List 38. Tecaj LIX \ V % \ * I d i I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino, prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za tiikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' Ljubljani 20. septembra 1901. I ## Politični oddelek. Narodna avtonomija. II. sedanjih časih so uživajo vsi narodi pristoječih jim pravic ker tudi naj manjši narod ne prenaša in ne more prenašati krivice ker tudi najneznatnejši narod neče hlapčevati močnejšemu narodu. . Državni zbor funkcijonira še vedno bolje, kakor pa deželni zbori. Od leta 1879. so vsi narodi zastopani v ki stari centralisti najvnetejši parlamentu, a vzlic vsem babilonskim zmešnjavam zagovorniki historično-političnih individualitet. Svoje sta- nastanejo v parlamentu, veoder ne misli noben narod na lišče utemeljujejo s tem, da bi narodno avtonomija pro- abstinenco. Kako vse drugače je v deželnih zborih. Naj vzročila razpad Avstrije. Pač čudno 1 kako morejo resni «e nam pokaže deželni zbor kake dvojezične dežele, kjer politiki tako nespametno govoriti. Ali ne označuje cele se ni že uprizorila abstinenca, iz katerega niso zastop-notranje -politične zgodovine naše od revolucije i^iki slabejšega naroda že zbežali vsled krivic, katere jim historičnc-poli- j® storila večina? To priča, da se mora naša država v tičnih individualitet zoper državo ? Te historično-poli- bistvu centralistično vladati, zlasti ako je centralizem tudi leta 1848. pa do zadnjih let ravno države boj tične svoje individualitete hočejo biti državnopravno samo sodobnim razmeram primerno urejen, to se pravi, omejen Kaj je češko državno pravo druzega, kakor zahteva Nespametno pa zahtevati, naj se vsa Češka vlada iz po državnopravni avtonomiji čeških dežel ? Ali se s slavno- Prage, vsa Gališka iz Lvova, vsa Tirolska iz Inomosta znano resolucijo gališkega deželnega zbora ni zahtevala vsa Štajerska iz Gradca, da naj o narodnostnih zadevah državnopravna neodvisnost ? Ali je bilo morda vojskovanje nacijonalna akcija ? za državno Gotovo ne! pravo Tirolske kaka Čehov htevah sodijo Nemci, o zahtevah Nemcev Čehi, o za Malorusov Poljaki. To ]e nezmisel, četudi historičen. Zgodovina priča, da tiči v tem nezmislu vse M Petdeset let že traja boj historično-političnih indi zlo. Vsak narod vodi vojno zoper svoje deželne zbore 9 vidualitet za njihovo državnopravno neodvisnost, a država izvzemši dežele, kjer ima večino, kjer je doslej vender zmagovala in danes se lahko reče, da skrbljeno. torej zanj pre je država to vojno dobila. Zgodilo se je to vsled tega, Boj za narodno avtonomijo je v prvi vrsti boj zoper ker se je z državo borila potreba narodov. Gospodarski deželne zbore in ta boj je državi le v korist, zakaj dr- interesi narodov, ki se ne morejo zadovoljevati z malimi, ^^va se bo le utrdila in ojačila, ako se poleže boj mej vsak razvoj zadržujočimi deželnimi teritoriji, so prema- narodi^ ako postane vsak narod samo svoj gospodar v gali načelo o .kraljestev in dežel so prema- državnopravni samostojnosti posameznih šoli 9 V uradu in v cerkvi. H Nazor, da bi narodna avtonomija razrukala stebre je popolnoma napačen na katerih sloni naša Narodi nimajo ničesar sovražni. Ta ali sebno. država Velikonemške namere. Ko 80 se prvikrat čuli pri nas glasovi o ciljih oni narod morda države ne ljubi po- velikonemške politike, do mora namreč Nemčija prodreti zoper državo, narodi niso državi ali vsi uvidevajo, da državo potrebujejo. To uvi- do Adrije, zdelo se nam je tako govorjenje smešno in devajo tem bolj, čim bolj napredujejo v razvoju, kar pač neverjetno. Potem smo izvedeli, da se je svoj čas Bismarck dokazuje ) da slabi ■ razvoj narodnih individualitet države ne pogovarjal s knezom Gorčakovim 1 kako se razdelila J ampak jo še utrjuje^ Boj izvira od tod ) ker ne habsburška monarhija. Bismarck je glede na tak načrt stran 372. Letnik LIX. zahteval za Velikonemčijo vse tiste pokrajine našega ce sarstva Jeziki malih narodov, ki niso sposobni za življenje t ) v katerih rabijo latinske črke in se drže za- in ki so torej neopravičeni, morajo takrat prenehati » da padnih cerkva, torej katolicizma in protestantizma m Na Schönerer- ne bodo zavirali sosedov v borbi za obstanek. tem stališču stoje v Nemčiji še dandanes, janci v Avstriji si hočejo delo olajšati s tem poprej kolikor možno izpodkopali katolicizem med avstrij da Evropa je dandanes po mnenju pisca one brošure dr- skimi Nemci in kolikor možno Slovani, ker tudi med avstrijskimi tem potom olajšali pozneje delo veliko nemškemu razširjenju premajhna, da bi hranila trajno dve veliki svetovni žavi. Doslej so bili v Evropi trije tekmujoči vojni tabori: Romanizem, Germanizem in Slavizem. Med Grmanizmom in Slavizmom pa mora priti končno do boja za prvenstvo v Evropi. A Nemčiji bi sama Avstro-Ogrska niti ne zadoščala temveč jej je tudi potrebna vsa Rusija, in dandanes zi dajo Nemci že Bagdatsko železnico in sicer z namenom da Potem piše doslovno: D Samo narodi, ki so veliki po zemljižču, naseljenju, pomočkih in izvrševanih delih ) Velikonemčija tudi od vstočne strani zasegla ves Balkan in tako združila avstro-ogrske dežele z Balkanom, Malo Azijo in z deželami, ki se raztezajo od Male Azije proti izhodu. Vodotoki, ki se zidajo, ali ki se imajo ostajajo na življenju. Ravno tako le taki, ki imajo nekako jednotno, okroženo obliko, katerih meja je kratka v raz- kar ki meri z velikostjo dežel in kateri narodi sezajo možno mnos'ostranski do dati na Nemškem, niso gospodarskega zi- temveč tudi morja. Nobena velesila vojnega pomena, in so jih napravili radi bodočih vojn, zlasti proti Rusiji. v Iz dejanskega delovanja velikonemške politike in iz raznih pojavov moremo presoditi, da se Nemčija hoče v prvi vrsti razširiti v Evropi, sami in v bližnji zapadni ima moč življenja, ne more trpeti tacega klina v svojem lastnem mesu, kakor ga zaganja Češka med severom in jugom Velikonemčije. — Pridruženje zaveznonemške Avstrije je za Nemčijo življensko vprašanje, kakor komaj katero drugo. tej obliki 1 vsekakor pa ali brez v oni obliki, najprej v rahli zastopstva v velikonemškem Aziji. Vse naprave, da se poveča poleg trgovinske tudi državnem zboru, je to le vprašanje časa. Ako se nam vojna mornarica Velikonemčije, dokazujejo brez vsake ne posreči to, bomo morali poviti jadra pred slovansko dvoj be to > da se Nemčija pripravlja za velika dela, za razširjenje svojih sedanjih mej v Evropi in v drugih svetovih. Nemčija v dosego teh namenov deluje na to, da bi se utrdila Turčiia. ker io meni potrebovati proti veliko povodnijo. pomaknemo zopet Trst. — Naša prva naloga je v tem, da se sredozemskem morju, da vzamemo Ker Habsburžani še niso prelomili trozveze ne bi se utrdila Turčija, ker Avstro-Ogrski in Rusiji. moremo vdreti v Donavsko državo; ne smemo pospeševati niti njenega razpada. Ako pa se poruši trozveza prej ali slej, potem morajo biti Nemci pripravljeni in z močno Istotako podpira Nemčija Madžare; dobrika se njim roko poseči vmes in nastopiti dedščino ob Donavi. Glavna in podpira njih politiko, da toliko lažje zatirajo nema- stvar pri tem je, da se izvrši to, predno se okrepi Ru žarske narodnosti. Kolikor bolj se slabe nemažarski na sija. Jedna glavnih težav bo za Velikonemčijo v tem ) rodi na Ogrskem, tem lažje delo bode imela Nemčija v ^^^^ da odškodujejo Italijo, kajti Primorske in Trsta ne bodočnosti ob izvrševanju svojih načrtov. Kjer nasaja Nemčija svoje naselbine, tam se nadeja nacijonalno-političnih uspehov; to dejstvo je od velikega pomena za naše, pa tudi za ruske diplomate. A tudi nas Slovence zadeva močno. Nemška gnezda po slovenskih deželah morejo Nemci prepustiti pod nobenimi pogo]i In ravno načrtani, oziroma v Avstriji letos sklenjeni veliki vodotoki, namreč med Renom, Donavo, Labo, Odro in Vislo morajo vsakomur predočiti naravno, zemjepisno 1 takrat, ako prišlo do izvajanja nemških naklepov, mnogo koristila Nemcem. Zato mora biti naša skrb, da se ne okrepe in našo. ne pomnože » na veliko škodo politično zvezo vseh teh porečij in jo istočasno pospešujejo, to se pravi, spravljajo Avstro-Ogrsko v krog politične sile Velikonemčije". — Potem ščuva pisec avstrijske Nemce, da naj ne izpolnjujejo nikakih dolžnosti nasproti Habsburžanom. prvi vrsti, kakor smo omenili, se hoče Nemčija polastiti naše monarhije. Letos je izšla v Berolinu knjižica z naslovom: Naloga Nemčije, kakor velike in sve- Tu smo navedli samo par odlomkov, par misli IZ cele brošure, v kolikor so zanimive tudi za nas, v kolikor je dobro, da se poučimo o velikonemških namerah. tovne sile". Potreba zahteva, da se v interesu našega cesarstva in vsega Slovanstva seznanimo vsaj na kratko Ti nemški naklepi naj nas bodre še k večji delavnosti » z njeno vsebino. uvodu pravi pisec med drugim, da da vzbujamo svoj slovenski narod, da mu po kateri naj stopa, da ga poučujemo, da kažemo pot ) J je treba Nemcem oči obrniti proti vzhodu samo jednega nevarnega nasprotnika na vsej ta je Rusija! Ker pa ima tudi Anglija s sicer ravno istega sovražnika oni ,imajo zemlji, in jednega, in Nemci na vsem svetu niti jednega krepkega, zanesljivega in blagc- del velikanskega slovanskega rodu. Potem bode vedel, ako napoči ura odločitve, kaj mu je storiti, potem bode nemška ideja slo- $ 1 m ker nimajo naletela na odpor, kakoršnega mora poroditi samo vanska zavest in odvažnost. hotnega prijatelja, je potrebno da Nemčija in Anglija skupno postopate nasproti Rusiji Letnik LIX. Stran 373 \ Politični pregled» v Notranji položaj Zadnj soboto imel ministrski svet sejo Bila to 'prva seja po poletnih počitnicah V tej seji se je razpravljalo o,jesenskem zasedanju poslanske zbornice. Določilo se je definitivno, da se skliče državni zbor na dan 22. oktobra. Ministrski predsednik ima sedaj velike skrbi, Če se .mu posreči, pridobiti tudi na jesen parlament za' stvarno ta- način, da naj bi vsa narodnostna na delovanje. Körber hoče to poskusiti stranke, pustile vse preporne stvari na strani politična in cerkvena vprašanja, a Če se ta načrt tudi obnese > drugo vprašanje i i . Avtonomni carinski tarif. vlada sta se že dolgo, dogovarjali glede Dunajska in peStanska avtonomnega carm- skega tarifa bo služil kot podlaga novim trgovinskim po godbam, a stvar ni šla od rok^ dokler ni meseca julija nemška vlada razglasila svojega načrta kemu tarifu. Ta načrt je na Dunaju in v Pesti uplival tako, kakor bila eksplo dirala bomba. Madjari, ki so prej delali vsakovrstne ovire, so nakrat začeli siliti, naj se čim prej izgotovi avstro-ogrski i avtonomni tarif. Te dni se je zopet sešla dotična komisija, kateri stoji na čelu sekcijski šef v trgovinskem ministrstvu dr. Stibral. Komisijski člani so imeli od julija meseca dovolj časa, preštudirati nemški carinski tarif in torej dobro vedo, odvisna pri čem da smo niim Od posvetovanj te komisij takorekoč vsa gospodarska prihodnjost naše države, kajti v tej komisij se odloči ali hoče naša drŽava ostati agrarna država ali pa kreniti na pot, na kateri zamore postati indu strijalna država. Vsenemci na Češkem so izdali volilni oklic ]e pravi bojni krik zdivjanih ljudij hočej uničiti vse, na čemur sloni naša država. Njihovo gedlo je: vsenemško, čisto nemško, nedelj Nekdanje dežele nemške zveze hočej pri družiti nemški državi. Postavili so za sedaj 24 kandidatov. Volilni oklic čeških radikalcev je izšel te dni. njem navajajo zahteve, ki jih morajo skušati izvesti na radi- Državno-Češke kalni program izvoljeni poslanci. Najvažnejše so te : pravna samostojnost češkega kraljestva, nerazdeljivost in Moravske v narodnem oziru, popolna jezikovna ravnoprav- nost, splošna volilna pravica boj proti nezasluženi premoči plemstva in veleposestva ter skrb, da se vera loči od politike. Deželnozborske volitve v Galiciji. V mestni sku- pim so se vršile volitve dne 11. t. m. Od 28 mandatov so jih dobili konservativci šest, zmerni levičarji pa enajst; poljski Po- demokratje so od svojih 11 mandatov ohranili le devet. sebno zanimivo pri član poljske ljudske Poljski klub si volitvi je to, da je v Lvovu prodrl stranke proti plemiškemu kandidatu. ohranil vse dosedanje pobtojanke ; od ru-sinskih kandidatov ni mogel nobeden prodreti. Dne 13. t. m. so volile trgovinske in obrtne zbornice. Preostajajo le še vo htve v veleposestniški skupini, ima 44 mandatov, katere bode gotovo dobilo plemištvo, ki pripada h konservativni stranki. Gališki deželni zbor šteje 151 članov, od teh bode imela konservativna stranka 111 mandatov in toej razpolaga z nad dvotretjinsko večino. Hrvatska, Občinske volitve v Zagrebu se vrše v prvi polovici meseca oktobra. Popolniti bo 15 občinskih man datov. Zjedinjena opozicija bo poskusila tretjem razredu, ker v prvem in svojo srečo samo v drugem nima upanja na zmago Seveda tudi morebitna zmaga zjedinj opozicije ne bo mogl premeniti sedanjega, hrvatstvu in njega pravični stvari neprijaznega zistema Sestanek dveh vladarjev Te dni sta se sešla kakor menijo, znova utrdil, prijateljsko razmerje mej Nemčijo Eusijo pa še bolj utrdilo. Vender pa je bil sestanek precej hladen. Mac Kinlev, predsednik Združenih držav severno- ameriških je v'soboto dne 14 t. m ob četrt na tri zjutraj umrl Skoro teden dnij se je upirala predsednikova krepk narava smrti, a slednjič vkljub vsej zdravniški pomoči podlegel ranam, prizadetih mu od morilčevih krogelj. Dva dni poprej se je počutil že jako dobro, ,a v noči od četrtka na petek se mu stanje poslabšalo, in zdravniki so sprevideli, da Mac Kinley izgubljen. Skušali so ga še- z umetnimi sredstvi' ohraniti t petek ob še pri življ a predsednik je padel v nezavest v uri in ostal tako ves čas do tolažil svojo soprogo zdravnikom pa smrti so Poprej bili njega dejal naj ga puste umreti. Njegove zadnj je okrog besede so bile: „Bodite vsi srečni, to je božja pot, njegova volja naj se zgodi I Ko je ljudstvo izvedelo o predsednikovi smrti ]e hotelo kočiti jetnišnico, v kateri je zaprt .morilec; .policij s težavo ta naval zabranila in odgnala množico / Vojna v južni Afriki Angleški listi priporočajo vladi, naj rabi hujša sredstva proti Burom, sicer vojne še dolgo ne- bo konec. Toda kaj., naj stori Kitchener še hujšega? Vse farme je požgal," vse ženske, otroke in, starce je polovil in zaprl, poropal ogromno živine in strelj Postopa se z Buri barbarsko in divjaško, da se hujše ne more. če doslej angleška armada ni mogla doseči vspehov, jih poslej skoro gotovo tudi ne bo. Predsednik Krüger je stoji stvar v južni Afriki za Bure dobro baje in to prepričan da kljub temu kako četo Barov. Te dni se je moral da Angleži večkrat ulove Krügerjev sin udati angleški sili. General Methuen je imel te dni z burskim generalom Delarey-em hud boj. Po večurni bitki so se umaknili Bur katerih ]e padlo 20, med njimi baje general Lemmert in častnik Joubert. 17 Burov je bilo ranjenih, 44 pa ujetih. Angleži so izgubili 15 mrtvih in pa 30 ranjenih. Vojska med Venezuelo in Kolumbijo se je z dnem 12. t. m. pričela v velikem obsegu. Venezuelske ^.ete, obsegajoče okrog 20.000 mož, so udrle v Kolumbijo, da se maščujejo nad kolumbiisko vlado radi napada na čast in mir Venezuele. Vsled pričete vojske bosta mnogo trpeli obe državici, in bi bilo najpametnejše, ko bi bili sprejeli ponujeno posredovanje severnoameriške vlade v Waschingtoou. « « Revizija zadrug. r Zakon o obligatorlčni reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug (Konec.) Zveza mora biti tvorjena po postavi o dru- zak . drž štveni pravici z dne 15. novembra 1867 134 ali po postavi z dne 9. aprila drž 1873 zak. št. 70. Zveza mora pregledati k njej spadajoče zadruge ali društva more pa tudi drugače skrbeti za skupne inte rese posebno za vzdrževanje poslov med zadrugami. Drugih namenov ne sme imeti. Zveza mora imeti » navadno vsaj 50 zadrug ali pred Danzigom na odprtem morju ruski car Nikolaj in nemški jy-ugtev. Manjše število zadostuje, ako obsega zveza vse cesar Viljem, ob jednem pa tudi »unanja ministra grof Lambs- dorff in grof Bülow. Temu dogodku pripisujejo veliko važnost z ozirom na razmerje med obema državama in pa tudi na zadruge (društva) kake dežele, ali vsaj vse v deželi ob stoječe zadruge (društva), ki imajo iste gospodarske na evropsko politiko sploh. Evropski mir se bo s tem sestankom, loge in isti poslovni jezik -f stran 374. Letnik LIX znati ) Zvezin statut mora biti tak, da se da iz njega spo da more zveza izpolnjevati dolžnost revizije, po do in 10. Revizor ima, v kolikor to vprašanje pri nje govern imenovanju po zvezi ni . drugače rešeno, pravico da zahteva povrnitev gotovih stroškov in, da se sebno pa mora statut določiti zvezino pokrajino ločbe o postavljenju revizorja, kakor tudi način in obseg plača delo v razmerju z zamujenim časom, revizij. t mu Zvezino načelstvo mora po odstavku Ge bi se ne mogli združiti v tej reči, se morajo ) revizijski stroški določiti določenim oblastvom imenovati zadruge (društva), ki pod zvezo spadajo, z dokazilom priznane jej revizijske pravice, kakor hitro je dobilo priznanje, in mora slučajne premene nemudoma naznaniti. po oblastvu 9 določenem po ) odstavku 1 in naložiti zadrugi (društvu) 11 Člani načelstva zadruge (ali društva) se mo rajo po oblastvih, določenih po točki 1 odstavek 1 Pravica, postaviti prisiliti na to, da izpolnjujejo odredbe v točkah m 9 revizorja, more se zvezi s kaznijo od 20 do 200 kron odtegniti: Ako zveza raztegne svojo delavnost tudi na druge predmete, ki niso zaznamovani v statutu. . ako zveza ne izpolnjuje naložene Te kazni zaradi nereda se plačujejo v blagajnico za uboge istega kraja, kjer ima zadruga (društvo) svoj sedež. dolžnosti revizije 1 3. ako je število zadrug ali društev 9 pripadajočih zvezi, tako padlo, da se zdi izključeno njeno uspešno delovanje. Odvzetev se izreče po zaslišanju zvezinega načelstva po oblastvu, ki ima tudi pravico, jo podeliti. . Pri reviziji mora se revizorju, v pravi obliki legitimiranemu, dovoliti, da pregleda vse knjige in 12. Pridobitne in gospodarske zadruge, podložne reviziji po deželnem odboru v tej meri, ki jo zahteva ta postava, so izvzete iz določeb le te postave. Da se ta oprostitev prizna, mora deželni odbor pristojnemu trgovskemu sodišču tekom jednega meseca potem » ko stopi ta postava v veljavo, navesti imenoma vsa vse njegovi reviziji podložne zadruge. pisma preišče blagajno, kakor tudi vrednostne papirje 9 dolžna pisma in blago; nadalje se mu mora dovoliti vstop v vse poslovne in oskrbovalne prostore. Kjer obstoji nadzorno svetovalstvo, mora se isto Slučajne premene trgovskemu sodišču. se morajo naznaniti nemudoma 13. Bevizor je zavezan molčati o uradnih in opravilnih rečeh J ki jih je izvedel po reviziji. Samo y privzeti k reviziji. 47. Revizor mora poročati o uspehu revizije na čelstvu zadruge ali društva in izvršitev revizije nemu doma naznaniti oblastvu, določenemu po § 2., odstavku 2 kolikor so predmet njegovega grajanja, sme o njih govo riti v revizijskem poročilu. Ako je postavila revizorja zveza, vrši se poročilo 14. Vse vloge in naznanila z njih prilogami, ki so sestavljene na podlagi te postave, so pristojbine in koleka proste. 15. Da izvedo to postavo, dobili so nalog pra po zvezinem načelstvu ki mora poročilo preskušati in vosodni minister, trgovinski in minister notranjih stvari uspeh svoje preskušnje poročilu dodati. načinu sestave poročila revizijskega morejo se * * splošni napotki dati po ukazih Načelstvo zadruge (društva) mora takoj vzprejetju revizijskega poročila, ako obstoji po nadzorno Ako torej Bog da, imeli bodemo v kratkem času že toli zaželjeno postavo glede revizije posojilnic, katera bode prinesla neizmerno veliko haska vsem onim za- svetovalstvo, v skupni seji z le-tem sklepati o poročilu in revizijsko poročilo pri sklicanju prihodnjega občnega zborovanja naznaniti kot predmet sklepanja. drugam 9 katerih načelstva imajo pred očmi pravi namen 9 Pri občnem zboru se mora popolno revizijsko po na ročilo pri sklicanju prihodnjega občnega zborovanja 4 znaniti kot predmet sklepanja. Pri občnem zboru se mora popolno revizijsko poročilo s pripomnjami načelstva vred prečitati. Pri tem se % mora nadzorno svetovalstvo in ako ne obstoji nadzorno svetovalstvo, načelstvo izreči o uspehu revizije. to je jedini poglavitni smoter samopomoči svojih zadružnikov brez vsake politične primesi. Ravno tako pa bode odkrila ta postava tudi mnogo do sedaj umetno prikritih ran in različnih nedostatkov, ki so pravi razvoj do sedaj ovirali in ki bi bili v marsikaterem kraju lahko povzročili prej ali slej popolni polom ne zadruge same 9 nego polom celega zadružnega okrožja. In da se to prepreči ter da se vzdrži zlasti naše slovensko posojilništvo svojem dosedanjem dobrem imenu, to bila pri gotova srčna želja vsacega strokovno izobraženega posojilaičarja Ako se pri reviziji pokaže, da se ni ravnalo Iz teh vzrokov torej tudi mi to postavo z veseljem pri po postavnih in statutaričnih določbah J in ako se revi- čakujemo. zorju ne izkaže odstranitev konstatiranih pomanjkljajev v času, določenem po revizorju, mora revizor, ako je postavljen od zveze, po zvezinem .načelstvu, drugače pa neposredno, predložiti prepis revizijskega poročila s po-jasnenjem ako potrebno oblastvu določenemu po Obrtnijske raznoterosti. 2. odstavku Deželni odbor kranjski je dobil od dež. zbora naročilo, da se pri nakupovanju bikov plemen) ako v iz deželnih sredstev ozira na domačo prirejo ter kupuje v deželi take bike, ako so v čistih pasmah in primerni kakovosti na razpolago. Deželni Letnik LIX. Stran 375 odbor bo jeseni p premovanja goved, nakupoval spo- pravi sod sod se vlije vrela voda, v kateri je raztoplj sobne bike po 'posebni komi na kar že sedaj opozarjamo odstotko sode Sod se zabije in večkrat izpere. Potem se Živinorejce, ki imajo čistokrvne, sposobne bike v reji, Deželni odbor kranjski oddajal bo meseca oktobra 1901 bike pleüienjake cikaste in sive pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov, in sicer v prvi vrsti občinam, v drug tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje odboru v Ljubljani in vsaki prošnji še izpere s čisto vodo in na to pa se z vrelim vinom zapari. Izabela .. se je v poslednjih desetletjih močno razširila po naših vinogradih, odkar je stari 'trs pa pa povsod bujno rastla in dona Izabela obilo grozdja, posebno je vložiti pri deželnem priložiti 20 kron, katere. zapadejo, če prosilec noče prevzeti odkazanega mu bika. v - * - ♦ I po brajdah. Le škoda, da izabeloo vino nima tistega prijet nega okusa kot iz domačih trt, ker ni čistokrvna žlahtna trta vino ima, nekak neprijetni oku tudi barva lepa tako da se mora po ceni prodajati, za tretjino ali pol ce- neje kot navadno belo-ali rudeče vino. Neprijetni okus pa Kmetijstvo. najbolj v jagodnih mehovih ako se ti močno stiskajo Ako drozgovec in mošt od prvega stiskanji 5a. Po leti se pa vzame vino belkasto in ima le malo izabelinega oku se tako vino dvakrat pretočilo, se okus precej agubi ko se Prvo mleko teletu, potem kravi. Pri nas je- še močno razširjena navada, da se krava in da se da tisto mleko izabelina le malo loči od navadnega belega vina. Zato svetujem da se p o s e b p 'r v e g v de nalije drozg in mošt tisk mošt od ostalih stiskanj .pa tudi po porodu najprej pcmolze kravi izpiti. Te navade pa ni mogoče odobravat? tako ravnanje nepravilno. Prvo mleko, ki se tudi « , ker mlezva imenuje, naj se na vsak način prepusti mladiču in še posebei ter se porabi za domačo rabo. Glede izabele pa moram dostaviti, da se zelo moti, kdor misli,, da se ta trta ustavlja trtni uši. To ni res. Malo delj res zdrži napad trtne uši, a končno se tudi ona posuši. Ker se trtna uš še zmirom naprej širi na vse strani, pač ne kaže izabele saditi temveč na tisto mleko, katerega tele ne more posesati nai se iz- ameriških trtah.ceplj doinače trte Dr. Vošnjak molze in porabi za kravo Prvo mleko, ki se pozna na Kleti puščajte v jeseni tako dolgo odprte dokler ne tem 1 da rumeno in bolj gosto > namreč posebno začne zmrzovati. Kleti so globoko v zemlji, so lahko dalje prikladno za novorojenega teleta, ker je veliko bolj tečno Bazun vsled in veliko lažje prebavno, kakor poznejše mleko tega pa tudi bolj slano 1 kakdr navadno mleko česar se tele veliko hitreje in lažje sčisti. Nekateri živi norejci sploh ne odobravajo tega da se dalo kravi 1 časa odprte kakor one, ki so plitve. Ako na eni strani brije skozi odprtine v klet mrzel veter, zadelaj jih na tisti strani, na nasprotni pa pusti odprte. Pri lepem in ne premrzlem vremenu odpri vse odprtine, da pride v klet svež in čist ter hladen zrak, slab in zaduhel pa gre ven. Kakor je poleti hladna klet boljša, tako tudi po zimi da ni tako mrzla, da zmrz izdelani po porodnih bolečinah, njeno mleko piti. Izkušnje I zovalo. pa uče Čebelam za zimo skrbi za primeren kraj, kj bo da je mlezva še najbolj tečna pijača za take ^^ ^^ bo nič motilo. Košev ali panjev ne smeš pu kra^e in da je več vredna, kakor z otrobi oblojena pi- ščati prosto, ampak jih postavi, če nimaš zaprtega uljnaka jača Švici 5 kjer je živinoreja na jako visoki stopinji t za stene, kjer ne bo veter prehudo po njih pihal čebele se sploh običaj, da dobi krava tisto prvo mleko, ki ostane pa vlijejo, ker so teletu. In če ga krava ne- mara ga po zimi stisnejo skupaj kakor jagode na grozdu in jih veliko pogine, če pride prehud mraz v panj. Zato . panje skrbno ovij s slamo ali s cunjami, pa večkrat pogledai. da se miši ali ondotni živinorejci trdno prepričani, da je ni bolj zdrave netopirji ne vgnezdijo in ne pridejo celo v panj in bolj močne pijače za take krave, kakor je mlezva Nepravilno pa je. da se krava ali telica že pred porodom 9 izmolze, ker se na ta način vpliva na hitrejši porod to « ni dobro. Tudi pridejo novorojena teleta pri takem pa ravnanju ob najboljše prvo mleko Pri dobrih kravah se sicer rado zgodi, da se vime močno napne pred porodom Okrajni zdravnik tako da se bati vnetja ali takoimenovanega dokler n sajevca". mogoče Povest. Vender naj se tudi v takem slučaju, počaka z molžo. Le ko bi mleko začelo kapljati iz sescev Spisal Srečko. (Dalje). » m ko bi bila krava podvržena vnetju vimena se naj odvzame nekoliko mleka pred tedaj porodom. Drugi dan, kar je bila doma, že se je dolgočasila neznansko, kakor je namreč potožila materi. Družbe ni imela nikake, da bi se po svoje sicer pa ne. « • ne smemo čuditi da je zabavala, torej se jej materi pričela opisovati svoje Graško življenje, tako natančno, kakor bi se morebiti > Kmetijske raznoterosti. Kako treba pripraviti nove sode? katera druga ne upala: Izurj vino- 1) Ah mama mesto, mesto to je za mladega človeka gradnik ve to dobro, mnogi pa vender ne ravnajo prav m si napravijo veliko škode na vinu z novimi sodi. Nov sod izperi nekaj «f » Na dolgo in široko je opisovala mesto Gradec ) ka o cerkvah večkrat z vrelo vodo in sicer tolikokrat, da bo šla čista voda koršno je bilo takrat, s prirojeno natančnostjo. Pripove iz njega; dokler nov sod ni zadosti izpran, gre temno ruiav- (jQyala je o vsaki posamezni večji stavbi kasta voda iz njega. Potem sod napolni s čisto vodo, katera se nekaj časa vsak dan mora spremeniti. Nazadnje se še iz- 0 pere z vrelim vinom se naj pusti v sodu nekaj časa ker sprehodih. Risala je z neprisiljeno zgovornostjo vse insti-tutske razmere z vsemi malenkostmi. Dopovedovala je potem dobi od dober vinski duh na drug način se pri materi, kako so šli včasih za njimi mladi častniki 1 kadar Strao 376. 1 C Letnik LIX. 80 šle na izprehod in kako ee je nadzirajoča sestra je Hčerka zila nad tena. Pravila spoznala v* * 1 > r 1 kako so se pozneje sprehajali zdravnik nikdar milosti. Rada bi materi razložila da pri materi ne bo našel da pod okni instituta sami mladi, lepi z eno ali k večjemu ' ♦ ' ♦ • H. i nima prav, ako radi tega zdravnika sovraži dve zvezdi na ovratniku. Potem a izprevi naglo prišla na po- dela je, da bi bil ves trud zamanj in nevaren. vesti in romane, kaj je vse ondu čitala, zlasti v zadnjih dveh letih, ko je dobivala berilo „za odrasle". Tisti dan sta bili postali malobesedni. Ko se Mati pa jo je sama poslušala. pa čez kake Ako jej ugajalo pol ure vračal zdravnik ) domov, ni bilo matere več v sobi. Na ni hotela hvaliti, ako jej ni bilo po volji; ni hotela isti način je ka vzpodbadal konja in, še večjim zanimanjem zrl v okno. rati. Vender pa jej je v notranjem dobro delo, da ima Sedaj pa je že pogumnejše pokazala Mimi svoje temne tako lepo in učeno hčerko. Ko pa je naposled utihnila Mimi, sti obe nekaj časa molčali. In hčerka se oči izza okenskih preprog. Zdravnikova Beza in hlapec Rupert sta si v tistih zopet nekaj domislila, zato je napravila prav pri- dnevih dopovedovala mnogo gospodovih sprememb izza meren uvod: i « I » Ah kako mi je dolg čas a poslednjih dnij. Rupert potrpi sčasoma se vsega privadiš"! tožil, kako mora konja snažiti, kako ga sedlo „Človek nima prav nikake zabave > ko vsaj > krmiti predno jezdijo gospod na izprohod. nikdar dovolj lakovano, uzda nikdar ne Da dovolj ni svetla. bi imela glasovir' mama kaj ne, da mi kupiš Reza pa: kako mora čevlje svetiti, kako ostroge na njih tem bila izrečen želja prošnja in zahteva kako obleko; kot posebnost pa dodalo > da gospod vedno v en kraj jezdarijo. Kot izvanredno zanimivost D Vsega kmalu ne morem malo počakaj koliko pa vender stane to se pravi, pa še to: ) a u n Zadnjič je prišel nekdo gospoda klicat k nekomu Mimi je izprevidila, da se mati ne more ustavljati v hribe da si nogo 'zlomil. Takrat pa bilo čas njenim prošnjam. Urno jej je postregla z vso svojo ved- jezditi na izprehod. Odslovili so ga, da nimajo časa, da nostjo o stvari. Urno je materi opisovala, kako bo včasih pa pridejo čez eno uro in so jezdili na izprehod. prijetno, ko bo ona igrala o zimskih večerih; mati pa Pomisli Rupert, pomisli! Oni je čakal z zlomljeno nogo jo bo poslušala. Tako natanko jej risala da je mati med tem, ko so šli gospod na zabavo"! mislila, da uživa že vse tiste sladkosti, in konečno Po dolgem ukrepanju sta naposled prav boječe obljubila. Kaj pa je hotela? Naenkrat pa je hčerka odskočila od svojega dela oknu. prišla do zaključka, „da morajo gospod nekaj na srcu imeti". Prvo se ie bila seznanila Mimi s kancelista Ber- Poglej mama » poglej 5 kdo je to? kdo pa je" Zdravnik Furlan je jezdil na izprehod. Dražil in Ah lepo nottija hčerjo Olgo. Ta je bila prvorojenka Bernottija. Nekaj časa je bila v ljubljanskem samostanu, kjer se je bodril je z ostrogami že itak prečilega sirca » da je ta toliko Ko naučila, da se jej je podajal naslov n gospica a bila stara šestnajst let jej je umrla mati, oče pa skakal kratkih korakov poševno mimo konjederkine hiše, pa se ni maral drugič ženiti in tako je ona že štiri leta veličastno se zibajoč na dolzih, elastičnih bicljih. Zdravnik gospodinjila pri očetovem ognjišču. Lepa ni b^a niti je tudi vzrfcvnal svojo osebo gori v sedlu, z očmi pa grda. Imela je lep dar zgovornosti. Stvar brez najmanj nekaj iskal v oknih konjederkinega poslopja. Ondu med šega pomena opisovala na dolgo in široko, da jo je gardinami je ugledal lično, temno glavics in kri mu je kdo hotel, poslušati. Ko se zdravnik nastanil v šla urneje po telesu. Na to pa je pognal konja v trab. Lazišču spoprijateljil se je kmalu z Bernottijem in potem I) To tisti zdravnik 1 tisti divjak"! Konjederka postala ogorčena in prav nič ni takem tudi zahajal v njegovo kišo. Nekaj časa je dvoril in dvoranil kancelistovi Olgi, toda čimbolj se ta mogla pred hčerko prikrivati svoje slabe omike. Ta pes me je ovadil"! približevala njemu, toliko bolj se jej je on umikal. Kakor rečeno z Olgo se bilo Mimi sprijaznila kaj Jezno so se jej bliskale oči in nič po volji jej ni naglo. Olgina zgovornost si je znala pridobiti Mimino da hčerki toliko ugajal » kakor jej brala iz obraza. prijateljstvo. Obiskovali sta ena drugo. To redno vsaki dan. kancelistovim ti Radi tega se ne jezite nad njim, mati Morda pa zahajal tudi Furlan kot on moral to storiti"! Hotela je reči dober hišni prijatelj. Tu je bil predstavljen gospici Mimi in takrat pravijo se je srečnega čutil. še več, a mati bila že s tem raz burjena do ekstare. Da bi se bil kdo Poslej pa je često zahajala Mimica k Bernottijevim drugi potegoval, in ume se, da je na to pazil tudi zdravnik na ta sicer pošteni način za zdravnika, izpraskala mu Rad bil šel še večkrat, a bal se je, da ne bi tega izvedeli drugi bila oči konjederka, hčerki pa je za to pot prizanesla. ljudje ali pa (;elo konjederka. Često so kramljali skupno: Tega moraš zaničevati, kakor ga jaz! Če boš po- Bernotti, zdravnik, Mimi in Olga večinoma nemško. zneje zahajala v vaško družbo, tega moraš prezirati si čula deklina"? Ali bavnega se je delal zdravnik. Neko veselje mu v očeh 1 kadar količkaj prijazno z njim Zaigralo govorila Letnik LIX. Stran 377 r I • , One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige ne Mirni. To je opazila tudi Olga in i>rav nič težko jej to ni dejalo. Nekateri ljudje imajo že tak'mešetarski nagon posredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čina preje v sebi, da se radi utikajo v ljubavne 'spletke, če ne v pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, svoje, pa v druge. Prav taka je bila Olga. Opazila je, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. kako z zaljubljenimi pogledi motri zdravnik Mimi, na Razposlalo se bode udom vkup 456.660 knjig. Mimi tičen. pa tudi opazila, da jej je zdravnik dokaj simpa- Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slo Skušala je torej med obema posredovati. Vabila venskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in raz pogosto oba skupaj, pogovore napeljevala na ljubezen veseljujte jih ter unemajte v srcih njihovih ljubezen do in kar na mah ju je pustila sama. prikupila zdravniku. tem se je močno Boga in domovine! Celovcu, dne 18. septembra 1901. Odbor Čas narava, Olgino napeljevanje m spretnost pripeljali so Mimi tako daleč, da se zdravnikova zalju- bila. Nekoč, ko sta bila sama v kancelistovi sobi zdravnik do prvega „jaz te ljubim" opo- Od gumil se takrat pa jih je bilo še mnogo, mnogo in tudi objemov in poljubov. Takrat je bila Mimi srečna. Pogovarjala sta se o bodočnosti in kovala naklepe. Z mučnim strahom Osebne vesti. Deželai predsednik g. baron H po daljSi bolezni popolnoma oidravel in je v sredo zopet prevzel vodstvo deželne vlade Avskultant v Novem mestu Mimica potočila večkrat zdravniku, kako ga mati so vraži. On pa je ob tistih prilikah namrščil obrvi, odgo voriti pa ni mogel ničesar. gosp K imenovan sodnim pristavom za grafiki vifijesodni okraj šel v pokoj. Profesor v Trsta dr Karol Glaser Kadar pa Avskultant v Novem mestu gosp. Jakob Antloga je imenovan sodnim pristavom v Mokronogu potem pred mrakom prihajala Mimi Evidenčni geometer II. razreda v Litiji gosp. Adolf Bind domov vsa rudeča v lica, pripovedovala je materi, da jej je pomaknjen v prvi razred Vladni stavbni adjunkt gosp ni več dolg čas, da se je že vsega privadila. Materi pa je bilo po volji. (Dalje sledi). Karol gosp se je službi odpovedal Davčni pristav V Artur Sedlak je iz Višnje gore premefiöen v Ljublj Učiteljska imenovanja. Začasni vadnični učitelj na učiteljišču v Ljublj gosp. Ivan K Družba sv. Mohorja. mefičen na tem zavodu. Nadučitelj gosp Naša družba šteje letos 76.110 udov to je plicah pri Zagorju šel v pokoj Josip Stalno je stalno na-er i n v To-so nameščeni: gosp Emil Adamič v Toplicah pri Zagorj gosp Anton ^486 udov manj, kakor lani. Udje se razdele po posa meznih škofijah tako-le: Vidmar v Ambrusu, gdč. Marija Mehle v Šmartnem pod Šmarno Šk goro 1 gdč Pavlina v Štrekljevem, gdč. Ivana Goridka nadškofija 8.599 t. j. 11 manj kakor lani. lini, gosp. Ivan Vrsö erjanc v Sv. Križu, gdč. Amalija Kobau v Veliki do v Vidu 2. Krška škofija . . . 6.208 160 „ 3. Lavantinska škofija . 23.771 n 2025 „ 4. Ljubljanska škofija 29.587 n 519 „ 5. Tržaško-koperska škof. 4.041 n 25 več 6. Sekovska škofija . 598 n 34 „ 7. Somboteljska škofija . 351 n 8. Zagrebška nadškofija . 479 n 66 manj 9. Senjska škofija . . 206 n 7 „ 10. Poreška škofija . . 136 6 več 11. Djakovška škofija 65 n 3 „ 12. Bosniška škofija . 216 11 manj 13. Videmska nadškofija . 185 n 9 „ 14 Razni kraji 541 n 15 več 15. Amerikanci 908 M 104 „ 16. Iz Afrike in Azije . 209 r» 128 „ n » V pri Ljublj in gd5 M n Vidu pri Zatiöini. Kompetenčnim potom aar iz Ve- Justina Eržen so bili premeščeni: nadučitelj gosp. Jakob P ret n n like Doline v Rodeče, gospod Fran Mlak iz Trebnega v n Eibnico in gdč. Franica Jankovič iz Zagorja v Toplice pri n rt n rt Zagorji za Dol Gdč Izabela Födransperg imenovana n n Deželnozborske volitve. Pri volitvi iz kmetskih n občin dne 12. septembra so bili voljeni: okraju ljub- n rt n n Ijanska okolica-Vrhnika Po v še s z 2591 glasov; Jelovšek je dobil 2766 in dr. Šusteršič 193 glasov, 30 glasov je f» n bilo razkropljenih, 112 glasov je bilo neveljavnih. okraju » n Kamnik-Brdo Mejač s 2037 glasovi Stare je dobil 232 n n glasov, 45 glasov je bilo razkropljenih, 15 neveljavnih. n n okraju Kranj-Loka-Tržič Detel a s 2569 in dr. Brejc z n n 2352 glasovi; baron Lazzarini je dobil 213 glasov; 14 gla- razpošiljanjem letošnjih družbenih knjig smo za sovnic je bilo neveljavnih. 4. V okraju Radovljica-Kranjska čeli dne 18. septembra in prizadevali se bodemo J da gora Pogačnik s 1230 glasovi; čop je dobil 278 glasov. častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili 5. V okraju Posto]na-Logatec-Senožeče-Lož-Bistrica-Cerkniea bodemo zaboje s knjigami dr. Krek s 1956 in Drobnič s 1953 glasovi. Arko je po tej vrsti: Amerika in dobil 1668 glasov, Ambrožič 1658 glasov, 34 g;lasov je bilo Afrika, lavantinska, krška, ljubljanska, tržaška in goriška neveljavnih. okraju Idrija-Vipava Božič s 891 glasovi. škofija ter razni kraji. Habe je dobil 785 glasov. okraju Kostanjevica- Krško- Novomesto Dular s 2408 glasovi; Globočnik je dobil 1062 šiljajo Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige po- glasov, Lapajne 35 glasov, nujno prosimo > na] takoj » ko dobijo „aviso a 1 pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij,, ki povzročujejo saino zamudo in 35 glasovnic neveljavnih. Zužemberk-Mokronog Litija-Radeče K o š a k Žitnik s 4048 glasov, dr. Schweitzer glasov je bilo razkropljenih, V okraju Trebnje-Višnja gora- s 4661 glasov. s 3974 glasov, nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo častitim po verjenikom povrniti posamezni udje. Bukovec je dobil 1029 glasov, Zupančič 1015 glasov, Vehovc 96 glasov. Brce 69 glasov, 109 glasov je bilo razkropljenih. 57 neveljavnih. V okraju Kočevje-Ribnica Pak i ž 2489 Stran 378. glasov in Jakliö s 1553 glasovi, Višnikar je dobil glasov,^ Eus 23 glasov, 15 glasov je bilo razkropljenih 1189 10'2 glasova neveljavna. s 1164 glasovi dne 1^9. t. m ' okraju Črnomelj Metlika Pfeil je dobil ' 410 glasov. so se vrSile volitve v oiestih in merje glasov• navedemo prihodnjič, za danes naj trgih četrtek Kazr da 1 izvoljenih šest naprednjakov 1 omenimo nemški libe raioo j^v Eožovj^), licjiplioho naro<3ni poolanco, ( ) i Dotijača obrt.^Ključarski mojster gosp. Ivan Pust v Pristranskih uTičah št galu ki 5' ]e na Eeisnerjevi hiši na vo- eve ceste in Komenskipga ulic napravil kovano tablo, res mojstersko delo. Zlasti cesarski orel, levi in cesarska krona so fino in okusno delani. To delo svedoči. da tudi do- i . mača, umetna obrtnost kaj zna če se Pogorelcem. v, odbor dovolil podpore 1000 Russkij kružok Podlipi pri podpira. Ajdovcu je deželni / « * » •v ' ♦ ^ dr,. Jenko je priredil v poletju-poseben kurs za dame in , gospode ter , poučeval ruski jezik večkrat na teden popoludne. Te , dni se je. ta kurs končal. Dosegel je najlepše uspehe. Zimski kurs pa se začne koncem tega meseca: Oglasila sprejema gosp. dr. Jenko. Kersnikov > Cyclamen« v nemškem prevodu. začel 10. t. m. izhajati večernem listu praške^Politik nemški prevod Janko Kersnikovega romana „Cyclamen"./Prevod je oskrbela gdč. Zofka Kveder. Iz slovenske lirike. Prof. A. Funtek je priobčil v uradnem listu troje novih nemških- prevodov iz slovenske lirike (Jos. Cimpermap, Fr. Prešeren, Jos. Krilan-Pagliaruzzi). V, istem listu tudi začetek ocene o Granglovi drami Mizarska zadruga v St.' Vidu nad Ljubljano je prosila od ministrstva strojev, ki bi 18 000 kron. dežela Ministrstvo se je obrnilo do deželnega odbora naj prevzela 9000 kron, a deželni, odbor je to odklonil. » « Postojinska jama dobi olepšavo. Sedanja električna razširi, oziroma se nadomesti z novo se razsvetlja\ moderno električno znatno napravo Novih bo 28.obočnic in 1000 žarnic, tako. da bodo tudi oni deli jame, katere so dosedaj razsvitljevali s svečami, razsvetljeni z električno lučj Tako bo > omogočeno, da se vsaki dan lahko triko razsvetljeno jamo I ogleda sijajno z elek za zdravljenje jecljajočih otrok. Kakor v prejšnjih letih priredili, se bodejo vsled razglasa dunajskega okrajnega šolskega sveta z dne 26. junija t. 1. tudi letos v . novembra na Dunaju brezplačni času od 1. oktobra do tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Letnik L1X. Spisal M. Seigerschmied, duhovnik ljubljanske škofije. 4.) Umni kletar. Spisal Anton Kosi. 5.)> Slovenske v.e- černice za pouk in kratek čas. 53 zvezek. 6.) Za srečo. Povest. Spisal Fr. Malograjski. • i Zopet napredek goriških Slovencev. Te dni se je mudil v Gorici' gosp^ profesor Hubad,^'ki je vodil in uredil vse priprave za otvoritev glasbene šole' goriškega „Pevr sKega.in giasoenega društva". 0 Opo- C. kr. tehnologični muzej . na Dunaju. zarjajo se vnovič naši obrtniki ali izprašani obrtniški pomočniki na mojsterske tečaje za črevljarje, krojače, mizarje, ključarja, tesarje in galvanotehnike na c. kr. tehnblogičnem muzeju na Dunaju. Kdor se hoče priglasiti za obisk katerega teb tečajev, naj pošlje domovnico, spričevalo ljudske šole, eventu-velno spričevalo kake obrtne šole, spričevalo mojstra, pri katerem se je izučil obrti, ubožno spričevalo in spričevalo žu-panstva, da razume nemški jezik, na „Trgovsko in obrtno društvo" v Ljubljani. ^ Umrli. V Trstu je' v starosti 74 let umrl tržaški škof preč. gosp. Andrej Št er k. Pokojnik je bil rodom iz Vo-loske. gosp; Otmar Murnik v starosti 76 let. Pokojnik je bil rodom iz Škofjeloke ter je bil svoj čas jako resen kandidat za mesto Št. Lambertu na Gor. Štajerskem je umrl opat, ljubljanskega škofa^ V Žalcu umrla soproga tamošnjega nadučitelja. gospa Antonija Kocuvan roj. Kuk o v ič v 61. letu svoje starosti. Iz »Tomčeve koče« planinske podružnice radov- ljiške, na Begunjšici bilo je ukradenih. najbrže pretečeni teden, osem posteljnih odej „plaht". A m ^^ • • A A 1 m m Tat, je doslej v se neznan, je najbrŽe zlezel skozi okno, ker je bilo zunanje odprto, a znotranje ubito, ko se je tatvina zapazila. Storilcu se še ni prišlo na sled, če tudi je orožništvo vse bližnje in obmejne druge postaje obvestilo o tej tatvini. Grozna nesreča. Dne 13. t. m. se je dogodila na Kolpi na hrvatski strani grozna nesreča. Hrvatje iz Vivodine, vračajoči se s tržnega dne iz Karlovca okoli '4. ure popoludne hoteli so se na takozvanem Hrenovem brodu, pol ure od Ozlja in dve in pol ure od Metlike, prepeljati z desnega brega na, levi breg Kolpe. Neki Metličan je, vozeč se iz Karlovca domov. to opazoval. Na brod so spravili tudi voz z dvema konjema, par volov, več prascev in mnogo drobnine. Kolpa je vsled dvadnevnih nalivov tako narastla, kakor že več let ne. Komaj odrinejo od kraja, kar nakrat se utrga žična vrv in valovi potegnejo s silno brzino brod za seboj. Opazovalec skoči z. voza, vzame vrv in teče nesrečnikom na pomoč. Žalibog ni Te dni Urednik »Slovenskega Gospodarja« obsojen, mogel vržene vrvi nobeden doseči. Nesrečniki, uvidevši svoj )e stal pred porotnim sodiščem v Mariboru prefekt obupni položaj, vdarijo v silen krik. Valovi so drvili brod Anton Korošec, tožen radi prestopka proti javnemu po strugi s tako hitrostjo mej pečine proti ozaljskemu gradu. gos redu in miru, kateri prestopek je storil s priobčenjem nekih . da so mu bili kmalu brod in ljudje izpred oči. V diru hiti notic v „Slovenskem gospodarju". Zaradi teh notic, ki so bile naperjene proti ptujskim nemškim trgovcem in sploh proti mož v Ozalj klicat na pomoč. Dovozivši se pod grad, zagleda brod, se je ravno nad mlinom čez znameniti, naravni, jako ptujskim Nemcem, katerim se je tudi očitalo, da so užgali visoki jez pogreznil z ljudmi in živalim! v strahovito bobneče neko hišo, kjer bi se imela vršiti Slomšekova slavnost, je bil valovje. Ker za nekoliko sekund ni, razun zrušenega broda, nikogar zapazil, bil je prepričan, da se je moralo vse, kar že meseca marca t. 1. obsojen bivši odgovorni urednik „Slo- venskega Gospodarja" A. Janša na 14 dni zapora. Janša je bilo živega na brodu, ubiti, ali pa hipoma potopiti. Da bi je tedaj izdal, da je gosp. Korošec spisal dotične nofice; gosp. ne prišel v tako slabem vremenu domov, ni mogel z Ozaljani, Korošec, je bil spoznan krivim in ga je sodišče obsodilo na ki so hiteli k groznemu prizorišču. Kakor on, tako so tudi šest tednov zapora in povrnitev vseh stroškov. To je pač prvi drugi, gledajoč ta strašni prizor, bili uverjeni, da se ni mogel slučaj y slovenski žurnalistiki, da je odgovorni urednik izdal nihče rešiti. avtorja. Škandal. Pozneje pa se izvedelo iz ust onih Vivo- Streljanje proti dežju. Kakor se strelja proti dincev, ki so se čudovito rešili, da so se izmed 14 moških žensk, bivših na brodu, ostali žrtve razjarjenih valov: m toči, tako se je te dni v okolici Gradca poskusilo streljati jedna devojka, jedna žena, 1 deček in možje, brodnikov. tudi proti dežju, toda streljanje ni imelo, uspeha. ki so znali plavati, skočilo je, videvši nesrečo, v vodo in so Družba sv. Mohorja je začela ravnokar razpo- se rešili. Druge so oteli ribiči s Trga pod Ozljom, ki so v šiljati svojim udom knjige za 1. 1901 in sicer: 1.) Koledar času nesreče ribarili s čolni v Kolpi. največjo hladnokrv- za leto 1902. 2.) Zgodbe sv. p i sm a, uredil t dr. Fran- nostjo se _ ♦ _ _ š čišek odlikoval brodnik Zajec iz Zajačkega sela, Lampe in dr. Janez Ev. Krek. 3.) Pamet in vera. sam v smrtni nevarnosti rešil s čolnom petero ljudi. Eazua Letnik L1X. Stran 379. ♦ • jednega kooja in vola baje vsa žival potonila. Brodnik Nemška vojna ladija se potopila. severnem Benkoviö pogum in skušal z jednim samim veslom brod obrniti h kraju ; ves čas v obupnem položaju dajal nesrečnikom , niorju je imelo minoli öas pomorske vaje nemško brodovje. jednem oddelku tega brodovja bila tudi.križarka „Wacht u žalibog je bil ves njegov trud zastonj. Vse te nesreče pa je Ta ladija je imela nalogo, da mej vajo pride med dve oklop-gotovo kriv lastnik broda, ker je pustil, da se je brod preveč nice ali vsled neznane pomote ali nesreče je trčila z oklopnico obtežil in ker za varstvo ni imel Se drugih rezervnih vesel. „Saxen". Udarec bil silen in na križarki „Wacht" se je JNa brodu pa je bila tudi soproga vivodinskega beležnifea, Ki prece) glasilo povelje: Naj se reši, kdor se more! Bilo je to pri padcu čez jez zagrabila za brodov mostič in se tako pač dokaz, da je ladija hudo poSkodovana. Druga vojna ladija se rešila. Tisti, ki so bili pri Trgu rešeni, obdržah so se na poskusila ponesrečeno ladijo pripeljati k obali, ali v 20 mi- deskah popolnoma zrušenega broda na površju, da so mogli nutah se je n Wacht a potopila v globočino. Poveljnik s čast rešitelji po nje z čolni. Lastnik konj se je rešil s tem, da se ništvom je ostal do zadnjega na ladiji. „Wacht" je bila jedna prijel kraju. svojemu konju za rep in tako s konjem prišel najlepših in najbolj hitrih ladij nemške vojne mornarice. Pred tremi leti je bila v morje spuščena ter z vso pripravo dan v Dravo. Zakonska ljubezen. Kočarja Janeza Krepka, iz vred stala okoli 5 milijonov mark (6 milij. kron). Zdaj leži okolu 48 metrov, globoko pod morjem. Moštvo se je vse rešilo t. m. so potegnili mrtveca iz Drave. ^^ ^ojne ladije, katere so se potem vrnile v gdansko Sv. Petra pri Mariboru, je sunila njegova žena na Male maše Dne Žena je že pod ključem. vojno luko. Nezgoda. Jakob Turšič iz Brezovice prišel te Pravda za 500 milijonov. Senzacijonelni proces Mrkunu (Kobiju) na Breg. Turšič je sila kratkoviden, s« vrši v Novem Jorku. SOletna gospa Donald je prišla na dni Zapazivši cirkularno žago, je pristopil k nji in ker ni razločil. da je lastnica posestva, ki ima vrednost 500 milij kron ali stoji ali se suče. se s prstom. je dotaknil z roko. Plačal je to bil last njenega očeta Ijona Samomor. Vojak Andrej Viher od lovskega bata- je pri vajah na Notranjskem dne avgusta sled Ta svet, ki leži v Novem Jorku ga je zapustil njenemu nečaku pod pogojem, da je gospa Do nald res med mrtvimi. Gospa Donald znana daleč od očetove hiše in nečak dezertiral. Dne 11 t. m gozdu pri Petru so ga našli ustreljenega v nekem posestev v mnenj » da doslej bivala nepo- nastopil kot lastnik gospa Donald mrtva. Nečak je sedaj silno razočaran, ko se je nakrat gospa Donald pojavila mej Nesreča. V noči od 15. na 16. t. m. šel neki V ^ • # živimi človek skozi selo JuršiČi pri Kastvu proti kolodvoru postaje Največja brzojavna pisarna v Londonu Na Jurdani. Mož le bil doma iz V. Brda. pri Podgradu. Na jeden dan odpošlje zavod v svet okolu 150.000 poročil progi med Jurdanijem in Juršiči je mož prišel pod vlak, ki ga je na več kosov raztrgal. Naslednje jutro je železniški zavodu 1226 brzojavnih in 200 telefoničnih naprav čuvaj našel te kose. Strašen umor. Št. Lenartu pri Mariboru je Spominski dan naše industrije. Danes deset let, odkar se oživotvorila nova Jernej Lipik umoril moža svoje hčere, Janeza Deutschmanna, na grozovit način. Eazbil mu je s sekiro glavo, in ko Deutschmann še ni izdahnil, je Lipik vzel nož in mu odrezal glavo. Potem je Lipik razkosal truplo, kose zakopal v gnoj in ušel. V soboto se je morilec sam javil oblastvom. Tudi Lipi- gospodinjstva. Znano je, kolika važnost gre v družini kovo hčer so zaprli, ker sumijo, da se jez očetom dogovorila rednemu uživanju kavne pijače, kako so se je čimdalje industrija, ki 'je bila poklicana na uvaževanja vreden način spešiti našo telesno blaginjo in ekonomijo našega o umoru. bolj navadili tako v palači kakor v najmanjši koči 1 kako Nesreča pri tramvaju. Iz Brna javljajo, da se važno je torej bilo, to vsakdanje živilo urediti tako da je dogodila na tamošnji električni železnici te dni pozno zvečer velika nesreča. 241etni potnik Oto Heller iz Toplic na češkem je hotel skočiti na motorski voz, ko se je že pomikal naprej, zdrsnilo se mu je in Heller je padel pod kolesa, katera so je tudi prikladno našemu zdravju. Izvestno se še vsakdo spominja, kako živo se je pokojni župnik Kneipp v svojih predavanjih in spisih potezal za domačo in zdravo sladno kavo. Pač bilo ljudstvo v vedno pravem smislu že mu pretrgala telo, da so se pokazala nakrat vsa čreva ne- davno spoznalo, da je ječmen najboljši kavni surogat, ali srečneža. Mnogo ljudi se je pri tem pogledu onesvestilo, mej temi tudi neko dekle, ki se je malo prej sprehajalo s Hel- samo opraženi ječmen ima zoperno grenak okus, in tudi lerjem. V bolnišnici so ranjenca takoj operirali, a vender samo opraženi slad se hitro upre zaradi zoperno slad še isto noč umrl. 15 oseb utonilo. V Brestu se je zvrnil 30. t. m. kega ukusa. Treba je bilo torej odpraviti te nedostatke. I To se je naposled posrečilo drugemu, v največjem obsegu čoln, vsled česar je utonilo 15 oseb. Nihče se ni mogel rešiti, izvedenemu prizadevanju firme Katbreinerjeve, ki jo je bil župnik Eneipp izpodbudil na izdelovanje slastne sladne Thierfreund" čitamo sledečo dogodbo iz našega časa: Grrajščak kave in ki so jo podpirali najizkušenejši strokovnjaki. Gr. na Nemškem blizu reke Maina je daroval svojemu logarju Junaštvo psa. V zadnji številki lista „Der illustr. velikega angleškega psa..Ker pa je logar Ž njim surovo ravnal, ubežal mu je večkrat, tako da je naposled sklenil, da ga potopi v Main. Privezal mu je okoli vratu kamen, ter ga pahnil Vzorni izdelek, ki so ga vsi sloviti zvedenci preizkusili potem pod imenom za nedoseženega in izvrstnega se » Kathreinerjeva Kneippova sladna kava tt prvič uvedel v vodo. Pes pa le pregrizel vrvico in tako je splaval zopet pred desetimi leti in se odslej brezprimerno hitro in na površje. Toda surovež ga je udaril z veslom po glavi, da uspešno razširil po vsem svetu. Za ta veliki, uspeh za se je* voda od krvi porudeČila. Vkljub temu je plaval pes zopet čolnu, od katerega ga je hotel divjak iznova odpoditi z veslom. Toda logar je izgubil ravnotežje in Štrbunknil v vodo, v kateri bi bil gotovo poginil, ako bi ga pes ne bil prijel za obleko ter ga privlekel na breg. hvaljuje Kathreinerjeva Kneippova sladna kava najprej izredno prednost, da ima priljubljeni ukus zrnate kave. Izvestno je zanimljivo, kako se mu podeluje ta ukus. Kava raste, kakor znano na grmičastih drevesih, katerih I •l 4 Stran 380. Letnik LIX. V sad je podoben naši črešnji. V teh črešnjah tičejo kavina zrna kot seme. Iz mesnatega ovoja pa prirejajo Arabci sok » takozvani » gišr tt ) se 1 kakor poročajo potniki 1 odlikuje z izredno finim vonjem po kavi. Iz tega sadnega mesa dado Kathreinerji na otoku Reunionu, slovečem po patentiran skoro po vseh izvrstni kavi, na način ki omikanih državah, napravljati izvleček 1 s katerim se sladna zrna ob izdelovanju prepoji na jako bistroumen način. Tako dobi Eathreinerjeva sladna kava vonj in ukus kave, kar spoznaš, ako pregrižneš Jasno je, dasi je morala taka sladna kava zrn. nekaj se odlikuje s prijetnim ukusom in priznano zdravstvenimi svojstvi sladovimi, hitro pridobiti ves svet, zlasti v širših slojih ljudstva, kjer se je kava v nekakšnem smislu utihotapila kot živilo, kar pa nikakor ni bila. Zato morala biti primes, ki je sama na sebi redilna in zdrava, ki jo je moči zrnati kavi pridajati do polovice in še več, s katero se torej taka priljubljena kavina pijača napravlja še prijetnejša po ukusu. in primerna zdravju, izredno dobrodošla povsod. Največja, brezprimerna prednost Kathreiner- jeve Kneippove sladne kave pa je ta > da jo moči piti » čisto u in da na nepresežen način nadomešča zrnato kavo onim, katerim JO je zdravnik popolnoma prepovedal. ; očvr- Otroke je sploh treba navaditi zgolj sladne kave; ščeno zdravje in cvetoča zunanjost je posledica temu. Takisto se Eathreinerjeva Kneippova sladna kava ne ) J more dovolj živo priporočati ženskam, onim, ki okrevajo in onim, ki bolehajo na želodcu, srcu in živcih. Po dolgi izpričani izkušnji je lahko prebavna, krvotvornaa krepilna dalje > čim in tekne vzpričo prijetnega ukusa tem bolje jo piješ. To novo industrijsko stroko, praznuječo svoj desetletni obstanek, je treba torej smatrati za resnično dobrodelno pridobitev, ki ni dovolj ceniti na polju J priporočnih živil in redil. Najboljši veščaki so jo ozna čili za „rodbinsko kavo" v najboljšem smislu te besede zato pa je Eathreinerjeva Eneippova sladna kava seveda našla precej posnemalcev, ki zopet dobijo svoje naslednike, dasi so bili že večinoma sodno kaznovani. Ali občinstvo ^e že natanko razločevati in jemlje v svoj prid že davno pri nakupovanju le znane izvirne zavoje s sliko 0 župnika Eneippa kot varstveno znamko in z imenom Eathreiner. Zakaj kjer pristni Eathreiner rabijo tudi malo časa, tam ga že ne morejo več pogrešati. Zato J lahko firma po vsej pravici pravi v svojih naznanilih moči častitati vsaki gospodinji in materi, ki gle- rabi «da dajo na zdravje, prihranek, čistost in dobri ukus Kacnrelncrjcvu Kucippuvu oladuu kavu". Tržne cene. v Ljubljani dne 20. septembra 1901. Pšenica K 8.30 6.60 h, jeömen K 6.50 h K 7.20 b, ajda K 6.50 proso 6.80 h, turšica K 6.50 h, leža K 9. b, fižol Vse cene veljajo za 50 kilogramov. r t « # Loterijske srečke. y Brnu dne 18. septembra L 1.: 19, Na Dunaji dne 14. septembra t. L: 62» i V Gradci dne 14. septembra t L: 58, 53, f 14, 13 I 90. 78, 16, 12 , 69, 43 CO zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem zgube kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterrelcher Deutsche Gasse 8 Budapest. Podpisana tvrdka pošlje vsaki osebi katerega stanu proti poštnem vzetju trgovini krone nezaslišano ceno vinarjev carine prosto, izborno in natančno tekočo uro s Sletnim jamstvom. enem dobi vsaki kupovalec take ure enO elegantno fino faconirano verižico i>VXJLj Ugaja priloženo lahko premeni uia ijc denar nazaj. Edino naroča naslov: Schweizer Uhren - Vertretung Krakau Postfach (Gralizien) Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki