale morebitne napake in uže obstoječemu zavodu novo življenje udahnilo. (Dobro! na desnici). Lloyd obstoji, zboljšati se more, kakor vsak drug zavod, a k temu potrebuje kreposti v gospodarskih stvareh umno postopajoče vlade. Sedanji vladi se sicer ne more očitati, da v tej zadevi ničesar ne dela; ona je za Trst več storila, nego večji del njenih prednic. Ker, ako bi bile te poslednje spoznale in si k srcu vzele važnost domačega brodarstva, ne moglo bi se danes razpravljati vprašanje, ali avstrijskim interesom ni škodljivo, ako nemške ladije nemško blago od morebitne glavne postaje v Trstu prevažajo v vzhodno Azijo, temveč nemškim trgovcem bi morala ugajati raba avstrijskih ladij. (Istina! na desnici.)
Upam, da ni še prepozno; kadar dobomo prave naravne prometne črte v notranje dežele, in ako Be potem seže brodarstvu s pravimi po-močki pod pazduho, lahko se v zadnji uri še vse popravi, in prav zato smatram za sveto dolžnost, vlado pri vsaki priliki opozarjati na ožjo svojo domovino. To se vč, da se pri tem ne morem vzdržati, da ne bi poudarjal, kako je želeti, da se Primorju, s katerim se je od nekdaj ravnalo po mačehovski, obrne večja pozornost, s tem bi se odpravila tudi neka malopridna počenjanja, ki so Trstu le v škodo. Gotovo ima visoka vlada moč, v Trstu ustvariti take razmere, ki bi omogočile tam razsajajoči prepir med obema domačima ua-rodnostima zatreti in ki bi prinesle mirno, blagodejnemu delu posvečeno življenje. (Dobro ! na desnici.) Tega pa nikoli ne bo možno, dokler bo neka svojat tržaškim Slovanom pripoznavala manj narodnih pravic, nego na pr. tamošnjim grškim naseljencem. (Dobro! na desnici.)
nemške, francoske itd. kulture, ampak ta je vsem skupna. Drugače v prejšnjih časih. Ako motrimo današnje kulturno stanje, vidimo, da sta se v osrednji Evropi združila dva elementa, ki sta ga vstvarila: rimski in germanski. Kot tretji element stopilo je na pozorišče Slovanstvo. Pri nas Slovencih se je vpliv rimskih ter germanskih elementov prav rano začel, na slovanskem temelji zidali so tujci, tuji nam po šegi in jeziku; vsega prvotnega iztrebiti vender-le niso mogli. Zatorej so navade, ki onkraj slovenskih mej počimljejo, z običaji, kateri so se pri nas ohranili, v tolikem sorodstvu, da se smemo, posebno za stare čase, ako govorimo o Slovencih, ozirati na naše južne brate ter iz bogate njihove zaloge zajemati primere in prispodobe za prikazni, katere se pojavljajo v našem narodu. To nameravam tudi pri svojem predavanji storiti. Poprej pa mi dozvolite par besed gledč tujih običajev, o katerih sem trdil, da so na naš narod vplivali. Kako je bilo stanje žensk pri Rimljanih, kako pri starih Germanih?
Rimsko rodbino karakterizuje oblast, katero je imel njen poglavar, oče v rimskem zinislu.
Sovraštvo, katero se razodeva proti Slovanom od neke strani, gotovo se ne more odobravati, ni z avstrijskega, ni s tržaškega stališča (Dobro! na desnici), ker Slovani nikdar ne dopustč, da bi jih v Trstu smatrali za tujce. (Dobro! na desnici.) Menim pa, da bi se visoka vlada morala prizadevati, da se vedno bolj vroči boj s primernimi sredstvi tako zajezi, da se nasproti omenjeni svojati tlačeni Slovan varuje, in da so mu podado sredstva, da bo v uradu in šoli pripoznan prav toliko, kakor Italijan, in da ne bo užival manjših narodnih pravic, nego celo Nemec. (Istina! na desnici.) To je po mojih mislih tudi z avstrijskega stališča j0' dino pravo. (Dobro! na desnici.)
Jaz sem razložil in načrtal le najvažnejše; tržaške razmere pa so vredne uže natančnejše razprave v visoki zbornici, katera naj nikoli ne ki pozabila, da Trst zahteva z državnega stališ^ največji ozir in da ga je vreden, in jaz menint da se ne motim, ako verujem, da so večini visoke te zbornice po meni visoki vladi priporočeni interesi Trsta prav tako na srci, kakor meni, in da bodo vedno dobivali potrebno podporo.“ (Odobravanje na desnici. — Govornik se čestita.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V naši notranji politiki vlada zdaj popolen mir. Poslanci podali so se na počitnice, poročat volilcem o svojem delovanji v državnozborske# zasedanji. Kakor uže povedano, sešla se bodefr slanska zbornica po Veliki noči težko da še \ zborovanju, pač pa gospodska zbornica. In tedaj bodo se morda zopet nekoliko razburkali valovi notranje politike.
Hrvatski sabor snide se zopet v 18. dan t. m. — Članovi hrvatsko-slavonske regnikolarne deputacije zbrali so se predvčeranjim v posvetovanje o točkah, katere naj bi bile podstava raz-pravam z ogersko regnikolaruo deputacijo.
V brnski trgovski zbornici zmagala je pri/ri7' litvah nemška stranka. Čehi imeli so večino sa#0 v tretjem volilnem razredu trgovinskega odseka.
Tuje dežele.
Pariški listi bavijo se vsi obširno z dogodki slednjih dnij. Zbornica je z precej veliko večino primorala ministra Ferrya in njegove drugove k odstopu. Vladala je povsodi velika razburjenost, v palači Bourbon kakor med maso naroda, vender ni prišlo do nemirov, ko se je zvedelo o odstop0 Ferrya. Vsekako pa je položaj nevaren, če bod0 kriza trajala delj časa ali pa če se z novim k0' binetom ne bode ugodilo željam in nadejam n&' roda. Predsednik Grčvy obrnil se je naprej Brissona, naj sestavi kabinet; in ko je ta odbil zahtevo,obrnil se je predsednik do Frey cinet»i kateri je uže ministroval, a se ni mogel trajno
Njegova oblast nad vsemi, ki so bili članovi nje-gove rodbine, bila je tista, kakor oblast gospodarjeva nad robovi. Razpolagal je čez življenj0 in smrt svojih otrok, smel jih je usmrtiti. Premoženje, katero so otroci na katerikoli način pridobili, pridobili so očetu, vladarju hiše. In Žena? žena je bila v položaji hčera, ona v starorimski rodbini svojemu možu nasproti tisto stališče z0' vzima, kakor hčer nasproti očetu. Mož ima 602 ujo po polnem oblast — manus. Vse ženino pr0' moženje postane po strogem starorimskem prav0 moževo. Žena, mati, v starorimski rodbini uikak01 ni zavzimala takega stališča, kakor bi ga po 0fl' šem čuvstvu morala. To se je sčasoma zboljšal0’ Rimski pretor je čuval otroke in ženo pred d0 spotično oblastjo očeta, moža; vender čim prejel postalo hčeri — kolikor se je dalo — svojim bi# tom enakopravne, tem dalje je trajalo, dok J žena zadobila jej pristoječe mesto. Rimljani teg dosegli niso. Tako daleč so prišli Rimljani, da ^ bila žena, rekel bi: penzijonarka v rodbini) mora biti jednakopravna družica svojemu to misel še le je krščanstvo v najnovejšo zakonodavstvo spravilo.	(Dalje	pni)P
cega prstana. Juvelir mu odgovori, da narejenega pač nima, da pa bo, ako to želi, v 24 urali gotov. Na to vzame v roke svojo listnico in izvleče iz nje več v papirji zavitih neokovanili briljantov. Ptujec zbere si enega izmed teh tor se vstopi z njim k steklenim vratom, kjer ga delj časa opazuje, potem pa se zopet obrne k juvelirju ter mu reče, da naj ta briljant v prstan vloži. Ob enem pa mu izroči tudi bankovec za 50 goldinarjev na račun. Na to odstranita se ptujca. Ko je juvelir hotel sedaj bankovec spraviti v listnico, ki jo je bil iz neprevidnosti pustil na mizi ležati, ni
obdržati mi tem mestu. Freycinet izprosil si je 24 ur pomisleka. V splošnem interesu bi bilo želeti, da se posreči Freycinetu sestaviti notranjemu in vnanjemu položaju Francije primeren kabinet.
— Dvesto milijonov kredita za vojno s Kitajsko dovolilo se je najbrže uže danes v poslanski zboi-nici, ker se ta zadeva vsem zdi nujna.
Glasovi o angleško-ruski vojski v Aziji so tako različni ter se dan na dan tako menjavajo, da skoro ni možno, iz njih najti pravih namer.
Nekateri angleški listi pišejo jako strogo proti Rusiji, pretijo jej z vojsko, prorokujejo jej poraz, |j0 bilo več. Med tem, ko se jo ta bavil s kupovalcem
drugi dan pa zopet isti listi slovesno zatrjujejo, da Angleška neče vojske z Rusijo. Včerajšnje „Times“ pa pravijo, da Angleška neče izzvati vojske z Rusijo, a tudi neče Rusiji dati strate-gičnili političnih sredstev, da bi jej bilo pozneje možno vspešno vojevati se proti Angleški. Če prepisno puščavsko ozemlje ni vredno boja, naj se Rusija odpovd.
Španski senat vzprejel je v seji dnč 27ega ni. s 119 proti 18 glasovom novo angleško-špansko pogodbo. — V poslanski zbornici potrdil je Canovas poročilo, da so rodovi v Rio del Oro napali španske naselbine. Dodal pa je, da je nemožno, te kočevnike kaznovati, vender bode vlada storila vse, da se bodo nadalje varovale španske naselbine v zapadni Afriki; v ta namen odpluli sta uže dve vojni ladiji proti Kanarskim otokom.
Adenskim listom se iz Massaualia poroča, da se je prijazno mišljenje abesinskega kralja nasproti Italiji nakrat spremenilo v sovraštvo, ko je uvedel, da bode italijanska garnizija v mejnem mestu Kerenu ostala čez poletje. Abesinski kralj se boji namreč, in morda ne brez vzroka, da ne bodo Italijani, če se jedenkrat nastavijo v Kerenu, v strategično važnem mestu med Massauahom in Kasalo, tega mesta več zapustili ter od tod stopili tudi v zvezo z njegovimi nezadovoljnimi podaniki. Istotako se kralju ne dopada, da katoliški misijonarji v Abesiniji, katere varuje Italija, vedno bolj smelo nastopajo ter da so se uže v Gondaru, kjer stoluje abesinski patrijarh, naselili in si sezidali cerkev.
Iz buakima se z dn6 27. m. m. poroča stanji vojne Osmana Digme tak<5-le: Včeraj prišla je po žeji prignana neka ženska v anglešk tabor, Začetkom ni ničesar hotela povedati, a ker se je Prijazno z njo ravnalo, naznanila je mnogo za ^itnijivega o četah Osmana Digme. Povedala je, a je dnč 27. m. m. 900 vojakov ubegnilo ter se
0 al° v gore. Sovražnik, katerega smo včeraj
posla/' Osman rv' °“ih 5000 m0Ž’ k,tere je 0<i‘
0S»,a„ Ca tHV“ ? P°di in kaZni"ie' deljeni s08» 3t‘“ete '' 2°00° T‘ ^_?uakima glasijo
Osm^* ^Žal Je s Sotino pristašev v Tamanieh; nai an	P°sla.l je poslanca v anglešk tabor,
pod katerimi uveti bi bili Angleži V0|JD' skleniti mir.
Položaj v osrednji Ameriki postal je zel6 Se*i. Predsednik iz Guatemale maršira s 15 000 nik ^^an ®a^vac^orju’ 'n Caldivar, predsed-
San Salvadorja, čaka na meji Guatemale z ^ 000 možmi napada od strani Barriosa. Vlada
1 0sta Rica poslala bode G50 mož pod genera-ni 1( ernandezom v Nicaraguo, da se združijo s
Sa7sairdo,5mdaP08emJatVkUP P-°t-
Barriosovi.	Postavijo	nasproti	vojski
briljanta, polastil so jo bil njegov spromljevalec listnice in donarja, ki jo bil v njej. Nesrečni juvelir prišel je pri tem ob voč nego deset tisoč goldinarjev. V listnici bilo je namreč papirnatega denarja v znesku 2800 gld., razen tega pa še drazih kamnov v vrednosti 8000 gld., med katerimi sta bila zlasti dva posebno lepa in velika in sta se sama cenila na 700 gld. Ko je stekel okradeni ven na cesto, ni bilo nobenoga tatu več videti. Policija storila jo vse mogočo korake, da bi ju zasledila. — Tramer bil jo uže proj onkrat vslod hudodelstva prišel ob lopo svoto. Pobegnil mu je bil namreč pred dvema ali tremi leti jedon njegovih delavcev ter odnesel seboj dragocenosti v vrednosti 1200 gld.
  (Sto lot star) jo umrl duhovnik don Donato
Malossini v vasi Pranzo na južnem Tirolskem. Dne 27. oktobra praznoval jo stokratni rojstni dan svoj in je ta dan bral še slovesno sveto mašo. Bil jo navzlic visoki starosti do zadnjega časa tako čil in krepak da se mu je vse čudilo. Ležal je le malo dni bolan — (Cerkev pogorela.) Iz New-Yorka prihaja vdst, da jo katedrala v Saint-Louisu pogorela. Ogenj nastal jo ob času, ko je bila cerkev ljudi pronapolnjona Požarna hramba morala jo vrata vlomiti in okna vtreti da jo mogla v corkev. Navzlic hitri pomoči našlo jo vendor okolu sto ljudi smrt v ognji.
Domače stvari.
— (Najvišji dar.) Nj. veličanstvo presvitli cosar blagovolil jo iz Najvišjo zasobne blagajnice podariti požarni brambi na Bledu svoto 100 gld.
— (Camerinski doktorji.) Kor se je pri-godilo, da si je nek avstrijsk državljan, zapeljan leta 1753 po vseučilišču v mestu Camerino na Italijanskem danem in od toga vseučilišča zadnji čas razglašenem privilegiju, vsled kojega so ondi izdani diplomi imeli tudi v Avstriji veljavo, pridobil diplom tega vseučilišča ter hotel izvrševati na podlagi tega zdravniško prakso
Avstriji, vzvidelo se jo vis. c. kr. ministorstvu za notranje zadeve, opozoriti vso deželne vlade na to, da oni privilegij no velja več, da, na gori imenovanem vseučilišči pridobljoni diplomi tedaj v Avstriji no daj6
uua	nikake pravico k izvrševanji prakso, ampak da je v
TukaiSnii Ijiraa 8lasU° se najnovejša por°čila; I tom ozjru mer0(jajeu sedaj edino le ukaz ministerstva RioJ,- I „	0V1	odPal»	so	od	Osmana	Digme.	.	.	hot?oeastie	z	dr
edino le ukaz dne 6. junija 1850, št. 240
Razne vesti.
za uk in bogočastjo drž. zakonika.
— (Občni zbor denarne obrtnijske po-močno družbe) vršil se jo minolo nodeljo dn6 29. m. m. v magistratni dvorani. Navzočnih bilo jo 36 članov. Društveni predsednik gosp. J. Nep. Hor&k otvoril jo sejo tor poročal o društvenem premoženji. Leta 1884. jo imela denarna obrtnijska družba prometa 721 444 gld., v letu 1883. pa je bilo prometa samo 662 474 gld., torej se jo pomnožil za 58 970 goldinarjev. Društvo občevalo jo v 1. 1884 z 2131 strankami; 1054 strankam dovolilo so jo posojil 280 691 gld. — Po § 4. družbenih pravil izstopiti so imeli vslod družbeno starosti gg. G. Garich, Fran Goršič, H. Ničman in J. Žitnik. Pri volitvi pa so bili zopot voljeni. — Društveni knjigovodja, magistratni uradnik g. F. Bradaška poročal jo o društvenem
društva 10 gld,, „Narodni šoli" pa se dovoli 20 gld. podporo. — V odbor bili so izvoljeni gg.: G. Garich,
F. Goršič, H. Ničman in J. Žitnik; v progle-dovalni odsek pa gg. J. Zitterer, J. Zor in S. Nolli.
— (Josip Petkovšek.) Nova moč mod našimi, slikarstva se učečimi rojaki jo gosp. Josip Petkovšek, doma z Vrda pri Vrhniki. Izobraževal so je, prišedši od vojakov, nekaj časa na beneški akademiji, pozneje pa so je preselil v Monakovo in je slikal v specijalni šoli prof. Seitza. Pred lotom je prišel v Pariz in si ustanovil tam svoj atolier, poleg tega pa obiskaval slikarske šole pri profesorjih Baulangorju in Cabanelu. Dolgotrajna očesna bolezen pa je prisilila našega rojaka, da je ostavil Pariz in se vrnil zopot v Monakovo, kjer biva sedaj uže par mesecev. Kakor smo so prepričali, ima gosp. Josip Potkovšok jako lep talent za kolorit in dela njegova kažejo posebno razvit čut za tako zvani „genre“. Vsled tega so peča tudi najrajše s prizori iz domačega življenja in ravno sedaj ima v dolu večjo podobo, ki predstavlja zanimiv dogodek v slovenski kmetski koči. — Mlademu rojaku v Monakovem želimo mnogo vspeha!	„Ljublj. Zvon.“
— (Literarna zapuščina K ril a nov a.) Pokojni J. Pagliaruzzi-Krilan| jo ostavil šost zvezkov pripovedek, epičnih in liričnih poezij, katere, zbrano v jodno knjigo, šo to leto uredi in na svetlo da Pa-gliaruzzijev sorodnik, prečestiti gospod deželni šolski nadzornik Anton Klodič vitez Sabladoski. Zbrane poezije Krilanove bodo pokojnemu pevcu pač najlepši spomonik.
„Ljubljanski Zvon.“
— (Požarna kronika.) Iz ljubljanske okolico so nam pišo: Dne 29. m. ra. pogorel jo kozolec posestnika Ivana Rodeta iz Slap. Zažgal jo iz neprevidnosti osemlotni sinček poškodovanega. Ta kadil jo namreč košček smodke. Ker se mu je baje bližal oče, bal se jo, da bi ga ta ne videl in jo vrgel tlečo smodko v slamo pod kozolc. Škoda znaša 85 gld. Pogoreli bil je zavarovan. Ogenj so ljudje, ki so takoj skup pridrli, kmalu pogasili.
— (Iz Rudolfovega) se nam poroča: Pri sodiščih napreduje uradovanje v slovenskem jeziku. Pri zadnjih porotnih obravnavah pri nas se je skoro vso slovensko obravnavalo. To je šlo tem lažjo, ko so se še preiskave pri okrajnih sodnijah izvele v slovenščini. To je lepo!
— (Prva nevihta.) Iz Rudolfovega se z dne 29. ra. m. poroča: Danes ob 6. uri 50 minut imeli smo prvo nevihto s točo.
— (Strašni trenotki.) Iz Gorico se z dnč 29. m. m. poroča: Danes nastal je med službo božjo v stolni cerkvi nakrat velik hrup mod ljudstvom. Popoludnč med litanijami bil je namreč običajen sprevod s sv. R. Tolesom po cerkvi, katerega se je udeležil sam knezoškof dr. Zorn. Ko so jo pomikala procesija po cerkvi, počoli so ljudje nenadno bežati iz cerkve skozi glavna in stranska vrata. Nastala jo grozna gnjoča. Bežečo ljudstvo podrlo je na tla bogoslovce, nosečo nebo, kakor tudi knezoškofa. Posrečilo se je vender duhovnikom, da so vzdignili knezoškofa ter ga odveli v zakristijo. Bogoslovci ohranili so si toliko zavesti, da so takoj pogasili sveče, da ni nastal ogenj. Mnogo oseb palo je pri tom v nezavost; dolgo jo trajalo, prodno so jih zopot izbudili; nokatoro osebo so bilo tudi lahko ranjene. In kaj jo bilo vzrok temu strahu, božanju, zmešnjavi? Pravijo, da se jo na stranskih korih raznesel glas, da gori, drugi pa zopot pripove-dajo, da se je govorilo o bombah. Ti glasovi raznesli so so bliskoma po vsi cerkvi in tako nastala je grozna zmešnjava.
(Volika tatvina.) / Dunaja por0ea so o stauji. Udov bilo jo koncom 1884. 1. 255. Prostovoljno
v«liki tatvini, ki se jo pred par dnevi dog0(Uia i Uveli rji Tramerji na Taborski cesti št. 9, naslednjo • Ob enajstih pred poludnem stopila sta dva elegantno °bločona človeka v prodajalnico. Zahtovala sta od ju„ v°lirja, ki jo bil sam v prodajalnici, da naj jima p0_ 1;ažo nekoliko prstanov z briljanti. Mlajši od oboh izbiral J0 Potom nekoliko minut, a konečno potogno svoj prstan s prsta ter popraša, če ne bi mogel dobiti čisto ena-
jih jo izstopilo 14, izključenih pa jih je bilo 5. Denarni promot znašal jo 341 271 gld. 8 kr. Čisti do-bičok jo znašal za minolo loto 1305 gld. 96 kr. Zbor vzol je to poročilo pohvalno v znanje. — Načolništvu izrekel so jo absolutorij. — Od čistega dobička vlan skoga lota dovoli so tridosetorim ubožanim obrtnikom za velikonočne praznike po 2 gld. podpore. Na predlog S- načelnika Ho raka dovoli so učoncom rokodelskega
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V Ljubljani, du<5 31. marcija.
Mostni odbor ljubljanski imol jo danes zvečer ob 6. uri sejo. Predsedoval jo župan Grassolli, navzočnih bilo jo 25 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika imonoval jo župan mostna odbornika cesarskega svetnika Murnika in dr. M oseh 4 ta.
I. Župan naznanja, da je zastop Dunaja poslal izkaz o svoji delavnosti v 1. 1884. — Mestno zastopstvo na Roki vposlalo je računski sklep za 1884. 1. — Magistrat zagrebški vposlal je proračun za 1885.
II. Novi meščanjc ljubljanskega mesta, gospodje Ivan Hafner, Ivan Kraševec, Andrej Zamejecin Josip Ravnikar prisežejo v roke županu.
Predno se preide na dnevni red, oglasi so za besedo mest odb. dr. Iv. Tavčar tor stavi nujni predlog o ustanovitvi mestne posojilnico v Ljubljani. Nujnost predloga se vsprojme.
V imonu združenega finančnega in pravnega od-, seka predlaga dr. Tavčar:	1.)	Sklep mestnega za-
stopa z dne 31. maja 1882. I., po katerem naj so v Ljubljani pod nadzorstvom in jamčenjem mestno občine ljubljanske ustanovi mestna posojilnica, so zopet potrdi; 2.) pravila za mestno posojilnico, katera so se sklenila v javni seji dne 11. septembra 1883, naj se spremen«? v § 5. v zmislu § 12. pravilnika za hranilnice z dne 2. septembra 1884; 3.) mestnemu magistratu se naroča, da stori potrebne korake, da se ti sklepi potrdijo.
Pri glasovanji vsprojmo so vsi predlogi jedno-glasno.
III. a) Mest. odb. dr. Zarnik poroča v imenu personalnega in pravnoga odseka, da so je mostnemu odborništvu odpovedal prof. Friderik Križnar. — Poročilo vzame se v znanje.
b) Mest. odb. dr. Zarnik poroča v imenu porso-nalnega in pravnega odseka o letošnjih dopolnilnih volitvah za mestni zastop. Iz mestnega odbora izstopiti imajo v tekočem lotu, in sicer iz tretjega volilnega razreda, gospodje J. Nep. Horak, Ivan Hribar in dr. Valontin Zarnik. Iz drugega volilnega razreda gg. Alojzij Bayer, P. Grasselli, Josip Tomo k in Fr. Križnar. Iz prvega volilnega razreda gg. Josip Kušar, dr. Mosch6, Honrik Ničman
in Fran Peterca.
Volitve vršile se bodo za tretji volilni razred dnd 13. aprila, za drugi volilni razred dn6 14. aprila in za prvi volilni razred dne IG. aprila t. 1.
Izvolitev načelnikov volilnim komisijam izmed mestnih odbornikov in sestava volilne komisijo izmed vo-lilcev prepusti so po predlogu meBt. odb. dr. /arnika županu.	(Konec prihodnjič.)
Zahvala.
Popularno znanstveno predavanje na korist »Narodni šoli* se je sijajno obneslo. Po odbitih troških za tiskarije, postrežbo in kurjavo v znesku 15 gld. 60 kr. ostalo je čistega 230 gld. Razen te znamenite podpore, za katero si je slavni .Literarno-zabavni klub> po najprijazneji in živahni agitaciji izredne zasluge pridobil, je imenovani klub neposredno nabral med svojimi člani že 27 gld. 60 kr. darov.
Podpisanemu je najprijetneja dolžnost, za to blago-tvorno podjetje preiskreno zahvaliti se visokočastitim gospodom predavateljem dr. K. B leivveisu vit. Trsteni-škemu prof. Andr. Senekoviču m dr. Jan. Babniku, potem milostivima gospema Murnikovi in Lahovi za niijino ljubeznivo posredovanje pri razprodaji ustopmc, slavni n&rodni čitalnici, ki je brezplačno prepustila v ta namen društveno dvorano, slavnemu c. kr. Sol. ravnatelj-stvu za prijazno dovoljenje, da se je predavanje o električni razsvitljavi vršilo v fizikalni dvorani c. kr. višje realke in slovenskemu časopisji za pozorno reklamo.
Naj bi ta dobrodejna, na vztrajno delovanje društvenega odbora spodbudivno uplivajoča požrtvovalnost vele-častite gospSde in slavnega rodoljubnega občinstva v pro-speh našega slovenskega ljudskega šolstva rodila stoteren sad! Bog pa naj blagoslovi dobrodelna srca!
Ljubljana dnč 1. aprila 1885.
Za odbor .Ndrodne šole>: •PaUVa Stegnar, načelnik.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Budimpešta, 31. marcija. Neznani tatovi okrali so v prošli noči poštni urad v Also-Am-branyji v szabolczkem koraitatu. Danes v jutro našli so nezavestno poštarico zvezano ležečo na tleh. Koliko svoto so ukrali tatovi, ni še znano.
Pariz, 31. marcija. Zbornica dovolila je jednoglasno kredita 50 milijonov za Tonking ter si pridržala dovolitev dalnjega kredita do sestave kabiueta. Senat je tudi dovolil brez debate kredita 50 milijonov. Izdal se je ukaz, naj se takoj odpošlje 8000 mož. če se bode zbralo daljnih 50 000 mož, zavisno je od tega, če bode zbornica dovolila kredit. ______
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 1. aprila.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih..................82'30
>	»	»	» srebru.........................82-70
Zlata renta.......................................107-70
5% avstr, renta.................................97'95
Delnice n&rodne banke........................... 860- —
Kreditne delnice................................ 292' —
London 10 lir sterling..........................124 '40
20 frankovec...................................... 9-815
Cekini c. kr....................................... 5	‘81
100 drž. mark...................................60'70
Meteorologično poročilo.
| Stanja Cm I baro-opazovanja metra I v ram
Tompo-
ratura
Vetrori Nobo
Mo-krina v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
737-92
737-25
737-50
2-8 bzv. megla ■
14-4 jzpd. sl. j d. obl. 0-00 6-6 i » j jasno;
Uradni glasnik
z dnč 1. aprila.
Eksekut. zenilj. dražbe: V Ljubljani posestvo na šentpeterskem predmestji Matilde Eckerjeve, kleparske soproge v Ljubljani, dne 16. aprila (2. narok). — V Krškem zemljišča Jak. Šviglja iz Nove Gore (1385 gld.) dn6 25ega aprila, 30. maja in 27. junija; — zemljišče Fr. Steinerja iz Mikot (1324 gld.) dnž 25. aprila, 30. maja in 27. junija. — V Litiji zemljišče Jos. Selana z Vač (998 gld.) dn6 8ega aprila, 8. maja, 12. junija. — V Ilir. Bistrici zemljišče Jur. Krašovica iz Prema (200 gld.) dn6 10. aprila, 29. maja in 26. junija 1.1.
V konkurzu: Tvrdka cHandl & Steinberg, tovarna na klej v Ljubljani>. — Dan obravnave 9. aprila ob 9. uri dopoludnč pri c. kr. ljub. dež. sodniji; rok priglašenih terjatev do 31. maja in dan likvidacije 1 5. j u n i j a do-poludnč ob 9. uri. — Konkurzni komisar je dež. sodnije svetovalec g. dr. K. Vidic in upravnik imovine g. dr. Suppan v Ljubljani.
Vabilo na naročbo.
Z aprilom 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje
Tuta nepretrga. Najbolje se to učini po postni nakaznici, na čegar odstrižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po poiti:
za celo leto..........................10-
pol leta „ četrt leta „ en mesec
za celo leto . „ pol leta . „ četrt leta „ meneč .
Za Ljubljano:
5 — „	2-50
„ ->85
gld. 6-—
„ 8— „	1-50
.. -50
»a donaSanjo v hišo vsak mesec 9 kr.
Tuj ei.
Dnž 30. m arcija.
Pri Maliči: Fischer, trgovec, iz Londona. — Kokoška in Ernst, trgovca, z Dunaja. — Aichler, trgovec, iz Trsta.
— Owin, graščinski upravnik, iz Radovljice. — Globočnik, posestnik, iz Tržiča.
Pri Južnem kolodvoru: Brvil, hišni posestnik, iz Pulja.
— Dollenz, hišni posestnik, iz Vipave.
Pri Avstr, carji: Kolm, agent, z Dunaja. Vogelnik,
uradnik, iz Idrije.
Umrli so:
Dn6 30. marcija. Janez Starin, sin hiš. posestnika, 3'/a 1., Gruberjeve ulice št. 5, davica.
Dnč 31. marcija. Lucija Span, hči črevlj. mojstra, 17 L, Dunajska cesta št. 8, jetika. — Ana Bader, kuharica, 40 1., Sv. Petra cesta št. 37, jetika.
5HSHEES15H5HSHS
!SH5H!0SrH5H5H5HiiHSB5HSH5HSS5^
Umetne	uj
zoloe Iel zoToo-rrja-s
ni vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez ir jn vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse gj g zobne operacije	(39) 2 jj]
zobozdravnik A. Paicliel, ffi
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. ffl jiSHsasHsasasasasasHasasasasasasasssHsasa^
Salicilna ustna voda
in
salicilni zobni prašek
pripravljati od G. Piccolija, lekarja „pri angelji11, Ljubljana, Dunajska cesta.
Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobOla. (108) 15—12 Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja salicilnega zobnega praška 30 kr.
Najboljša semena!
Velikanska pesa, velikansko korenje, prava, naj' ^ boljša cesarska senožetna mešanica (trave in detelje)) 1 domača in nemška detelja, prava japonska ajda, ona, en malo gostejše sejana, za zeleno klajo posebno izvrstna, kakor tudi druga zanesljiva, kaljiva in najboljša semena priporoča po najnižji ceni
J. R. Paulin,
(35) 6—5	specerijski trgovec,
Pred škofijo št. 1, na voglu Špitalskih ulic
Antirrheumon
pripravljati od G. Piccolija, lekarja „pri angelju“ v Ljubljani, Dunajska cesta.
Najboljše sredstvo zoper trganje, protin, otrpnenje čutnic, bolesti v križi in prsih, revmatični glavo- in zobobol.
Steklenica 40 kr.
Naročila z dežele se nemudoma izvršujejo po pošti.	(105)	15—12
oeoo«xxix*ixi<i>esx>e
Zahvala in priporočilo.
Podpisani so najvdanejše zahvaljuje svojim p. n. odjoinnikotn za njemu do sedaj izkazano zaupanje in priporoča k nastali sezoni svojo dobro preskrbljeno in izbrano zalogo
solnčnikov
za gospe in gospode
v jako lopi in veliki izbiri, priproste kakor tudi najologantnejše oprave, po najnižjih cenah; dalj6
dežnike
v neizcrpljivi izbiri vsako volikosti in iz vsake vrsto blaga , na pr. iz pavolo, alpakke, clotha, botany-blaga, pol-Bvilo, svilo, doublo-face-svilo itd., na. obiiajnih kakor i na tako priljubljenih praktičnih patentovanlh. a,-vtoirxa.t-sto5a,lil3-z modernimi palicami po najnižjili cenah.
Specijalitete v dežnikih: Patentovani samo-odpiralnik, patontorani samo-zapiralnik, razložljivi dežniki in solnčniki za v kovčege; daljo solnčniki in dežniki s Titania-palico in zlatim stojalom so vedno na prodaj.
Prevleka in popravljanje so kar najhitreje oskrbava, naročbo z dežele na posamično dož-nike in solnčnike izvršujejo so natanko vslod za-htove promptno proti povzetji.
Razpečevalcem so vsled zahtev« na razpolaganje dopodrobni cenilniki franko.
L. Mikiiscli
fabrikant dežnikov in solnčnikov, IJubljana, Mestni trg St. 15.	(41)	5-1
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi zn žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
l£. t. KlBimnayr & Fei Baratera-ova
knjigarna v Ljubljani.
t
1
Odgovorni urodnik J. Naglic.
Tiskata in zalagata Ig v. Kleinmayr A Fed. Bamberg v
Ljubljani.