\
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI
D
“ П/tfBLJANA, SOBOTA, 16: APRILA 1966 . LETO VIL, ST. 103 . CENA 50PAR (50 STARIH DINARJEV)
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1939 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, П JO ]E 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLU ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
Prvo izdajo
Organizacija
kliničnih
bolnišnic
Izvršni svet skupščine SRS sprejel tudi program svojega dela
LJUBLJANA, 15. apr. — Iz sekretariata za informacije smo prejeli: Na današnji seji — vodil jo je predsednik Janko Smole — je IS skupščine SR Slovenije sprejel okvirni program svojega dela za drugo tromesečje tega leta, to je do konca meseca junija.
Nadalje je na predlog sveta kliničnih bolnišnic v Ljubljani IS sprejel odločbo, s katero se spreminja dosedanja odločba o kliničnih bolnišnicah v Ljubljani. Sprememba odločbe je bila potrebna zato. ker je svet kliničnih bolnišnic sklenil, da bo ustanovil inštitut za gerontologijo in geriarrijo kot zdravstveno delovno enoto kliničnih bolnišnic. Le-ta bo, tako kot druge enote, vključena tudi v pedagoško in znanstveno raziskovalno delo medicinske fakultete v Ljubljani. Hkrati bo izločena iz dejavnosti kliničnih bolnišnic ftiziološka klinika, ki bo delovala vnaprej v okviru inštituta za tuberkulozo na Golniku, s čimer so soglašali samoupravni organi kliničnih bolnišnic, inštituta za tuberkulozo Golnik in medicinske fakultete.
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo je predložil IS tudi poročilo o izvršitvi sklepa socialno zdravstvenega zbora republi-
Včeraj v republiški skupščini
• Nadaljevanje
na zadnji strani
Sožalje
predsednika Tita
BEOGRAD, 15. apr. (Tanjug.) — Predsedn;k republike Josip Broz Tito je posla! vršilcu dolžnosti Jemenske arabske republike Hasanu el Amriju tole brzojavko:
»V Imenu narodov Jugoslavije in v svojem imenu sporočam. vasi ekscelenci in jemenskemu narodu globoko sožalje ob smrti vršilca dolžnosti predsednika Jemenske arabske republike, njegove ekscelence Abdulaha el Iri-janija.«
Sklep zveznega izvršnega sveta
BEOGRAD, 15. apr. (Tanjug.) — Zvezni izvršni svet je sprejel sklep, da bodo zastave 16. aprila, na dan pogreba pokojnega iraškega predsednika Arefa na vseh javnih poslopjih na pol dro-
Džunov se je vrnil iz Kaira
BEOGRAD. 15. apr. (Tanjug). — Iz Kaira se je vrnil z letalom zvezni sekretar za delo Risto Džunov, kjer je vodil jugoslovansko delegacijo, ki se je teden dni mudila na uradnem obisku v prijateljski ZAR. Ob vrnitvi je Risto Džunov izjavil, da pomeni ta obisk v ZAR nov korak v razširitvi sodelovanja na področju dela in delovnih odnosov med Jugoslavijo in ZAR. »Iz ZAR se vračamo z zelo prijetnimi vtisi: deležni smo bili najprisrčnejšega sprejema tako pri funkcionarjih, s katerimi smo se pogovarjali, kakor tudi pri egiptovskih delavcih, s katerimi smo se srečali.«
Delegacija je v ZAR obiskala več tovarn. Pogovarjala se je z ministrom za delo ZAR Salanom in se sešla tudi s funkcionarji generalne federacije arabskega sindikata in federacije sindikatov ZAR.
Danes v „Delu"
2 stran
Brez dobre organizacije v podjetju ni dobre delitve in samoupravljanja
3. stran
Kako v slovenski industriji urejajo delovna razmerja
«■
5. stran še enkrat o reformi šol druge stopnje
&
9. stran
Drago Vresnik:
S poti po Jugoslaviji *
25 stran Pred drugo vesoljsko petletko
Zdravilišča v novi luči
Socialno zdravstveni zbor obravnaval tudi ukrepe za izboljšanje materialnega položaja bivših borcev
LJUBLJANA, 15. aprila. — Stališča o vrednotenju zdravilišč in njihovem enakovrednem mestu v sklopu zdravstvene službe je socialno-zdravstveni zbor odobril in sprejel brez večjih sprememb. Ko se je s temi stališči sedaj začrtana politika te važne zdravstvene dejavnosti, lahko pričakujemo, da bodo v zdraviliščih bolniške postelje preko leta bolj enakomerno zasedene in to s pacienti, ki jim bo nadaljevanje ali nadomestilo bolnišničnega zdravljenja odobreno na osnovi strožjih medicinskih kriterijev. Poslanci so na današnji seji zbora razpravljali tudi o izvajanju ukrepov za izboljšanje materialnega položaja borcev NOV, poslansko vprašanje pa je sprožilo informacijo o gradnji onkološkega inštituta.
V razpravi o pomembnem mestu kopališko-klimatskega zdravljenja je dr. Jože Beni-gar med drugim dejal, da sistem financiranja zdravstvenih storitev nikakor ne bi smel omejevati pravic do tega zdravljenja. Izbira bolnikov in zdravilišč sodi v pristojnost zdravstvene službe, ki ne bd smela pasivno čakati, kdaj bo bolnik prosil sam za tako zdravljenje in sam predlagal določeno zdravilišče. Prav to je doslej vplivalo na
prenapolnjenost zdravilišč v glavni sezoni in komaj polovično zasedbo v zimskih mesecih. Presoja pa bi bila lažja, če bi imeli zdravniki izpopolnjena strokovna navodila o indikacijah za posamezna zdravilišča in če bi zdravstvena služba v zdraviliščih pogosteje obveščala javnost, predvsem tudi zdravstveno službo, o uspehih zdravljenja v naravnih zdraviliščih. V tej zvezi je dr. Jože Benigar menil, da bi morda kazalo for-
Danes Arefov pogreb
Tik pred smrtjo naj bi bil Aref odkril zaroto
BAGDAD, 15. aprila (AFP). — Jutri popoldne bodo z vsemi častmi pokopali iraškega predsednika, maršala Arefa, ki je izgubil življenje, ko se je njegov helikopter blizu vasi Našava v južnem Iraku zrušil na tla. Vršilec dolžnosti šefa države premier Bazaz je ukazal enomesečno žalovanje.
Danes popoldne so v Bagdadu pokopali posmrtrfe ostanke devetih iraških funkcionarjev, ki so skupaj s predsednikom Arefom izgubili življenje. Med ubitimi sta bila tudi notranji minister Abdel Latif Daradži in minister za industrijo Mustafa Abdulah.. ^
...Poliraški ustavi mora novega predsednika izvoliti obrambni svet, najkasneje sedem dni po smrti prejšnjega predsednika. Iraški tisk v današnjih izdajah ne omenja nobene osebnosti, ki bi prišla v poštev kot naslednik pokojnega maršala Arefa. članki v današnjih izdajah so posvečeni predvsem spominu na pokojnega predsednika.
Johnsonovo potovanje dobre volje
Nenaden obisk v Mehiki naj pripomore razčistiti odnose z LA
MEXICO, 15. apr. (Tanjug). Ameriški predsednik Lyndon Johnson je prispel sinoči pozno na neuradni obisk v Mehiko. Tu bodo danes odkrili spomenik Abrahamu Lincolnu. Spomenik je ameriška vlada podarila Mehiki.
Nenadni sklep predsednika Johnsona, da bo sam vodil ameriško delegacijo, je zbudil izredno pozornost ne le v Mehiki, temveč po vsej Latinski Ameriki. Za to gesto dobre volje se je ameriški predsednik odločil prav v času, ko je deležna ameriška politika na vseh vzporednikih najostrejših kritik.
Neposredni povod teh kritik je bilo nedavno zasedanje organizacije ameriških držav v Panami, kjer so posebni odposlanci 19 vlad latinskoameriških držav in ZDA poskušali izdelati nov osnutek ustanovne listine za svojo organizacijo. Prav na pobudo Mehike so predstavniki držav soglasno zavrnili Američane, ki so se zavzemali za večje pravice vodilnih organov OAD na podlagi pravice do »kolektivne intervencije«, ki naj bi zagotovila »red in mir«. Poleg tega je Mehika dala poglavitno pobudo za novo latinskoameriško večino, ki je v Panami razčlenila in kodificirala v osnutku ustanovne listine nova načela o gospodarskem sodelovanju in tako postavila celotno organizacijo v okvir načel o medsebojnem spoštovanju suverenosti in nevmešavanja. »Namesto pomoči nam ZDA ponujajo topove, namesto sodelovanja si želijo intervencije.« Takšne komentarje je objavilo veliko latinskoameriških časopisov.
Johnsonov obisk v Mehiki je zato prerasel turistično-zgodovinski okvir Lincolnovega spomenika. Od Johnsona pričakuje Latinska Amerika, da bo v Mehiki povedal, kako namerava in v katero smer urediti svoje odnose z južnimi sosedami.
»Al Gumhuria« piše, da Are-fova smrt ni katastrofa samo za Irak, marveč za vse arabske države in za vsa osvobodilna gibanja. »Al Arab« pa ugotavlja, da je Aref -umrl sredi boja za socialno pravičnost.
Iraška, .armada, je v pripravljenosti; . glavna poslopja. ..zastražila vojska.
Libanonski tisk namiguje, da je predsednik Aref pred tragično smrtjo odkril zaroto. Po pisanju libanonskega tiska sta poveljnik bagdadske garnizije Said Salibi.in šef policije polkovnik Kader el Samaradž odstopila, ker sta bila osumljena, da nista preprečila zarote, ki se je snovala zoper šefa države.
Teheranski listi pa pišejo, da je predsednik Aref postal žrtev atentata. List »Etalat« se sklicuje na poročilo tajne kurdske radijske postaje, ki je javila, da so Arefov helikopter sestrelili kurdski uporniki in sicer takoj potem, ko si je maršal Aref ogledal položaje vladnih čet blizu Agreha. Radijska postaja kurdskih upornikov je po pisanju »Etalata« celo navedla, da je na helikopter streljal Mohamed Amin Barzani, daljni sorodnik kurdskega voditelja Mustafe Barzanija. Dopisnik »Etalata« nadalje javlja, da so Kurdi ustavili boj proti iraškim četam, kakor hitro so zvedeli za Are-fovo smrt. V Teheranu je bilo zaradi smrti predsednika Arefa proglašeno petdnevno žalovanje, medtem ko je alžirska vlada razglasila sedemdnevno žalovanje.
Iz Beograda je danes odpotovala v Bagdad jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila pogreba pokojnega predsednika Arefa. Vodi jo sekretar zveznega izvršnega sveta dr. Milivoj Rujavina.
marati balneološki inštitut v okviru republiškega zdrav-ker se mu tega inštituta v Rogaški Slatini preveč omejena na delo tega zdravilišča.
Zinka Straus je kot poseben problem navedla mladinsko klimatsko zdravilišče Debeli rtič. Dejala je, da pri množici otrok, ki so potrebni klimatskega zdravljenja, komunalni zavodi ne bi smeli pretirano varčevati. Razen tega je govorila o tem, da nekateri zavodi ne usmerjajo otrok pravilno, pošiljajo jih v razna zdravilišča s slabšim zdravstvenim režimom namesto na Debeli rtič, ki je za zdravljenje otrok veliko boljše opremljen, ima večje število strokovnega kadra in urejeno šolo za šolske otroke.
Dr. Marjan Berle, upravnik zdravilišča v Laškem, je poudaril prednost tega, da so se naravna zdravilišča reorganizirala in prevzela nase dobršen del skrbi za medicinsko rehabilitacijo bolnikov pri različnih akutnih in kroničnih boleznih, po operacijah in pošikodbah. S tem niso le razbremenila veliko draže zdravljenje v bolnišnicah, temveč proces rehabilitacije tudi izpolnila in pospešila. Zato je menil, da je kaj slabo, če se pretirano omejuje pošiljanje rehabilitiran-cev v ustrezna zdravilišča ter poudaril, da to niso več kraji za oddih in zabavo, ampak je v zdraviliščih uveden zdravstveni režim, ki prispeva k hitremu okrevanju in preprečevanju invalidnosti. Zato je nujno, da se postopek pri pošiljanju na tako zdravljenje izenači z vsemi drugimi vrstami zdravljenja, zdravnikom v zdraviliščih pa prepusti pravico odločitve, kdaj in kako dolgo je bolniku potrebno tako zdravljenje.
^Dr. Bogomil Vargazon jej..
med drugim govoril o-zdravstvenih kadrih v zdraviliščih, ki jim usmeritev na zdravljenje huje bolnih nalaga širše strokovno izpopolnjevanje.
Na povzetku razprave je predsednica dr. Ruža Sege-din med drugim pojasnila, zakaj je socialno-zdravstveni
• • Nadaljevanje
na zadnji strani
Napad* na kitajsko poslaništvo
Demonstranti vdrli v stavbo kitajskega diplomatskega predstavništva
DŽAKARTA, 15. apr. Pred-sednik Sukamo je sprejel predlog, naj bi bile v Indoneziji splošne volitve. To je, kot poročajo tuje agencije, ki se sklicujejo na džakartski radio, izjavil danes začasni predsednik najvišjega zakonodajnega organa Indonezije — narodnega kongresa — general Vilu jo Puspojudo.
Več tisoč demonstrantov je napadlo danes kitajsko veleposlaništvo v Džakarti in vdrlo v notranjost poslopja. Kot
GAŠENJE POZABA — Bliskoviti napad južno vietnamskih osvobodilhih sil na letališče Tan Son Nhut ni imel samo moralnega učinka, marveč je povzročil tudi hudo materialno škodo, saj je letališče nerabno. Na sliki: gasilci hite na letališče, kjer se je vnel bencinski rezervoar.	Foto: AP
Vietnam
Budisti sprejeli Kyjev načrt
Kompromis si v Washington!! razlagajo kot popolno zmago budistov
SAIGON, 15.' aprila. — Agencija Reuter je sporočila, da so južnovietnamski budisti danes ustavili gonjo proti vojaški vladi generala Nguyena Cao Kyja. Sporočili so, da so zadovoljni, ker je vlada obljubila, da bodo splošne volitve čez nekaj mesecev. Toda agencija AFP je sporočila mnenja številnih saigonskih opazovalcev, češ da je položaj še zmeraj močno zmeden.
••• Nadaljevanje
na zadnji strani
V sporočilu agencija Reuter ni navedla, ali so vladno obljubo sprejeli samo šefi močnega budističnega instituta v Saigonu (Vien Hoa Dao) ali p» tudi zastopniki uporniških mest Da Nanga in TTimv. Budistični duhovniki v izjatffT^odarili, da bo Kyjevi vladi dovoljeno, da upravlja državo’ do splošnih volitev, ki naj bi «bile čez 3 do 5 mesecev.
Po drugi strani pa ' budisti opozarjajo, da bodo vnovič začeli protivladno kampanjo, če vlada ne bo izpolnila obljub, če bo poskušala kaznovati kateregakoli agitatorja in če volitve ne bodo pravilne.
Budistični voditelji bodo zahtevali »spremembe v vladi«, je sporočila AFP, sklicujoč se na izjavo zastopnika budističnega instituta v Saigo-nu. Zahtevah bodo odstranitev ministrov, ki so znani po svojem protibudističnem stališču. Budisti so že na začetku kampanje označili kot svoje poglavitne sovražnike tri šefe generalskega direktorija — generale Thieuja, Koa in Kyja.
Navzlic poročilom iz Saigo-na, da so budisti privolili v vladni volilni program, pa se voditelji upora v mestu Hue še zmeraj nočejo spraviti s saigonsko vlado.
Nekdanji poveljnik prvega taktičnega področja general Nguyen Chan Thy, čigar odstavitev je bila povod za ostre protivladne kampanje v Da Nangu, Hue in v drugih mestih osrednjega Vietnama, se je davi vnovič pojavil na političnemu prizorišču. Zahteval je takojšen umik Kyje-ve vojaške vlade in volitve začasne civilne .vlade. Po 10. marcu, ko je bil zamenjan, se je general Thy umaknil v svojo rezidenco v Hue in od
tam spremljal politične dogodke.
Washingtonski politični krogi sklepajo po petih tednih hude krize v Južnem Vietnamu, da imajo budisti v rokah usodo Kyjevega režima. Kompromis, ki ga je bil general Ky prisiljen izvesti, s tem da je privolil v volitve, ki naj bi bile čez tri do pet mesecev, si v Washingtonu razlagajo kot popolno zmago budistov. To so potrdile, pravijo, tudi včerajšnje nove množične demonstracije v Saigonu. Splošno mnenje je, da je vojaška junta tista, ki izgublja, in da so rešitev krize zaenkrat le preložili. Poleg tega so povsem nejasne tudi
Razgibana
parlamentarna
razprava
Prihodnji torek bo francoski parlament glasoval 0 zaupnici vladi
PARIZ, 15. apr. (Tanjug). Prvi del parlamentarne debate o splošni politiki francoske vlade se je končal pozno nocoj. Debata se bo nadaljevala v torek, ko bodo poslanci glasovali o zaupnici novemu kabinetu Georgea Pompi-douja. Takrat bo premier odgovoril tudi na pripombe in kritiko vladne politike. Kot napovedujejo, bo ob tej priložnosti povzel francoska stališča do atlantske zveze, o
☆ Nadaljevanje na zadnji strani
številne točke sporazuma, ki so ga dosegli na tridnevni konvenciji nacionalnega kongresa. Ky je nameraval kongres uporabiti kot orožje proti budistom, vendar se je to orožje obrnilo proti njemu. Gre predvsem za sklepe, da »nevtralcem in komunistom« ne bo dovoljeno sodelovati pri volitvah. Washingtonski časopisi ocenjujejo, da je v sedanjem položaju težko razbrati, na koga vse se nanaša ta označba.
Jugoslovanski predlog na sestanku v Canberri
CANBERRA, 15. aprila (TASS). — Na današnjem plenamerh zasedanju sveta medparlamentarne unije so soglasno sprejeli osnutek resolucije, ki jo je predložila jugoslovanska parlamentarna skupina o sklicanju konference evropskih držav. Namen konference je »okrepiti sodelovanje in medsebojno pomoč med državami z različnimi družbenimi ureditvami«.
Svet je menil, da bi bilo prav, če bi bilo tudi posvetovanje parlamentarnih skupin evropskih držav. Na posvetovanju naj bi izvolili pripravljalni odbor za konferenco in določili čas, kdaj naj bi bila.
Vilović pri Muradu
BEJRUT, 15. apr. (Tanjug.) — Jugoslovanski veleposlanik v Siriji Mustafa VilOvič je nedavno obiskal sirskega ministra za gospodarstvo dr. Ahmeda Murada in se pogovarjal z njim o dvostranskih odnosih med državama. Kot piše sirsiki časopis »Al Baas«, sta se dr. Murad in Mustafa Vilović pogovarjala o tem, kakšne so možnosti za razširitev blagovne menjave in za večje gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Sirijo.
V Salisburyju nobenih težav z nafto
Ključ do rodezijske krize ni v Salisburyju, marveč v Južnoafriški republiki
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
LONDON, 15. aprila (po telexu). — Pleskarji na tankerju »Joanna V.«, ki je zdaj ostal brez državljanstva, ker je Panama razveljavila njegovo panamsko registracijo, so se spet lotili dela. Prepleskali so napis Panama na tankerju, panamski konzul v Beiri pa je prišel na krov in snel panamsko zastavo, ki so jo slovesno dvignili komaj pred dvema dnevoma. Portugalske oblasti v Mozambiku so začasno zasegle ladjo in menda obljubile, da tanker ne bo izkrcal nafte.
Drugi tanker »Manuela« tudi ni izkrcal nafte v južnoafriškem pristanišču Durbanu, ker je premier Verwoerd to obljubil britanski vladi, hkrati pa je opozoril, da se igra z ognjem, še bolj apokaliptična svarila pošilja portugalski predsednik Salazar. »Še en napačen korak in v Afriki utegne nastati velikanski požar, nevaren za vse, ki mislijo, da niso prizadeti, ker so daleč od plamenov. Vse je še mogoče rešiti, toda vse je mogoče tudi še izgubiti, če bodo strasti močnejše od razuma ...«
Celotno rodezijsko vprašanje se je začelo nagibati na južno Afriko. Za afriško javno mnenje postaja južna Afrika čedalje bolj ključ do krize, ki utegne povzročiti požar, v Afriki, kakor pravi Salazar. Za hip je videti, da lan Smith ne bo dobil nafte poceni in po najprikladnejši poti po cevovodu. Pač pa dobiva vsak dan najmanj sto tisoč litrov goriva po suhem iz južne Afrike. Dopisniki poročajo, da je dosti laže dobiti bencin za vozila v Rodeziji kakor v severni sosedi Zambiji, katere gospodarstvo še bolj trpi.
Za sedanji , položaj, ko se Britanija na vse kriplje trudi, da bi sama še naprej reševala rodezijsko krizo, je značilna zelo živahna diplomatska dejavnost. V London je prispel britanski veleposlanik v južni Afriki, torijevski politik lord Bolton, ki je pred kratkim obiskal Rodezijo, pa je povedal, da mu je nekdanji rodezijski guverner sir Humphrey Gibbs dejal, naj se Britanija »ža božjo voljo začne pogajati«, če so dosedanje sankcije dovolj omehčale Smitha,- je težko reči. Toda po vseh znamenjih sodeč in navzlic zapletom okrog tankerjev za Rodezijo še niso v živo zadele- Smithovega režima. Zadnje dni so postala znana skrita prizadevanja Sa-lisburyja, da bi kupil orožje in razno vojaško opremo s posredovanjem nekaterih mednarodnih' prekupčevalcev z orožjem.
London dobro ve, da so afriške države vojaško prešibke, da bi tvegale neposred-
no intervencijo v Rodeziji. Samo temu dejstvu se ima zahvaliti, da je pobuda še vedno v njegovih rokah. Toda ni nujno, da bo to še dolgo trajalo. Utegne priti do gverilskega vojskovanja, ki bi tako zapletlo položaj, da mu Britanija sama ne bi bila kos.
Medtem pa tako Salazar kakor Verwoerd vztrajata pri tem, da je rodezijski spor zasebni spor med Britanijo in Rodezijo in da Portugalskain južna Afrika ne mislita izvajati sankcij proti lanu Smithu. Poleg tega so dogodki v zadnjih dneh jasno pokazali, da /ima rodezijska kriza širše obeležje in da zajema cel rasistični južni trikotnik: portugalski koloniji Angolo in Mozambik, Rodezijo, južno Afriko in jugozahodno Afriko, ki je pod skrbništvom Verwoerdovega režima.
To skrbništvo je v resnici brezobzirno izkoriščanje afriškega prebivalstva in narav-
nih bogastev tega Nedavna konferenca osemnajstih držav, predvsem članic Commonwealtha v Londonu o jugozahodni Afriki je ponovno osvetlila to vprašanje. Prva komisija, ki je proučevala južnoafriško upravo nad tem ozemljem, je ugotovila, da celotno gospodarstvo služi izključno dobičku Evropejcev in tujim investicijam, da je rasna segregacija popolna, da za Afričane dejansko m šol (izmed tisoč afriških šolarjev se trije učijo v gimnaziji) in da ti nimajo prav nobenih političnih pravic. Toda jugozahodna Afrika ima toliko mineralov in plodne zem lje, da bi se afriško prebivalstvo lahko uspešno razvijalo in živelo brez tuje pomoči Konferenca je zbrala številne pomembne podatke in listin? o jugozahodni Afriki, pred vsem pa je skušala dati poli tični okvir razsodbi haaškeg: 'sodišča o tem ozemlju, ki jc v kratkem pričakujejo.
BOŽIDAR PAHOR
Nad ozemljem DR Vietnama so do 13. aprila letos, kot je sporočila vietnamska časopisna agencija, sestrelili 950 ameriških letal. Zadnje letalo so sestrelili pred dvema dnevoma nad pokrajino Ngde An.
Hanoiski časopis »Nad Dan« je v zadnji številki obsodil bombardiranje DR Vietnama. To bombardiranje so pred dvema dnevoma izvedla ameriška letala »B-52« z oporišč v Tihem oceanu. Časopis je označil prngnjeai letalski napad kot »nov korak k še večjemu ameriškemu vmešavanju v Vietnam in kot kriminalno divjaštvo ameriških imperialistov proti vsemu vietnamskemu ljudstvu«.
Ameriško letalstvo je v zadnjih 24 urah še enkrat bombardiralo -železniško progo, ki povezuje Hanoi z LR Kitajsko. Kot poroča AFP, so ameriška letala izvedla skupno 58 napadov.
SPD privolila v nemški
Sestanki elanov Volks-kamere in Bundestage naj bi se začeli že maja
BONN, 15- apr. (Tanjug). V odgovoru na drugo odprto pasmo enotne socialistične stranke (SED) je socialnodemokratska stranka (SPD) privolila v predlog, da sodelujejo v mednemških srečanjih. SPD je izjavila, da so njeni šefi Brandt , Erler in Wehner pripravljeni udeležiti se debate o temeljnih problemih nemške politike. Debata naj bi bila v Karl Marx-Stadtu. Po drugi strani je SPD ponudila enotni socialistični stranki iste pogoje za udeležbo na podobnem sestanku v Hannovru- Oba sestanka naj bi bila še maja letos.
Izmenjava mnenj o javnih debatah se je začela na pobudo SED, ki je 7. februarja poslala odprto pismo socialnim demokratom in pred-gagala, naj bi obe najmočnejši stranki z medsebojnimi stiki in odkritimi pogovori prispevali skupni delež k rešitvi nemškega problema.
Socialni demokrati so v odgovoru na zadnje pismo SED vztrajali pri tem, naj bi v skupnih debatah posvetili posebno pozornost »olajšanju življenja v razdeljeni Nemčiji«. Zahtevali so tudi, naj bi obe strani omogočili čimbolj obširno obveščanje javnosti o teh srečanjih, in sicer po časopisu, radiu in televiziji.
ILIRSKA BISTRICA
Produktivnost in osebni dohodki
če bi postavili pred delavce vprašanje, ali so za hitrejše naraščanje osebnih dohodkov z inflacijo ali za počasnejše brez inflacije, tedaj bi se brez dvoma velika večina odločila za drugo alternativo. Prvo že izključujejo vsa doslej oblikovana stališča o gospodarskem in družbenem razvoju ter načela go-spodarske reforme. Kljub temu je bilo to vprašanje postavljeno te dni v debatnem klubu Zveze ekonomistov Slovenije med razpravo o družbeno ekonomskih osnovah razvoja SR Slovenije do leta 1970.
Povod za taka razmišljanja so dali podatki o gradivu za srednjeročni plan, kjer je predvideno, da se bo v obdobju do leta 1970 produktivnost dela večala po letni stopnji 7 do 7,5 odstotka, osebna potrošnja pa po stopnji 9 odstotkov. Nekateri ekonomisti, ki se zavzemajo za dosledno politiko stabilizacije, vidijo v hitrejšem naraščanju osebnih dohodkov nevarnost in menijo, da bi morala osebna potrošnja naraščati povsem v skladu z naraščanjem družbene produktivnosti dela. Njihova boja. zen pa se nam ne zdi upravičena.
Res je, prizadevanja za zboljšanje življenjskega standarda z zviševanjem osebnih do-hodköv je v dobi pred reformo spremljalo stalno naraščanje cen in življenjskih stroškov, ker smo hkrati z ekspanzijo kreditov in denarno emisijo u-stvarjali dodatno kupno moč. ki je omogočila prekomerno investicijsko in splošno potrošnjo, namesto da bi se ta potrošnja zmanjšala v prid osebne potrošnje.
Z ukrepi gospodarske reforme zdaj tak razvoj ni mogoč, če se pri delitvi strogo držimo okvirov ustvarjene, ga narodnega dohodka, lahko brez škode za stabilnost dopustimo, da osebna potrošnja nekoliko hitreje narašča ob manjšem deležu investicij v delitvi narodnega dohodka. V gradivu za plane je predvideno, da se bodo z naraščanjem družbenega proizvoda sicer večale tudi investicije, toda počasneje kakor osebni dohodki. Tako naj bi se v korist osebnih dohodkov delež investicij zmanjšal od 34 odstotkov v obdobju 1961—1964, oziroma 30 odstotkov v lanskem letu na 27 odstotkov v letu 1970.
Sicer pa je zdaj s prenosom pretežnega dela družbene akumulacije na gospodarske organizacije in s poglabljanjem samoupravljanja stvar predvsem v rokah gospodarskih organizacij in njihovih samoupravnih odločitev. Več kot u-stvarijo ne morejo deliti. Lahko se zgodi, da bodo posamezne gospodarske organizacije v prizadevanju za hitrejši napredek in zboljšanje proizvodnje namenile za investicije večji delež kakor doslej; v tem 'primeru bodo pač osebni dohodki počasneje naraščali kakor produktivnost. Plan pa ima le namen postaviti osnovne ekonomsko politične cilje.
PP.AWnr QTTTTMTn
12. aprila je umrl na Jdim-Tci največjega kirurga za srce in ožilje, prof. M. De Bakey-a v Houstonu v ZDA, dr. Franc Žvanut, docent na medicinski fakulteti v Ljubljani m dolgoletni Sef nezgodnega oddelka na kirurgični kliniki m polikliniki.
Zaradi hude srčne bolezni, ki ga je ponovno odtrgala od dela, se je odločil za operacijo, toda podlegel je nepričakovani pooperativni komplikaciji.
Z docentom dr. Francem Žvanutom smo zgubili odličnega kirurga, ki mu je pokojni prof. dr. B. Lavrič že leta 1949. zaupal vodstvo in organizacijo oddelka za poškodbe. Dr. Žvanut je bil naš prvi kirurg, ki se je docela posvetil traumatologiji, njegov oddelek pa je bil prvi slovenski specialni oddelek za poškodbe.
Kljub najtežjim delovnim pogojem, v pretesnih, zastarelih in slabo opremljenih prostorih, je z brezprimemo požrtvovalnostjo in vestnostjo vodil zdravljenje mnogih tisočev poškodovancev vsako leto. Nenehno si je t '.zadeval za zboljšanje in modernizacijo dela, hkrati pa se je neutrudljivo boril za nov, večji in boljši oddelek. V teku let je izdelal več kot 15 različnih načrtov za novi ljubljanski nezgodni oddelek, to-
Brez dobre organizacije v podjetju ni dobre delitve in samoupravljanja
V televizijskih »Aktualnih pogovorih« so v četrtek zvečer sodelovali Mika Špiljak ter člani delovne enote kombiniranega obrata 1 rafinerije v Sisku
ZAGREB, 15. aprila (Tanjug). — V redni oddaji jugoslovanske radiotelevizije »Aktualni pogovori« so sinoči govorili predsednik izvršnega sveta Sabora Hrvatske Mik-fl špiljak, člani delovne enote kombiniranega obrata št. 1 rafinerije v Sisku in predstavniki uprave in strokovnih služb tega kolektiva.
da vsi so obtičali v pripravnih fazah, sredstev za realizacijo nikoli ni bilo na voljo.
Leta 1957. je dr. Žvanut uspel urediti ambulantni del nezgodne kirurgije na novi ljubljanski polikliniki. To je bil tedaj nedvomno najsodobnejši tovrstni oddelek v državi, čeprav je danes spričo vrtoglavega naraščanja ' števila "'poškodb že premajhen.
Leta 1952. je prevzel strokovno nadzorstvo tudi nad ljubljansko reševalno postajo. kjer je vsa leta vodil strokovne seminarje. Ta ustanova je po njegovi zaslugi dosegla dostojno raven.
Kljub ogromni preobloženo-sti z delom na oddelku in s pedagoškim delom na fakulteti. je vsa povojna leta predaval tudi na šoli za medicinske sestre, na tečajih v okviru RK. PAZ. LM, v industriji itd. Vsa leta je razen strokovnega dela opravljal tudi mnoge družbene in politične funkcije kot član ZK. Bil je aktiven član mnogih strokovnih komisij in društev v republiki in federaciji.
Vzgojil je vrsto sodelavcev, ki uspešno delujejo na nezgodnem oddelku ljubljanske klinike in poliklinike. -
V	naših medicinskih revijah in publikacijah je napisal vrsto pomembnih stro-kovno-znanstvenih člankov.
Poleg teh bežnih podatkov o velikem delovnem in ustvarjalnem prispevku docenta dr. Franca Žvanuta na polju ljubljanske in slovenske traumatologije — najtežjega sektorja naše kirurške fronte — moramo poudariti njegovo pionirsko delo na prvem kirurškem oddelku na osvobojeni Primorski, v vipavski bolnišnici, kjer je zaoral ledino takoj po tem. ko se je ves izčrpan vrnil iz internacije v Dachauu. V Vipavi je od leta 1945. do leta 1948. ustvaril temelje za kirurško službo na Primorskem.
Kot zdravnik in kirurg je imel docent dr. Franc Žvanut redke in dragocene odlike: mimo m trezno preudarnost ter globok čut za bolnika. Bil je vzor discipliniranosti pri delu, obenem pa izreden tovariš do vsakogar. Kljub mnogim uspehom je vedno ostal skromen, tih in neutrudljiv. Bil je mož čvrstega značaja in naprednih nazorov.
V	njegovem dobrem srcu je neprestano gorela le ena želja: nov m sodoben oddelek za poškodbe v slovenski prestolnici. Ni ga dočakal, čevrav je bilo njegovo življenjsko delo en sam poziv k temu plemenitemu cilju.
Dr. M. D.
Lani dobra ribiška sezona
REKA, 15. apr. (Tanjug). Jugoslovansko pomorsko ribištvo je imelo lani eno najboljših sezon, saj šo ribiči nalovili več kot 26 tisoč ton rib, kar je za približno 800 ton več kot leta 1964.
Predsednik sveta delovne enote kombiniranega obrata številka 1, Hija Tintor, je govoril o sistemu delitve v rafineriji in je dejal, da zdaj člani te enote razpolagajo samo s skladom osebnih dohodkov. Po njegovem mnenju pa bi morale te enote samostojno razpolagati tudi z drugimi skladi.
To dejstvo je potrdila generalna direktorica rafinerije Olga MiUčić-Arslanagić, ki je dejala, da se dohodek oblikuje tudi na ravni vsega podjetja. Na delovne enote so prenesli samo en njegov del — maso osebnih dohodkov — in sicer zato, ker se jim v rafi-ч neriji doslej ni posrečilo natančno določiti in izmeriti dohodka delovne enote. Kakor je dejala, to m mogoče zaradi tega, ker končni proizvod te delovne enote ni finalni proizvod za tržišče.
Visoko kvalificirani destila-ter Ivan Bašič je dejal, da je normalno, da tak sistem delitve ne spoaouja posameznih članov delovne enote k temu, da bi s svojim zavzemanjem vplivali na večjo proizvodnost. Delovna enota namreč nima skoraj nobenega vpliva ali pa ima le zelo majhen vpliv na razpolaganje s sredstvi sklada skupne potrošnje in poslovnega sklada oziroma ima vpliv samo po svojih predstavnikih v delavskem svetu, ki odločajo o delitvi teh skladov.
Glede na to, da je rafinerija v Sisku že dve leti eden izmed obratov integrirane skupnosti INA, je razumljivo, da je v razpravi nanesla beseda tudi na problem integracije. Visoko kvalificirani kovinar Branko Relič je dejal: »Mislim, сЦ. je integracija uspela predvsem zato, ker je vodstvo INA doumelo, da obstaja zaradi obratov, ne pa zaradi sebe. Ce prevlada takšno pojmovanje tudi v odnosih med pripravo, in delovno enoto, potem bo vse v redu.«
Na vprašanje o sporu med delovno enoto in upravo .podjetja je Mika špiljak dejal, da gre za spopad, ki se je razvnel tudi med integriranimi podjetji v okviru kombinata ali večjimi podjetji. Razlika je samo v tem, da dobi spopad, kadar se vname v integriranem podjetju oziroma kombinatu, zelo ostre oblike.
Bivši samostojni obrati oziroma podjetja ne sprejemajo takšnih odnosov, nastanejo težave in razdori in tako pride do dezintegracije.
V primeru, ko nastanejo taki odnosi v okviru podjetja, ki je imelo dohodek in samoupravljanje vselej na ravni podjetja, delovne enote pa, kakor smo videli pri tem primeru, zahtevajo dohodek in večje samoupravne pravice, nastane nerazumevanje zaradi tradicije, da se dohodek oblikuje na ravni vsega podjetja, v tem primeru rafinerije. Taki spopadi se porajajo tudi na drugih krajih. Značilno je, da je v tem smislu čutiti v tovarnah čedalje večje vrenje, posebno po tretjem plenuma CK ZKJ.
Nedavno se nam je zgodilo — je poudaril Mika špiljak — da je sčkretar okrajnega komiteja v nekem okraju začel obiskovati tovarne, da bi raztolmačil tista stališča plenuma, ki se tičejo odnosov znotraj podjetja. Značilno je, da je bil povsod deležen popolne podpore proizvajalcev, delavcev in inženirjev v obratih, zadel pa je na enoten odpor dela vodilnega kadra tovarne. Tisto, kar smo videli ob zgoraj omenjenem primeru, torej ni slučaj in je samo del širšega problema, ki čedalje bolj prihaja navzkriž z razvojem družbenih odnosov, posebno po VIII. kongresu in celotni dejavnosti, ki mu je sledila, zlasti pa po tretjem plenumu CK.
Mika špiljak je opozoril na potrebo, da mora z dohodkom razpolagati ekonomska oziroma delovna enota, rekoč, da so v razvoju tega procesa občutne razlike med podjetji različnih proizvodnih panog. V omenjeni ekonomski enoti, v rafineriji v Sisku, se razvija samo ena faza proizvodnje, pa vendar je tudi tu mogoče — kakor smo slišali od njenih članov — izpeljati dohodek na nivo ekonomske enote. Res to ne bo celoten dohodek, ampak samo tisti del, ki ga je v tej fazi proizvodnje mogoče meriti, tako kvantitativno kakor ekonomsko. Ostal bo verjetno del dohodka, ki se bo pokazal v rezultatu dela vsega podjetja oziroma rafinerije. Zato mislim, je dodal Mika Špiljak, da je praksa pokazala, da ni
tako zapletene proizvodnje, v kateri ne bi bilo mogoče — če bi jo začefli proučevati — oblikovati dohodka na nivoju ekonomske enote.
Kar se tiče povezanosti delitve z dobro organizacijo in poslovno politiko v podjetju, je Mika špiljak poudaril, da je dejstvo, da ni mogoče uvesti dobre delitve in samoupravljanja, če ni dobre organizacije. Hkrati pa ni mogoče imeti dobre organizacije in poslovne politike, če v njeni izgradnji in izvajanju ne sodeluje tudi ves kolektiv. To pomeni, da morajo ti procesi potekati vzporedno —"tako uvajanje dobre organizacije kot izvajanje delitve in samoupravljanja, ker eno pod-’ pira drugo.
Mika špiljak je govoril o navideznem protislovju med potrebami po decentralizaciji sredstev na delovne enote in združevanjem v okviru integracije. Menil je, da to vprašanje široko zastavljajo, včasih pa ga niti ne razumejo. »Izvajali smo namreč decentralizacijo, dejal bi, deetatizacijo iz zveznih, republiških in komunalnih organov na delovno organizacijo. Ko smo to opravili, tedaj se je v delovni organizaciji zastavilo vprašanje človeka-proizvajalea in njegovega ‘neposrednejšega sodelovanja v delitvi in samoupravljanju. To zahtevo smo slišali v današnji razpravi.
V takšnem položaju, ko lahko človek-proizvajalec vpliva na delitev in samoupravljanje ter na poslovno politiko podjetja ali na del poslovne politike, postaja zainteresiran za poslovno povezovanje, specializacijo in integracijo ter vse do tako velikih integracij, kakor na primer industrija nafte v Zagrebu, v kateri je združenih osem velikih tovarn s skupno letno proizvodnjo v vrednosti okrog 2,5 milijarde novih dinarjev.
Ce so notranji odnosi v delovni organizaciji bolj urejeni, potem je mogoče, da integracija napreduje in tu pravzaprav ni meja. V takih podjetjih se razvija dvojni proces — na eni strani decentralizacija, dejal bi, deetatizacija, na drugi pa se nadaljuje proces centralizacije oziroma koncentracija in poslovno povezovanje vse do takih velikih integracijskih skupnosti. Prav tega dvojnega procesa zelo pogoste ne razumejo marsikje pri nas in zato nasprotujejo drug drugemu. Ne razumjfc, kako to, da na eni strani govorimo o potrebi po decentralizaciji in deetatizaciji, na drugi pa se zavzema-
Kongres industrijske kemije
Uvodna misel: Kljub naglemu razvoju pri nas kemija zaostaja
CELJE, 15. aprila. — Danes se je začel tretji kongres kemikov, ki bo trajal dva dni in je posvečen industrijski kemiji naše republike. Na njem bodo industrijski kemiki s 27 strokovnimi prispevki izrekli oceno o dosedanjih dosežkih; spregovorili pa bodo tudi o perspektivah — o možnostih za nadaljnji razvoj kemične industrije v naši republiki. Nedvomno pa bodo ugotovitve kongresa pod vtisom ocene, da kljub naglemu razvoju v zadnjih letih naša industrijska kemija zaostaja za hitro rastjo, kakršno doživlja pri naših sosedih.
Profesor Roman Modic, diplomirani inženir je v uvodu h kongresnim referatom zapisal: Več kot sedemkratno povečanje, ki smo ga po osvoboditvi dosegli v obsegu proizvodnje kemične industrije, je lep dosežek. S tem pa ne moremo biti zadovoljni. Prehitevajo nas sosedje na Vzhodu in Zahodu, ki razvijajo kemično industrijo dvakrat hitreje od ostale industrije. V skupni industrijski proizvodnji ima pri njih z 10% kemična industrija dva in polbrat večjo udeležbo kot v naši državi. Ne prehitevajo pa nas samo v tujini, saj se je delež slovenske kemične industrije v zadnjih 20 letih v skupni proizvodnji jugoslovanske kemične industrije zmanjšal od 31 na 11%.
Ce sodimo po skopih fragmentih iz strokovnih referatov, ki so jih udeleženci poslušali prvi dan kongresa dopoldne, potem prireditev nikakor ne bo samo strokovna manifestacija. Z referati so namreč odprli številna vprašanja za razpravo, ki bo sledila jutri, in v kateri bo očitno še posebej zanimiva obravnava perspektivnih možnosti naše industrijske kemije.
Pa sledimo nekaterim mislim iz strokovnih referatov:
Proizvodnja žveplene kisline se je v Sloveniji — prav tako kot v državi — v 20 letih povečala za 10-krat. Perspektive v svetu pa so takšne, da se mora do 1970. leta proizvodnja žveplene kisline podeseteriti.
tovarno zdaj povečujejo ha letno zmogljivost 25.000 ton. Po velikosti in opremljenosti se bo potem lahko kosala z najbolj znanimi tovrstnimi tovarnami Severne Amerike — v Evropi pa bo sploh, največja.
Perspektiva »Belinke« je v tem, da dragi elektrolizni postopek pri proizvodnji žveplene kisline zamenja s so-
dobnejšim postopkom, da hkrati razvija tudi kemijo organskih peroksidov in osvoji proizvodnjo boraksa.
O proizvodnji natrijevega tripolifosfata v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik so administrativni organi — ki so pred leti odločali o gradnji industrijskih objektov — menili, da bi zadoščala letna zmogljivost 3000 ton. Po daljših razpravah so odobrili zmogljivost 6000 ton; zdaj pa industrija pralnih sredstev terja letno že nad 10.000 ton natrijevega tripolifosfata. Zdaj je vprašanje: ali bodo locirali nujno potrebno zmogljivost nekje, kjer za tovrstno proizvodnjo ni nobenih izkušenj, ali pa bodo podjetja industrije pralnih sredstev morda finančno podprla razširitev proizvodnje v Hrast-niku.
Celjska cinkarna namerava razširiti svoj proizvodni program; s tem pa bo naše gospodarstvo (predvsem pa in-dustrija barv in lakov) dobilo nov velik objekt kemične industrije z letno proizvodnjo 10.000 ton titanovega belila.
Velik razvoj je po vojni v naši republiki in v Jugoslaviji dosegla tudi eleiktrotermi-ja. Proizvodnja karbida in fe-rolegur je namreč pred vojno potrošila več kot tretjino proizvedene električne energije. Zdaj pa bi ob polnem izkoriščanju zmogljivosti v tej proizvodnji potrošili toliko električne energije, kot je znašala pred vojno proizvodnja vseh jugoslovanskih elektrarn.
V jutrišnji razpravi, ki bo, kot že rečeno, sledila strokovnim referatom, bodo o problemih dosedanjega in bodočega razvoja spregovorili tudi tisti, ki so bili danes v kongresni dvorani le poslušalci. Nocoj pa bo v okviru kongresnega programa tudi občni zbor slovenskega ke-
mijskega društva. Le-to je skupno z gospodarsko zbornico SRS tudi organizator kongresa industrijske kemije.
F. JERAS
Sprejemi in obiski
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Džu-verovdć Je sprejel novoimenovanega veleposlanika Japonske Aairo Scnoa in ‘ veleposlanika Malija Yaja Doumbija.
— V Sofijo je odpotovala delegacija državnega komiteja za plan LR Bolgarije, ki je bila na devetdnevnem obisku v Jugoslaviji-
SARAJEVO - Clan IS BiH Osman Djikić je sprejel madžarskega književnika in znanega prevajalca jugoslovanskih književnih del na madžarski jezik Zoltana čuki..
BEOGRAD — V Beograd Je prispela sovjetska zdravstvena delegacija, ki jo vodi minister za zdravstvo B. V. Petrovsk;. Clane delegacije Je sprejel zvezni sekretar za zdravstvo in socialno politiko Dragutin Kosovac.
SKOPJE — V Skopje je prispe la delegacija finskega RK, ki jo vodi predsednik Eilmari Mar tol. Finski gostje so se pogovarjali s predstavniki glavnega odbora RK Makedonije o delu te organizacije.
BEOGRAD — V Tunis so odpo tovali na povabilo nacionalne unije študentov Tunisa predstavniki zveze študentov Jugoslavije.
Posvet sindikatov v Mariboru
- MARIBOR, 15. apr. — Danes je bilo tukaj posvetovanje predsednikov občinskih sindikalnih svetov severovzhodne Slovenije, katerega se je udeležil tudi predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Franc Popit. Razpravljali so o izvajanju gospodarske reforme, o odnosih v delovnih organizacijah, o delitvi dohodka in o položaju sindikalnih organizacij ter o njihovih metodah dela. Po končanem posvetovanju se je Franc Popit pogovarjal z novinarji o nekaterih perečih vprašanjih, ki jib rešujejo sindikalne organizacije. Med drugim je dejal, da sindikati nasprotujejo političnemu pritisku na delovne organizacije z namenom, da bi se zagotovila finančna sredstva za izvajanje raznih nalog. Sindikati se zavzemajo pri takem zbiranju srestev za demokratični po-stopek ter za zagotovitev demokratičnih odločitev obča-nov oziroma proizvajalcev. Tudi pri uvajanju komunalnega prispevka je treba dobiti mnenje in pristanek občanov.	M. K.
mo za integracijo in poslovno povezovanje. Toda če v delovnih organizacijah uredimo dohodek v ekonomskih enotah, če medimo organizacijo samoupravljanja, potem bodo številni aktualni procesi v naši družbi, tako kot ti vteliki sistemi povezovanja, prišli lažje do izraza in se razvijah z manj težavami To je mogoče doseči pod vplivom neposrednih proizvajalcev in zdi se mi, da je v tem bistvo,« je končal Mika Špiljak.
Posojilo za kritje zgube v »Iskri«
KRANJ, 15. aprila. — Ob-činska skuščina bo pri republiški splošni gospodarski "banki najela ža 550 milijonov starih dinarjev posojila za kritje lanske zgube v kranjski »Iskri«. Iz. občinskih sredstev sKupnih rezerv gospoaarskxn organizacij pa bo posodila Iskri 100 milijo, nov stanh dinarjev. Sklep o tem in poroštvo nad najetim kreditom je občinska skupščina sprejela na včerajšnji seji-
Občina je najprej zaprosila banko za 650 milijonov dinarjev posojila, da bi lahko z njim pokrila vso zgubo, ki
so jo po zaključnem računu za lansko leto izkazali v Elektromehanski«, kranjski tovarni »Iskre«. Vendar pa je banka zahtevala, da morajo v Kranju 100 milijonov dinarjev prispevati iz svojih sredstev.
Občina bo morala vrniti republiški splošni gospodarski banki posojilo v štirih letih, s tem da bo prvi ojpok plačala 1- aprila prihodnje leto- Iskra pa bo občini vračala kredit 8 let in bo prvi obrok poravnala 1. junija prihodnje leto. Imela pa bo za 0,2 odstotka višjo obrestno mero kot občina-
L. S-
Zakaj spremembe pogodb o izvozu
Razprava o gospodarskih gibanjih v obdobju
gospodarske reforme
BEOGRAD, 15. apr. (Ta-njug). — Odbor gospodarskega zbora zvezne skupščine za industrijo, gradbeništvo in obrt je obravnaval na današnji seji poročilo o gospodarskih gibanjih v obdobju, ko izvajamo gospodarsko refor mo. Prevladovala so vprašanja v zvezi z delitvijo deviz in z ureditvijo deviznega režima, ki bo v skladu z družbeno-ekonomskimi odnosi v naši državi. Sodeč po dosedanjem poteku seje poslance najbolj zanima, zakaj so banke spreminjale in spreminjajo pogodbe o izvozu, ki so jih sklenile z gospodarskimi organizacijami v oktobru, novembru in v decembru lani, kdo je delil devize po podružnicah bank in po čem se je pri tem ravnal j ter naposled, kako je gospodarstvo preskrbljeno z reprodukcijskim materialom.
O vprašanjih v zvezi z delitvijo deviz in pogodbami o izvozu med bankami in gospodarskimi organizacijami je razprava zdaj v teku. Na začetku današnje seje je pomočnik zveznega sekretarja za industrijo in trgovino Dušan Čehovin seznami člane odbora s temeljnimi podatki o gospodarskih gibanjih. Čehovin je med drugim dejal, da je bilo v prvih treh .mesečih tega leta doseženo kontinuirano naraščanje proizvodnje za 6 odstotkov, izvoz se je povečal za 18 odstotkov, očitno pa se kažejo tudi druge težnje po stabilizaciji. Pripomnil pa je, da se je proces stabilizacije šele začel in da še vedno delujejo nasprotne smeri, kot je pritisk na zvišanje cen in neka deficitarnost v asortimentu blaga na posameznih sektorjih tržišča.
Aly Khalil v Ljubljani
LJUBLJANA, 15. apr. — V Sloveniji se mudi na petdnevnem obisku direktor informacijskega centra Organizacije združenih narodov za SFR Jugoslavijo in LR Albanijo s sedežem v Beogradu Aly Khalil. Med obiskom v naši republiki se Aly KhaUl želi seznaniti z našimi ustanovami, ki se ukvarjajo z dejavnostjo Organizacije združenih narodov. Tako je imel včeraj Aly Khalil daljši pogovor s predsednikom društva SRS za
Združene narode dr. Slavkom Zoretom in s predstavniki republiškega centra klubov OZN. DaAes je Aly Khalila sprejel glavni urednik »Dela« Jože Smole, obiskal pa je tudi RTV Ljubljana. Jutri bo obiskal Koper.
Osnutek finančnega programa za gradnjo ljubljanske bolnišnice sestavljen
LJUBLJANA, 15. aprila. — Danes je potekel rok, do katerega naj bi izvršni svet predložil republiški skupščini predlog finančnega programa za gradnjo ljubljanske bolnišnice. Ta rok je namreč določen v skupščinski resoluciji o usmeritvi razvoja SR Slovenije v letu 1966, ki sta jo 15. februarja sprejela republiški in gospodarski zbor.
Rudi Čačinovič, predsednik odbora izvršnega sveta, ki je to gradivo pripravljal, nam je povedal, da je odbor včeraj končal svoje delo in poslal osnutek izvršnemu svetu, ta pa bo o njem razpravljal najbrž prihodnji petek. Gradivo so sicer poslali republiški skupščini, vendar ne kot uraden dokument, ker o njem izvršni svet še ni razpravljal.	V. J.
Posvet o strelovod-nih napravah
NOVA GORICA, 15. apr. — V veliki dvorani spdne zgradbe je bilo danes posvetovanje o strelovodnih napravah. Organizirala ga je komisija za geoelektri-ko in strelovode pri elektrotehniški zvezi Slovenije. Na posvetovanju so prebrali tri strokovne referate, in sicer o predpisih za izvajanje strelovodnih naprav, o določanju njihovega zaščitnega prostora ter o strelovodnih napravah na poslovnih zgradbah. V razpravi so sodelovali referenti za požarno varnost iz delovnih organizacij, energetski inšpektorji ter izvajalci strelovodnih naprav iz vse Slovenije.
K. L.
Nove cene JAT
BEOGRAD, 15. aprila. Kot smo poročali 19. marca, je jugoslovanski aerotransport zaprosil za dovoljenje, da bi lahko povečal cene svojim prevozom. Danes smo dobili sporočilo od JAT, da so dobili od zveznega zavoda za cene soglasje. Povečave tarife prevoza bodo začele veljati od 1. maja. Od tega dne dalje bodo veljale tudi vse napovedane komercialne olajšave.
Rezen tega JAT sporoča, da so z željo, da bi našli čim večji stik s potniki, začeli konkurirati s posameznimi organizacijami, kot je na primer republiški odbor prijateljev narave Srbije, sindikalnimi organizacijami velikih delovnih organizacij itd zaradi dogovorov za zakup letala za določene skupinske prevoze. V primeru uspešnih dogovorov te vrste bi bili lahko popusti za prevoz posameznika v skupini tudi do 25 odstotkov, od redne cene. JAT si od tega obeta dobre poslovne uspehe.
V. S.
Pisma bralcev
Volitve delegatov za skupščine stanovalcev so bile
nezakonite -
V zakonu o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. I-SRS št- 36/65) je v čl 11/3 točno določeno, »da delegate stanovalcev v skupščino stanovalcev volijo zbori stanovalcev za dobo 2 leta; po 4. členu tega zakona »hišni svet skliče zbor stanovalcev«; po 2. čl čit. zakona »zbor stanovalcev sestavljajo vsi stanovalci	(nosilci
stanovanjske pravice — čl. 10. TZStG in čl 1. ZUStH) stanovanjske hiše«; po čl. 3/2 »zbor stanovalcev voli delegata stanovanjske hiše v skupščino stanovalcev«.
Zakon torej jasno določa, kdo sklicuje zbor stanovalcev in kateri zbor stanovalcev voli delegate za skup ščino stanovalcev.
Zato so volitve delegatov t ki so jih opravile krajevne skupnosti do 12- 4- 1966, nezakonite in nepravilne tudi po pripravah in volilnem postopku Na to so opozorjeni tako predsedstvo občinske skupščine 1Ljubija* na-Center in ustavno sodišče SRS kot zaščitnik zakonitosti.
Glede na navedene nepravilnosti pri izvoMvi delegatov ne bi mogla biti zakonita tudi začasna skup ščina stanovalcev v smislu člana 23/2 ZUStH, ki jo PStG »Dom« namerava sklicati-20- aprila 1966.
Stanovalci se vprašujejo, zakaj po 4 mesecih taka naglica, ko so vode stanovanjskega gospodarstva, še bolj pa upravljanja, popolnoma kalne?
IVAN DIMNIK, predsednik hišnega sveta Komenskega 14, Ljubljana-Center
Pismo iz Onkološkega inštituta
Od 6■ XII. 1965 se zdra-vim v temnih, vlažnih in za zdravje sploh neprimernih prostorih Onkološkega inštituta v Ljubljani- O zgradbi, v kateri se zdravi okrog 200 rakavih bolnikov, je büo že precej polemike, malo pa o počutju in okolju, v katerem se zdravijo in žive.
že ko pride človek v hodnik oziroma bolniško sobo. ga prevzame sočutje do
težkih bolnikov, ki živijo noč in dan ob umetni razsvetljavi in zaradi prenatrpanosti v sobah (15—18) dihajo težak zrakj ki je nasičen z duhom po raznih tvorbah in drugim, za bolnike skoraj nevzdržnim smradom- Razumljivo je, da postane bolnik, ki pride v to bolnišnico na zdravljenje, že takoj malodušen.
Najbolj žalostno pa je to, da ležijo bolniki na zasilnih posteljah, na nosilih in na tleh, včasih pa tudi na
vozičkih po hodnikih, tako da o kakšni kulturni negi bolnikov ne more biti govora. še več: zmogljivost bolnišnice je sedaj le 94, medtem ko jih leži v njej prek 200. To so res hude razmere. Kje je sanitarna inšpekcija? In kdo naj bi odgovarjal za zdravljenje oziroma življenja tistih bolnikov, ki jih bolnišnica zaradi pomanjkanja postelj ne more sprejeti?
O gradnji Onkološkega inštituta je bilo mnogo govora in tudi javnih razprav je bilo precej, vendar pa se ne premakne z mrtve točke. Problem je jasen — sredstev ni. Akcija za zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki je ena izmed najbolj humanih gest, je zbudila širok odziv. To pomeni, da se za gradnjo nove bolnišnice zanimajo skoraj vse delovne organizacije, 'pa tudi posamezni državljani. Ce je to tako, bi kazalo, da se začne druga akcija, ki bi zbiranje sredstev pospešila: bolniki se ogrevajo za razpis republiškega posojila. Zaželeno bi bilo, da bi tudi drugi državljani povedali svoja mnenja o taki akciji-ADOLF ANKON, pacient Onkološkega inštituta v Ljubljani
Splošna plovba -naš brodar?
V »Delu« je dne 23. t- m-izšel članek z naslovom »Ju-golirtija se bliža 400.000 tonam«■ člankar dosledno uporablja izraza »brodarsko podjetje« in »brodar« za podjetja, ki s svojimi morskimi ladjami obrtoma prevažajo potnike ali tovore.
Ta — napačna — raba izraza »brodar« traja že dalj časa. širita ga zlasti »Delo« in RTV, in tako se tihotapi-
jo v slovenščino nepotrebne
tujke. V Slovenskem pravo, pišu — saj mu menda še priznavamo veljavnost — stoji čisto jasno in določno, kaj je brodar- Sicer pa nam ob Savi pove vsak domačin, da je brodar ali brodnik tisti, ki brodi, ki vozi brod Ker se Splošna plovba ne ukvarja s prevozi čez Savo, marveč s prevozi po morju, je torej bolje, da je ne imenujemo brodarja.
Slovenska plovba je stara dobrih deset let, izraz »brodar«, ki se sedaj skuša uveljaviti v slovenščini, pa je še mlajši. Zato še n* prepozno, da se otresemo tega napačnega izraza, preden se zakorenini pri nas, saj dela sUo jeziku in povzroča nepotrebno zmešnjavo-
Poprej smo govorili o ladijskem lastniku, ker pa v socialističnem gospodarstvu gospodarijo podjetja z ladjami, ki niso njihova last, temveč osnovno sredstvo, je bil potreben za ta podjetja poseben izraz. Hrvatje so si izbrali termin »brödar«, »brödarsko preduzeće«, in to je logično, ker Hrvatje in Srbi tudi ladji rečejo brod. Popolnoma nepotrebno pa si je izposojati ta srbskohrvaški izraz za slovenščino, ki ima dosti domačih izrazov za ta primer. Slovenski pravniki že davno uporabljamo izraza »ladjar«, »ladjansko podjetje«, ki jezikovno popolnoma ustrezata. Te termine rabijo prav tako v naši pomor-ski zakonodaji (Zvezni uradni list v slovenščini). Ali spričo vsega tega še potrebujemo nesmiselno tujko?
Slovenski pravopis navaja eno samo zloženko z brodo- : brodolom, brodolomec, in še za ta pojem ima Pleteršnik ladjelom. Ce pa sedaj začnemo na široko uvajati »bftxLarja« in besedne zveze s tem pojmom, bomo kmalu doživeli, da ne bomo več potovali po morju z ladjami, ampak z brodovi. Komur je do tega. naj kar naprej piše in govori o »naših brodarjih«1.
Slovenščina ima na voljo dovolj izrazov za podjetja, ki se ukvarjajo s plovbo, na primer: ladjarsko podjetje. pomorsko prevozno podjetje, podjetje za prek-morsko plovbo, podjetje za obrežno plovbo, ladjarji, morski prevozniki ali na kratko plovba itd■ Izbire je dovolj.
VLADIMIR NAGLIC. Ljubljana, Tavčarjeva 3 j
Za vsako priložnost se lahko oblečete ’ izdelki
TEKSTILINDUS
KRANJ
Kontrola dela in odgovornosti
Protest proti naglici pri noveli temeljnega zakona o delovnih razmerjih
LJUBLJANA, 15. aprila*. — Komisija za družbeno samoupravljanje pri republiškem svetu sindikatov Slovenije je na današnji'seji razpravljala o pomenu in problemih notranje družbene kontrole v delovnih organizacijah. Notranjo strokovno in družbeno kontrolo, ki je integralni del sodobne organizacije poslovanja, so dolžni organizirati samoupravni organi. V sedanjih samoupravnih odnosih je velikega pomena, da je v delovnih organizacijah čimbolj zaostrena osebna odgovornost, delo in rezultati gospodarjenja pa podvrženi kontroli in da so ustrezno razmejene pristojnosti nosilcev notranje kontrole.
V razpravi, ki ji je bila za osnovo informacija o notranji kontroli, ki jo je pripravila skupina zveznih poslancev, so nadalje ugotavljali, da je v delovnih organizacijah precej nejasnosti in nesporazumov. Ko so govorili o pravnih vidikih notranje družbene kontrole, so med drugim poudarili, da je nadzorni organ fakultativni organ, ki ga voli delavski svet. Nadzorni organ je torej pomožno telo delavskega sveta, a ko so na seji govorili o delovnih organizacijah, ki imajo v statutih predviden nadzorni odbor, so med dragim ugotovili, da so ponekod dali protizakonit status nadzornim odborom, ker jih postavljajo nad delavske svete.
Posebej pa so poudarili, da so izvajanja sklepov samoupravnih organov v delovnih organizacijah in kontrola nad tem izraz družbene skrbi in
da je zato strokovna tehnič-no-tehnološka in finančno-materialna kontrola prav tako družbena, kot kontrola nad izvajanjem samoupravnih pravic. Odveč so torej vprašanja ali ima strokovna kontrola zvezo z družbeno, jasno pa je tudi, da mora biti vsaka kontrola strokovna. O notranji družbeni kontroli je govoril tudi predstavnik podjetja »Sava« Kranj, ki je med drugim poudaril, da je notranja družbena kontrola učinkovita, če ni domena le nekaj ljudi, marveč če je vključena v organizacijo dela in če so v podjetju jasni samoupravni in družbeni odnosi. Navajal je, da v Savi posebna strokovna sli^ba kontrolira kakovost dela in izdelkov, finančna kontrola nadzira pretakanje sredstev in gospodarjenje z njimi, nadalje imajo kontrolo nad zakonitostjo samoupravnega
življenja in nad izvajanjem
sklepov ter odločitev samoupravnih organov, v pripravi pa imajo še obliko kontrole o tem, kako spoštujejo organizacijske postopke in odnose.
Na seji so v zvezi s študijskim poročilom društva sociologov Slovenije govorili o zaposlovanju strokovnih kadrov nasploh in o nujnosti, da delovne organizacije spremenijo svoj odnos do strokovnih družbenih delavcev, ekonomistov, pravnikov, sociologov, psihologov in drugih, ki so pomembni za moderno proizvodnjo. Podprli so hotenja sociološkega društva, da je treba zagotoviti ustrezno izobraževanje sociologov.
Na komisiji so razpravljali tudi o postopku zveznega sekretariata za delo, ki z največjo naglico in v tajnosti pripravlja novelo temeljnega zakona o delovnih razmerjih, s katero na j. bi spremenil domala eno tretjino celotnega zakona Ker naj bi zvezna skupščina noveliran zakon čimprej sprejela, ni časa za široke, demokratične in solidne razprave z delovnimi kolektivi in zato so na komisiji najostreje protestirali proti metodi, po kateri zvezni sekretariat za delo novelira temeljni zakon o delovnih razmerjih.
MARIJA ROBEK
PETER MOZOLEC
SE VEDNO
RlSe MARJAN HRitGAH
St».
Z AL/ M	ߣc£*/c, J -Ca-,	/
~T&/	/C/sL-T//^.ЛМ _J>0/G
/AS	_ ✓

f
I
Kako v slovenski industriji urejajo delovna razmerja
Na rob posvetovanj, na katerjh so kritično presojali samoupravne akte
Oblikovanje samoupravnih aktov o delovnih razmerjih v skladu s konkretnimi razmerami in življenjem v delovni organizaciji je dokaj trd oreh, zaradi česar so v pravilnikih poleg izvirnih določil tudi nedosledne, nepravilne in celo nezakonite rešitve nekaterih odnosov. Tudi ni redkost, da so pravilniki preobsežni in zato nepregledni. Republiški svet zveze sindikatov, ki na razne načine skuša pomagati delovnim organizacijam pri tej zahtevni nalogi, še zlasti, ker je bilo veliko nasprotujočih si in celo nepravilnih tolmačenj, je med drugim organiziral posvetovanja s predstavniki posameznih industrijskih in drugih dejavnosti, da so izmenjali izkušnje, hkrati pa dobili napotke tudi za konkretno oblikovanje ali dopolnitev pravilnikov o delovnih razmerjih.
Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva je organiziral 15 takih posvetovanj ob sodelovanju pravnikov in drugih strokovnih delavcev republiškega sveta sindikatov. Le-ti pa nikakor niso imeli glavne besede, marveč so predvsem usmerjali in spodbujali razpravo, dokler niso diskutanti razčistili stališč in sami presodili, katera so primerna za našo samoupravno prakso.
V razpravi so se precej dajali, katera delovna mesta razpisati v časopisih, katera razglasiti. Znašli so se iz oči v oči zagovorniki širine, tisti, ki so za to, da bi v pravilnikih normirali razpisovanje vseh mest, za katera je potrebna visoka izobrazba, in zagovorniki ožine. Prvi so svoje mnenje zagovarjali s tem, da je za ta odgovorna delovna mesta potreben širok izbor kandidatov in če se prijavijo, če je več ponudb, jih lahko dajo na sito in rešeto ter imajo več možnosti dobiti dobre, najboljše. Nasprotno pa je del diskutan-tov odgovarjal, da je v odročnih krajih zelo težko dobiti ljudi z visoko izobrazbo in če bi vsa taka mesta razpisovali vsaka štiri leta, bi to biia nekaka grožnja tem kadrom. Ne glede na to. da je vsako delovno mesto dostopno vsakomur, in da bi s tem zoževanjem razpisov in razglasov preprečevali osvežitev kolektivov z novimi kadri, pa bo nedvomno imela odločilno besedo praksa.
Kdo sklepa delovna razmerja, ali organi podjetja ali delovne enote? Prvi ali drugi,
so menili, vendar dosledno, tako da tisti, ki sprejema, odloča tudi o prenehanju delovnega razmerja. Glede premeščanj so ugotovili, da imajo v delovnih organizacijah, kjer ozko pojmujejo delovno mesto, težave že pri določanju konkretnega dela in že razmestitve na delovna mesta smatrajo za premestitve, namesto, da bi jim bila pri razmeščanju primarna strokovna usposobljenost za delo. Tudi z merili za odmero let-, nih dopustov ne gre vse gladko, ker so se ponekod vse preveč zapletli v veliko podrobnih meril in se ne morejo dokopati do dokončnih stališč. Veliko laže in bolje ureajo ta problem tam, kjer so se odločili za preprosta merila in jim je izhodišče za določanje letnih dopustov dolžina delovnega staža in konkretni delovni pogoji delavcev.
Hvaležna tema za razpravo je bila tudi odgovornost in so največ priznanja požele delovne organizacije, ki so odgovornost dosledno opredelile navzgor in navzdol, to je od vodilnih do vsakega delavca. Ko pa so razpravljali, kako v samoupravnih aktih najbolje urediti vprašanje samovoljne zapustitve dela, so omenili tudi odhode v tujino. V takih primerih so marsikje zadevo sila zapletli in se izgubljali v jalovih debatah, medtem ko je bil prizadeti delavec že davno in daleč prek meje. Prevladovalo je stališče, da v primerih, ko delavca, denimo, štiri dni ni na delo, pristojni organi ravnajo
predvsem po zdravem razumu, vsekakor pa še zakonito.
Razhajanja in ugibanja o suspenzij, ki ga novi zakon o delovnih razmerjih ne predvideva, pa tudi ukinja ga ne, so pokazala, da je precej te-ženj, da bi suspenz vendarle obdržali. Nekatere delovne organizacije so določila o suspenzu izločile iz pravilnika, ker sodijo, da je pomenil suspenz »mala vratca« za razne nepravilnosti in tudi samovoljo. To je slej ko prej dalo pobudo za predlog, da naj bi o suspenzu, če ga že kje obdržijo, vsekakor odločali kolektivni organi, nikakor pane posameznik. čas suspenza naj bi bil čim krajši in naj bi se zanj odločali le v primerih, ko bi vse kazalo, da bo kot kazen za prekršek sledila odpust delavca iz delovne organizacije.
Glede poskusnega dela so na posvetovanjih menili, da naj traja toliko časa, da se preveri delavčeva sposobnost in da opravi poskusno delo. Nikakor naj ne bi hkrati ugotavljali, ali delavec je (ali še bo) pijanec, ali je discipliniran in podobno, kar si nekatere delovne organizacije privoščijo tudi spričo večje ponudbe delovne sile. Tudi ne gre poskusnega dela istovetiti s pripravniško dobo. Poskusno delo naj traja le od enega do treh, ne pa tja do dvanajstih mesecev.
čeprav so v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih zelo jasna določila o delu nad polnim delovnim časom v izjemnih primerih, pa ponekod zelo širijo to obveznost delavcev. Na posvetovanju so navedli celo podjetje, ki v svojem pravilniku navaja kar 28 takih izjemnih del, kar praktično pomeni, da je zajet domala celoten delovni proces. V urejenem in moderno organiziranem podjetju pa prav gotovo ne nastopa višja sila vsak dan, so ugotavljali ter ocenili, da je veliko izjemnih del odraz spodrsljajev v proizvodnji, ki jih potem rešujejo z delom nad polnim delovnim časom.
MARIJA ROBEK
NOVI HOTEL »KORANA« V KARLOVCU — V tem hrvatskem mestu bodo generalno preuredili večino gostinskih objektov podjetja »Korana«. Posebno skrb bodo posvetili graditvi in opremi tabora za motorizirane turiste, ki ga bodo začeli graditi te dni ob reki Korani. Podjetje pričakuje, da se bodo zlasti tuji turisti zanimali za vikend hišice, ki bodo v sklopu tabora in ki jih bo dobavilo podjetje »Krivaja« iz Zavidovičev. Vikend hišic bo pet in vsaka bo imela tudi lastno garažo. V Karlovcu so letos v nadaljnjih poslovnih stikih s podjetjem »Kvarner ekspresom« z Reke. Le-to je že podpisalo pogodbo za 600 nočitev, ki so prodane italijanskim lovcem za vse leto. čedalje večje zanimanje za Karlovac in njegovo okolico je tudi med ribiči, toda reki Korana in Kolpa sta žal brez rib. Zato bodo skupine Francozov, Nemcev in Švedov, ki so že prijavili svoj prihod, napotili v 50 km oddaljeno mestece Slunj na ribolov v rečici Slunjčici. Foto: Marijan Slišurič
Veliko povečanje števila zasebnih prevoznikov govori za omejitve
Odkar smo pred dvema letoma dobili republiški zakon, ki dovoljuje občanom prevoz blaga s kamioni, se je zasebno prevozništvo močno, razširilo. Prav tako, kot število tistih občanov, ki imajo za javne cestne prevoze dovoljenje, pa se je povečalo število tistih, ki se s prevozi ukvarjajo brez predpisane registracije. In še to: nekatere občinske skupščine si pri izdajanju dovoljenj zasebnikom za prevoz blaga s kamioni razlagajo zakon precej po svoje, ker imajo prav zaradi tega precejšnje finančne koristi.
Kakšen je pravzaprav smisel zakona, ki je dal občinskim skupščinam možnost, da izdajajo dovoljenja za prevoz blaga? Z zasebnim prevozništvom naj bi predvsem dopolnjevali premajhne zmogljivosti družbenega sektorja. Dovoljenja pa smejo občinske skupščine izdajati le, če so izpolnjeni trije pogoji. Občan sme opravljati prevoze le z enim samim motornim vozilom, s svojim lastnim delom in načeloma le v občini v kateri prebiva ter v občinah, ki nanjo mejijo.
Zadnje čase pa zasebniki prevažajo blago na vedno večje razdalje — ne da bi upoštevali omenjeno teritorialno omejitev; nabavljajo težka cestna vozila in celo prikolice; kršijo pa tudi predpise o registraciji m prevažajo, ne da bi sploh imeli za prevoze predpisano dovoljenje.
Ko je začel marca 1964. leta veljati omenjeni republiški zakon o zasebnih prevoznikih, je bilo v naši republiki skupno 366 občanov, ki so bili registrirani kot prevozniki. Skupno so imeli 482 tovornjakov z nosilnostjo okoli 1200 ton. Razen njih pa je bilo še okoli 250 občanov, ki so imeli registriranih 307 tovornjakov z nosilnostjo okoli 650 ton (niso pa imeli dovoljenj za javne prevoze).
Novi predpisi so zelo pospešili širjenje zasebnega prevozništva in tudi uvoz tovornjakov. Ob koncu 1964. leta so imeli občani registriranih že 1158 motornih vozil s skupno nosilnostjo okoli 2900 ton.
Ob koncu tretjega tromesečja lanskega leta pa so imeli v naši republiki občani registriranih 1798 tovornih vozil z nosilnostjo okoli pet tisoč ton. Dovoljenja za prevoze je imelo 883 občanov, brez dovoljenj za opravljanje javnih cestnih prevozov pa jih je bilo 915.
O, kako lepo je imeti moderno stanovanje v bloku! Prijetnega vzdušja, ki ga ustvarijo nepretrgani in neposredni stiki s sosedi, ni mogoče opisati.
Prideš domov, sedeš v kuhinjo in veš: zgornji sosed zdajle bere časopis, njegova zena je v kinu, sina pa še ni doma. Vse to veš po tem. ker od zgoraj ničesar ne slišiš. Zato pa je pri levem sosedu glasneje: tam igrajo štirje hišni dolgolasci poker in se po mor-
Moderna
stanovanja
vir
informacij
narsko zmerjajo, še nekam glasnejši so kot navadno. Kaj bi lilo to? Aha, že vem! Sliši se trkanje s kozarci. Stopiš v sobo, da bi vključil radio in poslušal poročila — a tega ti ni treba. Poročila vendar posluša tudi sosed in ker je sprejemnik naravnal bolj potiho, ravno prav slišiš, žal je po poročilih na sporedu taka glasba, ki ti po naključju ne ugaja. Presedeš se v kabinet in že te razvesele novice, ki jih žena spodnjega
soseda posreduje svojemu možu. Takorekoč nadaljevanje poročil, le da so ta sočnejša, jedrnatejša.
»Ostričevi so včeraj dobili nov pralni stroj. Candy! Mi pa se še vedno smešimo s tistim polavtomatskim. Tista rdečelaska iz sosednjega bloka se je sinoči spet pozno ponoči pripeljala z drugim moškim. Prejšnji, tisti obrtnik, jo je pustil. Saj ni nor... Na trgu sem zvedela, da bo šlo spet vse »gor«. Za jurja že ničesar več ne dobiš... Tonček, tisti zlobni paglavec, mi je spet pokazal jezik. Navij mu ušesa. Zgornji sosed...«
Hitro sem vstal izza mize in zaropotal s stolom in spodnji sosed novice o meni ni zvedel, saj sta z ženo dobro vedela, da bi jo tudi jaz razločno slišal. Tega pa mi nista privoščila.
Presedem se na balkon in — evo — pred blokom je vsakodnevni sestanek mlajših in najmlajših prebivalcev bloka. Razdeljeni so v dve skupini: tisti do desetih let se pogovarjajo o najnovejših modelih avtomobilov, večji pa slone na vogalu m poslušajo gramofonske plošče, ki jim jih skozi odprto okno posreduje njihov vrstnik iz tretjega nadstropja. Vmes drug drugemu posredujejo zadnje novice.
»Imela bom moder jopič г zlatimi gumbi. Osem spredaj in osem v razporku zadaj. Gala. Kot v jlimu,« kriči Urška imenovana Ursula.
»Za počiti, valjam se od smeha,« ji odgovarja Breda imenovana Brigite, »to vendar ni več moderno. Op-art, geometrija! Ali sploh veš kaj je to? Valjam se...«
In visi skozi okno in se ne zgane.
»Taka Skoda kot je vaša, to ni nič! MI imamo opel! Prima! 160 na uro,« pripoveduje Petrček Mihcu.
»Saj me je sram,« pravi ta, »vendar prepričati našega »fot-ra«...«
»Daj Beatlese gor!« kričijo z vogala.
Vstanem, si v predsobi oblečem plašč in jo uberem po stopnišču. Prehod med stopnicami v drugem nadstropju je nagneten s hišnimi opravljivkami.
»... z dedci ni prida! Vsi so enaki! Leni, nezvesti, pijanci, zapravljivci, otrokom dajejo potuho... Saj ni čudno, da je mladina taka. Na roditeljskem sestanku sem zvedela...«
Proti trolejbusni postaji kar stečem in se umirim šele v uredništvu. Kako je tu prijetno mirno! Le štirje kolegi razbijajo po pisalnih strojih in od časa do časa — no, vsako minuto — zabrni telefon.
»Kaj strmiš v strop in molčiš,« mi pravi kolega, »raje kaj napiši. Saj vendar stanuješ v bloku, moderna stanovanja pa so vir informacij.«
EVGEN JURIČ
Kazni cenejše kot registracija
Predlanskim je republiška inšpekcija za cestni promet predlagala kaznovanje 124 občanov, ker - so opravljali prevoze brez .. predpisanega dovoljenja: še več kazni je republiška inšpekcija predlagala v minulem letu. Kljub
Bo prišlo v Jugoslavijo več avstrijskih turistov kot lani?
Medtem, ko je Jani pripotovalo v Jugoslavijo 360.000 avstrijskih 'tftnstov. pričakujejo, da jih bo letos prišlo znatno več- Največje potovalne agencije na Dunaju so zabeležile že za 50 odstotkov več rezervacij kot lansko leto ob tem času. Nekatere agencije, kot na primer Capri in Union, so razprodale že ves prostor, ki so ga imele na razpolago v hotelih v Ankaranu, Portorožu, Rovinju, Opatiji, na Hvaru in v Dubrovniku. Menijo, da bo zaradi ukinitve vizumov letos obiskalo znatno več avstrijskih turistov kraje ob severnem Jadranu.	_i
kaznovalnim ukrepom pa se število tistih, ki kršijo predpise in prevažajo blago brez dovoljenja, ni zmanjšalo. Zakaj pa bi lastniki tovornjakov sploh zaprosili za registracijo, če je ceneje plačevati občasne kazni, kot ravnati v skladu s predpisi?! Po zakonu je namreč mogoče izrekati kazni le do višine
20.000	starih dinarjev in le v nekaterih primerih do višine 300.000 dinarjev. Kazni so torej očitno prenizke, saj jih prevozniki lahko izplačajo z eno samo opravljeno vožnjo.
j Za razliko od zasebnih kršiteljev pa mora gospodarska organizacija v primeru, če opravi javni prevoz v nasprotju z določili temeljnega zakona, plačati kazen od
50.000	do 5 milijonov dinarjev!
!• Občinska širokogrudnost
• Treba je ugotoviti, da so bile po večini občinske skupščine pri izdajanju dovoljenj za zasebne prevoze zelo širokogrudne. To je bila širokogrudnost v lastno korist! Zasebni prevozniki namreč s svojo dejavnostjo üstvarjajo občinam dokaj velike proračunske dohodke. Za primer naj povemo, da je znašala lani v občini Ljubljana—Moste—Polje (kjer je bilo lani registriranih na občane 87 tovornjakov, za javne prevoze pa izdanih 40 dovoljenj), dohodnina, ki so jo občini plačali zasebni prevozniki, nad 71 milijonov dinarjev. V brežiški občini pa so imeli
nekateri prevozniki tudi nad 30 milijonov dinarjev bruto dohodka; tako so nekateri posamezniki plačali občini do 12 milijonov dinarjev dohodnine!
Ni čudno, da potem občine niso natančne, pa četudi prevozniki večinoma opravljajo prevoze na območjih izven občine. V Idriji so, na primer, izdajali dovoljenja tudi občanom, ki imajo drugo redno zaposlitev; v Laškem pa so, recimo, dvema občanoma izdali celo dovoljenje za prevoze potnikov z avtobusi — čeprav tega zakon ne dovoljuje.
Praksa torej kaže, da ni bil povsem dosežen osnovni namen zakona. Ta je, kot rečeno, obetal, da bodo zasebniki opravljali lokalne prevoze na kratke razdalje. To pa seveda ne pomeni, da v prihodnje ne bi kazalo dopuščati zasebne iniciative v cestnem prevozništvu. Seveda pa bi morale veljati za zasebne prevoznike, enake obveznosti, kot jih ima družbeni sektor. Izenačiti bi morali višino kazni v primeru kršenja predpisov, pa tudi družbene obveznosti. Čeprav dajejo namreč zasebniki občinam dohodke, pa dajejo v celoti družbeni skupnosti manj kot podjetja družbenega sektorja. Nikakor tudi ne bi smeli dovoljevati, da bi občan lahko opravljal prevoze z več kot enim samim vozilom in da bi pri tem uporabljal tujo delovno silo (razen kot pomožne delavce pri nakladanju ali razkladanju).
F. JERAS
Samo dvignjene zapornice na obmejnih prehodih so premalo
Organizacije ZK o malem obmejnem prometu
У komitejih Zveze’ komunistov tistih občin, ki mejijo na Italijo, Avstrijo in Madžarsko, je pogosto govor tudi o malem obmejnem prometu. Organizacije ZK se v teh občinah zavzemajo za to, da meje ne bi bile stroge ločnice med državami, temveč da bi bile »pozitiven 1 element našega, sporazumevanja, sodelovanja med državami, most zbližan j a med sosednimi narodi in ljudmi«, kot pravijo tudi sklepi s posveta političnih sekretarjev občinskih komitejev ZK obmejnih občin.
Mali obmejni promet se je zlasti v Slovenji zadnja leta presenetljivo razvil. O tem govorijo podatki, ki jih objavljajo na tej .in na oni strani meje- Seveda pa tak razvoj ni., prišel sam po sebi.
Bilo je veliko smotrnih prizadevanj, dobre volje in potrpežljivosti, preden so se meje odprle tako gospodarsko kot kulturno ali politično. Organizacije Zveze komunistov iz obmejnih občin pa si zdaj prizadevajo, da bi še naprej razvijali sodelovanje z obmejnimi sosedi, in to na vseh področjih. Poudarjajo pa obe nem, da razvoj malega obmejnega prometa ni le krajevna zadeva, temveč da je to slovenski in tudi jugoslovanski interes. Zato bi bilo prav, da bi ga tudi enotno ocenjevali.
Mali obmejni promet lahko po mnenju teh organizacij ZK veliko prispeva k mednarodnemu političnemu in gospodarskemu sodelovanju. Blagovna in neblagovna menjava prinašata na obmejnih območjih veliko deviz in je to ena izmed posebnih oblik najbolj rentabilnega izvoza, ki bo pripomogla ' tudi k hitrejši konvertibilnosti dinarja. Povpraševanje pa je na teh območjih večje kot ponudba, zato bi morali bolj razviti trgovino, gostinstvo in celotni turizem- Na mejah so tudi lepe možnosti za poslovno in tehnično sodelovanje, s pomočjo katerega bi lahko povečali produktivnost dela, zboljšali kakovost izdelkov, bolje organizirali delo, z vsem tem pa povečali osebne dohodke im življenjsko raven.
Isto velja seveda za družbeno in zasebno kmetijstvo. Po mnenju organ* zaci.j Zveze komunistov obmejnih občin so tudi zmeraj večje možnosti za organizirano zaposlovanje naših delavcev na obmejnih območjih sosednih držav, pri čemer bi jim seveda morali zagotoviti vse ekonomske, politične in druge pravice.
Občinske organizacije Zveze komunistov iz obmejnih občin tudi menijo, da bi se morali zaradi hitrega razvoja malega obmejnega prometa pogosteje sestajati politični, gospodarski in oblastnr faktorji z obeh strani. To je tudi v skladu z vsemi težnjami, da bi hitreje uveljavili načela tvornega sožitja med narodi in državami, za kar se Jugoslavija kot odprta socialistična dežela še posebej prizadeva.
Odkrita beseda o napakah
Bodo sklepi DS kranjske Save tokrat izboljšali razmere v tovarni?
Ko so na seji delavskega sveta v kranjski »Savi« pred dobrim mesecem razpravljali o poslovnem poročilu za lansko leto, so ugotovili, da so rezultati precej slabši, kot so pričakovali. Menili so, da temu ni bilo vzrok le pomanjkanje surovin iz uvoza, ampak da so za neuspeh v precejšnji meri krivi tudi sami, v prvi vrsti vodilni uslužbenci in strokovne službe.
Tudi direktor je tedaj dejal, da so mu strokovni sodelavci premalo pomagali ali pa sploh niso izpolnjevali . svojih nalog. Ker v takih pogojih nj bil več pripravljen voditi podjetje, je kar na seji zaprosil za razrešnico. Vendar pa je delavski svet ni takoj sprejel, marveč je imenoval komisijo, ki naj hi razčistila vso zadevo.
Na zadnji seji delavskega sveta prejšnji teden je komisija že poročala o svojih ugotovitvah. Pripravila je tudi vrsto predlogov za spremembe s področja organizacije, kadrovske politike in nagrajevanja. Delavski svet jih jč sprejel, ker je spoznal, da ho dokaj težak položaj kolektiva na teh področjih mogoče rešiti le z odločnimi ukrepi, ki jih ho' treba dosledno izvajati.
Komisiji je ugotovila, da so pomembne stvari v kadrovski politiki v zadnjih dveh letih tekle mimo samoupravnih organov. Ko so pred leti imeli v »Savi« še precej manj strokovnjakov, so izdelali poseben plan kadrovanja. Vendar pa se ga kadrovska služba potem ni držala. Strokovnjaki so prihajali v tovarno mimo razpisov, največ po raznih zvezah in poznanstvih. Pogosto niti niso bili seznanjeni s problematiko v podjetju, še posebno ker niso opravili stažiranja. Zato tudi na delovnih mestih niso delali tako kot so od njih pričakovali.
Takšna samovolja in fa-miliamost v kadrovski politiki sta v podjetju ustva-
rili prevelike strokovne službe. Prišlo je še do grupiranja po posameznih službah, kar je samo slabšalo medsebojne odnose. Novi strokovnjaki, ki so prišli v podjetje, so se najpogosteje v začetku bolj posvetili utrjevanju svojega položaja kot pa delu.
Lani so družbeno-poli-tične organizacije v podjetju opozarjale direktorja na te nepravilnosti. Direktor pa je mislil, da jih bo lahko sam rešil. Zato mu zamerijo, da se je šele sedaj obrnil na samoupravne organe in povedal, da težki situaciji ni več kos.
Razumljiva je posledica takih razmer, ki se je na koncu pokazala tudi v finančnem neuspehu.-Ko so lani ugotavljali, da bo treba zaradi pomanjkanja surovin še bolj paziti na kvaliteto proizvodnje, so med drugim sprejeli več sklepov, ki so obvezovali posamezne službe, da znižajo stroške v proizvodnji in zmanjšajo izmeček. Teh sklepov odgovorne službe niso uresničile.
Tudi v nagrajevanju ugotavljajo vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti. Predvsem je zgrešeno precej pavšalno nagrajevanje strokovnjakov. Zaradi tega se je namreč tudi tistih, kj so še ostali bolj prizadevni, lotila malodušnost. Tudi ocenjevanje delovnih mest je bilo marsikje nerealno, predvsem zaradi familiamosti.
Po sklepih, ki jih je sedaj na zadnji seji sprejel delavski svet, bodo ukinili mesti obeh pomočnikov direktorja, ki so ju postavili komaj pred tremi me-
seci. Uvedli bodo enotno komercialno službo, proučili pa še druge službe. Med organizacijskimi spremembami bo pomembna tudi združitev kadrovske službe in gumarskega izobraževalnega centra.
Glede kadrovske politike so določili, da se mora držati sprejetega programa. Kadrovska služba bo morala z izobraževalnim centrom organizirati stažiranje novih delavcev. Urediti bodo morali- štipendiranje in specializacijo v inozemstvu. V nagrajevanju bodo vskladili analitske ocene delovnih mest. V strokovnih službah bodo vpeljali nagrajevanje po delu, za kar imajo že izdelane predloge.
Sprejeli so tudi nekaj sklepov, s katerimi so zadolžili direktorja in vodilne uslužbence za realizacijo vseh sklepov o spremembah na področju organizacije, kadrovske politike in nagrajevanja, še posebno so se zavzeli za to, da bodo strokovne službe odslej redno poročale o svojem delu in da bodo skušali nepravilnosti takoj odpraviti.
Ko smo se o vseh zadnjih dogodkih v »Savi« pogovarjali z nekaterimi predstavniki njenih organov, so le-ti odkrito govorili o vseh nepravilnostih, ki so prišle na dan v zadnjem času. Menili so, da je precej napak, ki so se pojavile pri njih, značilnih za večino kolektivov pri nas. Vendar pa jih to ne odvrača od tega, da ne bi odločno nastopili proti vsem pomanjkljivostim. Vprašanje je le, če bodo vsa opozorila in sprejeti sklepi tokrat zalegli in temeljito spremenili razmere v tovarni. V zadnjem času so namreč take stvari zaradi neodgovornosti posameznikov ostale le na papirju.
L. STRU2NIK
Ko bomo še naprej razvija li rinali obmejni promet, bomo s tem uveljavljali tuđi naša stališča do narodnostnih manjšin v sosednih državah. Manjšine se namreč vključujejo v zmeraj večje obmejno gospodarsko in politično sodelovanje, s tem pa se krepi njihova narodna zavest.
Takšen razvoj malega obmejnega prometa, obenem pa prizadevanja, da bi ga v vsej Jugoslaviji enotno ocenjevali, bodo odpravila tudi posamezna negativna polit, mnenja in moralno politične ocene, M ovirajo gospodarske in poli-
tične dejavnike, da bi se hitreje prilagodili novemu položaju. Praksa in politične razprave naj bi dokazale, da mali obmejni promet ne pomeni nikakršnih deformacij v ekonomskih odnosih niti gospodarskih privilegijev na račun skupnosti, pravijo v obmejnih občinah.
B. KOVAČ
Nove kleti za »Slovenija-Vino«
Podjetje »Slovenija vino« si bo do konca letošnjega leta zgradilo nova skladišča in kleti v Ljubljani na prostoru med Medvedovo, Žibertovo in Frankopansko ulico ter dosedanjim poslopjem. Stavbo, ki stoji na tem mestu, so zaceli podirati v začetku tega meseca. V njej je imelo svoje skladiščne prostore podjetje »Slovenija avto«, ki pa se je letos izselilo. »Slovenija vino« je namreč od tega podjetja že predlanskim kupilo stara skladišča.
Rušenja bodo končana do maja, potem pa bodo takoj začeli graditi novo poslopje. Dela bo' i potekala v dveh fazah. Do konca leta naj bi zgradili polovico poslopja in kleti — to je stavbo, visoko 7 metrov s skladiščno površino 1300 kvadratnih metrov, v kleti pa bo prostora za 375 vagonov vina že ko bo končana prva; faza gradnje, bo podjetje podvojilo svoje kletne kapacitete. Stroški gradnje in obrtniška dela za polovico novega poslopja (to je za prvo fazo) bodo veljali približno 480 milijonov starih dinarjev. Denar je že zagotovljen, medtem ko bo za drugo fazo gradnje — to bo zrcalna slika prve faze — kakor so nam povedali na »Slovenija vinu«, treba denar še zaslužiti.	K. D.
Posledice neprou-čene investicije
V Slavonski Požegi so leta 1960 sklenili zgraditi tovarno polkemične celuloze in -epen-ke. Sredstva, za to gradnjo sta zagotovila občina in okraj in tudi Jugoslovanska investicijska banka je odobrila potreben kredit. S prvimi gradbenimi deli so začeli, preden je bil izdelan ponuin elaborat in projekt. Potem pa se je izkazalo, da tovarna ne bi imela osnovnih ekonomskih pogojev za poslovanje, zlasti ne bi imela surovinske baze. Lani je že ustanovljeno podjetje v graditvi prešlo v likvidacijo. Zdaj ugotavlja gospodarsko sodišče v Slavonskem Brodu, da bo morala izgubo okrog 70 milijonov starih din plačati občina, ki je zaradi tega zašla v težaven položaj. Kaže pa da bo dejanska izguba še večja. Na zemljišču, ki je bilo določeno za to tovarno, so že zgradili nekaj manjših objektov, za kar so porabili nad 40 milijonov din, zdaj pa ne najdejo kupca, ki bi te objekte prevzel in odkupil.	S—
Zgodbe
ob robu dogodkom
Molčeči Humphrey
Ameriška revija »Time« je pred kratkim na naslovni strani objavila sliko podpredsednika Huberta Humphreya, na notranjih straneh tiste številke pa so Američani zvedeli vse o svojem podpredsedniku.
No, marsikaj so Američani o Humphreyu vedeli že prej. Tako pravijo zlobni jeziki, da HHH silno rad govori. Te govorice potrjuje tudi tole pismo, ki ga je objavil »Time« v zadnji številki: »Slika predsednika Humphreya na naslovni strani je napravila name izredno mačan vtis. Prvikrat sem ga namreč videla z zaprtimi usti.« če kaj takega napiše ženska, bo že nekaj pa tem.
Iz otroških ust
Na policijsko postajo v neki egiptovski vasi je prišla petletna deklica in zahtevala, naj policaji prisilijo njenega očeta, da ji bo kupil novo obleko- »Doma ima cele kupe denarja,« je pojasnila, »saj ga vsak dan tiska.«
Tako prepričljivemu argumentu se policaji seveda niso mogli upirati; nemudoma so obiskali skopega očeta. Deklica sicer ni dobila nove obleke, pač pa je oče dobil novo stanovanje — v vaškem zaporu.
Al Capone ml. ima težave
Al Capone mlajši, sin gangsterja vseh gangsterjev, ima hude nevšečnosti. Nedavno šču prošnjo za spremembo je vložil na okrožnem sodi-imena. Odslej bi se rad pisal Albert Francis — to sta namreč njegovi prvi imeni.
Mister Albert Francis bi navsezadnje še potrpel, če mu ne bi neslavno ime slavnega očeta delalo težav pri opravljanju poklica• Ko je namreč zmaknil neko malenkost v samopostrežni trgovini in so ga obsodili na tri in pol dolarja globe, so novico o tem objavili časniki širom ZDA in javno mnenje je takoj ugotovilo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Jabolko pa očitno ne mara za tako priljubljenost. Oče je sicer oče — toda živeti je tudi treba■
Nesrečna kantata
V moskovski koncertni dvorani so 5. aprila končno izvedli Prokofjeva »Kantato za zbor m štiri orkestre«, ki je bila napisana za dvajseto obletnico oktobrske revolucije, niso pa je nikoli javno izvajali, ker ni bila po volji Stalinu.
Ta koncert je bil v določenem smislu majhno posmrtno maščevanje skladatelja za ponižanje, ki ga je bil utrpel. Toda tudi zapoznela rehabilitacija kantate ni šla čisto brez zapletljajev- Dva izmed desetih stavkov namreč vsebujeta Stalinov govor пл Leninovem grobu.
In tako se je zgodilo, da je prišel dirigent, ki je vadil vseh deset stavkov, pred polno dvorano v nemajhno zadrego, kajti v zadnjem trenutku so mu naročili, naj'' preskoči nezaželena stavka s Stalinovim nagrobnim govorom.
Kot da bi bilo kantati usojeno, da je ne bodo nikoli izvajali v celoti.
»Podpredsednik«
Clay
Svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Cassius Clay niti ni tako neumen, kot trdijo njegovi nasprotniki. Fant že sedaj resno misli na stare dni. Nedavno je v neki televizijski oddaji predlagal predsedniku Johnsonu. naj ga na prihodnjih volitvah »vzame« za podpredsedniškega kandidata. Takole je utemeljil svoj predlog: »če je Johnson za to, se lahko požvižga na svoje nasprotnike. Dobil bo vse glasove nebelih Američanov, črnih muslimanov in sindikatov.«
Ni znano, kaj meni o tem predlogu Johnson. Predlog je navsezadnje vreden premisleka: nebeli, črni muslimani in sindikati bi volili Claya, ostali Johnsona •.. vprašanje je samo, kaj storiti s Humphre-yem.
DOWLING:
ZASEDA
i *	«
.
p.'•
-POLITIČNA
'""Z-HEDA
E—-LLJ

— Počakaj, da jo bo poduhal, potem se pa spet zakadi vanj!
»New York Herald Tribune«
Za las mimo katastrofe?
Zamolčane podrobnosti o »izgubljeni« atomski bombi
Sedmega aprila se je Američanom posrečilo najti še zadnjo od štirih atomskih bomb, ki so jih »izgubili« 17. januarja, ko je nad Palomaresom v Španiji bombnik B-52 trčil s preskrbovalnim letalom KC-135 in se zrušil na zemljo. Iskanje je trajalo 81 dni, prav tako dolga pa je bila moreča negotovost, kajti na morskem dnu, 770 metrov pod gladino, je ležal nestvor, po svoji razdiralni moči tisočkrat večji od tistega, ki so ga vrgli na Hirošimo...
Naslednjega dne, t. j. 8. aprila je imel poveljnik »Task Force 65« vice admiral William Guest tiskovno konferenco, na kateri je nastopil kot zmagovalec, ovenčan z lovorovim vencem. Natanko je popisal, kako je potekalo »iskanje« četrte »izgubljene« bombe: 2000 vojakov, 20 vojnih ladij, 3 podmornice, sedem helikopterjev in dvajset ljudi — žab, to je bila armada, ki se je lotila lova na atomsko bombo. Akcija je veljala blizu 100 milijonov dolarjev, če prištejemo odškodnino, ki jo je ameriška vlada obljubila Španiji, pa še nekaj več.
Vice admiral je torej povedal skoraj vse o tem nenavadnem lovu- Le o ribiču, ki je bombo odkril, in o nevarnosti, ki je prežala na morskem dnu, ni govoril.
In vendar je zgodba ribiča Francisca Simoa iz vasi Aqui-lasa v tej dogodivščini s srečnim koncem zelo zanimiva. S svojo barko »Manuela« je bil na morju tistega 17. januarja, ko sta v zraku trčili ameriški letali. Bilo je pol enajstih dopoldne. Takole opisuje svojo dogodivščino: »Po stra; hovitem tresku sem zagledal šest padal, ki so se odprla. Eno se je takoj vžgalo in človek, ki je visel na njem, je padel. Ostalih pet padal je padlo v morje. Na treh so plavali v zraku ljudje, dve pa sta nosili nenavadna predmeta- Eden se mi je v zraku4 zdel kot velikanska klobasa, drugi pa kot trup brez udov.. -«
Obe padali sta padli v morje, nedaleč od »Manuele«- Na prvem padalu je bila pritrjena nekakšna pločevinasta škatla, dolga pol metra ali 70 cm. Stvar se je takoj potopila in potegnila v morsko globino tudi padalo. Na drugem padalu pa je bilo nekaj
»torpedu« podobnega. Tudi »torpedo« se je takoj potopil.
Stari morski volk si je dobro zapomnil mesto, kjer se je vse to dogajalo, in čez en mesec so ga vkrcali .na ameriško ladjo, ki je iskala »izgubljeno« bombo. S posebnimi instrumenti so ugotovili, da leži »pločevinasta škatla« 700 metrov globoko. Pozneje jo je morski tok zanesel še globlje.
S tem pa? 'njegova zgodba še ni končana. Ko je namreč Simo nekega lepega marčnega dne vrgel svoje mreže v morje, so se mu zapletle ob nekakšen predmet, ki ga ni mogel potegniti na krov svoje barke, pa tudi mreže ni mogel osvoboditi tajinstvenega prijema. Zato jo je pustil, se vrnil z barko v svojo vas in poročal o zadevi krajevnim karabinerjem, ti pa so obvestili ameriški štab. Američan: so z ladjami obkolili celo področje; čez dan ali dva so poklicali ribiča in mu izročili raztrgano mrežo.
»V kaj pa se je zapletla?« je hotel vedeti.
»V cementni blok,« so ma na kratko pojasnili, ka.r pa seveda ribič, ki je 25 let preživel na morju, ni verjel. Morje je namreč poznal bolje kot svoje dvorišče in je dobro vedel, da tam ne more biti nobenega cementnega bloka . •.
Taka je v kratkem zgodba španskega ribiča, o kateri vice admiral tudi ni govoril, pa
Vsak dan v dnevniku
Tj =4
e H
AKTUALNI
DOGODKI
sta osvetlila dva novinarja »Washingtxon Posta« — Marc Eforry in. Stevens Carr — ki trdita, da imata podatke iz prve roke. Takole pišeta:
»Malo je manjkalo,' pa bi ime Palomares postalo sinonim za eno od najhujših tragedij v zgodovini človeštva, šele sinoči (13- aprila) sva zvedela, da je Španija za las ušla strahoviti atomski katastrofi. Hvala za to, da do katastrofe ni prišlo, gre našim pogumnim fantom, njihovi spretnosti,-v prvi vrsti pa srečnemu naključju.«
S temi besedami se namreč začne uvodnik v »Washington Postu«, v katerem beremo, da je v zadnji fazi »dviganja« atomske bombe prišlo do nepredvidenega zapleta, ki bi lahko imel nepregledne posledice za vse človeštvo.
Novinarja namreč trdita, da se je dva dni, preden so bombo potegnili na oovršinr najlonska vrv zapletla v mehanizem, »ki lahko od zorna5 aktivira bombo«. »Washington Post« piše, da je bila4sa ameriška mornarica okrog Palomaresa v nevarnosti, da zleti v zrak in z njo dobršen del španske obale. »Vice admiral Guest je oreživel 47 hudih minut, kajti nihče n' mogel vedeti, kako se bo končala operacija.« piše list in nadaljuje: »Takrat so predsednik Johnson in najvišje glave iz Pentagona molče stali pri radio-telefonih in s tes nobo v srcu čakali na veri' iz Palomaresa.« Ko ie bila operacija srečno končana in je napetost popustila, so ljudje v Beli hiši proslavili sreč no nakLiučje s šampanjcem »kar v Beli hiši ni v navad; in nihče ne ve. kdaj se je kaj podobnega zadnjič zgodilo...«
živčna napetost okrog »izgubljene bombe« je torej popustila, kot dim nad pogoriščem pa je ostala mora: Pentagon je našel »izgubljeno bombo«, ni pa prepovedal nadaljnjih poletov letal, natovorjenih s takimi bombami. Kot kaže, se je udobno zleknil na lovorikah ugotovitve, »da ni res, da bi se bile v času, ko so iskali izgubljeno bombo, mudile v bližini sovjetske ribiške ladje .. •«	M- Š.
Indonezija
Prožnost v zunanji
Konfrontacija, toda tudi mirno reševanje sporov po načelih »pantja sile«
OD NAŠEGA POROČEVALCA
politiki
DŽAKARTA, aprila. — »Spremembe, ki niso spremembe«, zajemajo tudi indonezijsko zunanjo politiko. »Naša vlada se bo zavzemala za najširše možno mednarodno sodelovanje,« je nedavno izjavil podpredsednik vlade in zunanji minister Adam Malik. Zdi se, da je treba v tej izjavi iskati jedro zunanjepolitičnih »sprememb brez sprememb«.
Indonezijska tiskovna konferenca Antara te dni poroča, kako svetovni tisk, zlasti oni na Zahodu, objavlja velike naslove na prvih straneh: »Indonezija proučuje možnosti za ponovni vstop v OZN,« »Indonezija se spogleduje z OZN« in podobno. Taki naslovi in tabo trdni zaključki so v Džakarti navadno predmet rahlega posmeha. Ne le zato, ker je predsednik Sukamo te dni v intervjuju Nizozemcu Linku van Bruggenu na vprašanje, ali Indonezija zares »premišljuje« o vrnitvi v OZN, odvrnil: »Premišljuje, premišljuje. To je zelo prožna beseda«. Nato je rekel, da je Indonezija izstopila, ker ni bila zadovoljna s strukturo, nalogami in pra-
Deset let za dvojezičnost v kanadski upravi
Kanadska vlada je objavila program, po katerem bodo uvedli dvojezičnost v vseh upravnih službah na ozemlju Kanade za prihodnjih deset let. Premier Lester Pearson je dejal, da je ta program eden izmed važnih elementov v krepitvi sožitja med vsemi prebivalci. Angleščina in francoščina bosta postopno postala enakopravna jezika in do neke mere obvezna za uslužbence v upravi. Od tistih, ki se bodo zaposlili v raznih javnih službah,. bodo zahtevali znanje obeh jezikov, medtem ko so tisti, ki so že zaposleni, dolžni, da se nauče francoščine oziroma angleščine.
Ta ukrep je vlada sprejela predvsem zato, da bi ugodila delu prebivalcev Kanade, ki govori francosko, zlasti v pokrajini Quebeck.
Konservativna opozicija pod vodstvom bivšega premiera Johna Diefenbakerja pa se je takoj postavila po robu temu programu liberalne vlade.
vicami v OZN.« V OZN se bomo vrnili le, če bo prišlo do sprememb.’ če pa bodo pogoji taki, kakršni so danes, Indonezija raje ostaja zunaj Združenih narodov«.
Rahel posmeh, ki so ga deležni malce prezgodni zaključki, ne izvira le iz tega stališča. Adam Malik je namreč dva dni prej rd^l, da bo »indonezijska vlada proučila možnosti za naše sodelovanje v mednarodnih telesih, med njimi tudi v OZN.« Ali gre za eno ali za dve stališči, o tem je zaključek prepuščen opazovalcu. Kajti po Malikovi izjavi bo -vlada iskala najširše mednarodno sodelovanje na vseh področjih, ne da bi si pri tem kaj manj prizadevala za to, da bi se povezale in čim trdneje sodelovale vse antiimperiali-stične, antikolonialističn® in anti - neokoionialistične sile-sveta — kakor m primer konferenci »novih vznikajočih sil« CONEFO. Podobna dvoreznost prevladuje ob odnosih z Malezijo. Po Maliko-vih besedah bo indonezijska vlada nadaljevala politiko konfrontacije; pri tem pa bo kot vlada države, ki sloni na pantja sili, zmerom dostopna mirni rešitvi. Toda element, ki je spričo prevladujočih »konfrontacij« v zadnjih letih rezko udaril v ospredje, je bilo to, da je Malik omenil Deset načel, ki jih je leta 1955 sprejela azijsko-afriška konferenca v Bandungu. To je bila prva tako široka in tako izdelana opredelitev miroljubne in aktivne koeksistence; in tu se za razloček od poudarkov v indonezijski politiki zadnjih let najjasneje manifestira težnja nove vlade.
Te dni v Džakarti ljudje, ki so neposredneje povezani z zunanjo politiko, močno poudarjajo, kar je dejal že Malik: da mora namreč ta politika sloneti na nacionalnih
interesih. Nihče danes izrecno ne definira, kaj vse in kaj natanko so nacionalni interesi; zdi pa se, da politično misleči ljudje ta termin molče razumejo in se s tistim, kar naj pomeni, strinjajo. Malik je izjavil, da bo zunanja politika nove vlade težila k razširjanju ekonomskega in finančnega sodelovanja med Indonezijo in zunanjim svetom, kakor z Vzhodom tako tudi z Zahodom; vse dokler to ne bo prizadevalo indonezijskih nacionalnih interesov. To merilo je najbolj v ospredju. In kakšno zunanjo politiko to merilo narekuje in terja? Nihče je ne imenuje z imenom, ki ga, če to ni zmota, v mednarodnih odnosih zanjo navadno uporabljajo. Hkrati pa nastaja vtis, da skoro vsakdo ve, za kakšno politiko gre.
Znanec iz Džakarte razlaga to reč približno takole. Zunanji svet je zmerom nekam slabo razumel, kako mi v Indoneziji mislimo in se udejstvujemo. Razumel je nekatera naša stališča in navadno preveč poudarjal v njih tisto, kar je navadno najbolj bodlo v oči. Vzemimo primer konfrontacije:	bodisi kon-
frontacijo med novimi vznikajočimi silami (NEFO —
Romunija: pomoč kmetijstvu
Vsa romunska podjetja strojne industrije, cestnega, ladijskega in letalskega prometa, kakor tudi lokalna industrija, so v prihodnje dolžna strokovno pomagati pri pregledovanju ali popravljanju kmetijskih orodij. Ta sklep romunske vlade, objavljen v četrtek, naj bi pomagal pravočasno izpolniti program setve, žetve in drugih poljskih del, ki jih letno opravljajo na kakih 10 milijonih hektarov orne zemlje.
Računajo, da so za sedanjo pomladansko setev najeli kakih 800.000 raznih kmetijskih strojev, okrog 25.000 elektromotorjev in drugih naprav kakor tudi» skoraj 10 tisoč kamionov.
V Romuniji je zdaj nad 250 strojno-traktorskih postaj s skoraj 80.000 traktorji.
STO MILIJONOV DOLARJEV ZA ISKANJE — Ko sta 17. januarja letos nad Palomaresom v Španiji trčili dve ameriški letali, je ribič Francisco Simoa zagledal na nebu šest padal. Eno se je vžgalo in človek na njem je padel v morje. Na treh od preostalih petih so se zibali ljudje, na enem nenavaden zavoj in na zadnjem torpedu podoben predmet. Mesec dni zatem je stari morski volk popeljal Američane na kraj, kjer je videl, kako se je potopilo zadnje padalo. Na globini 700 m so našli bombo, ki pa jo je tok zanesel še globlje. Iskanje je stalo 100 milijonov dolarjev.	Foto: AP
Komisija za delovna razmerja pri upravnem odboru podjetja
JELOVICA
LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
razglaša prosto delovno mesto:
STROJNEGA TEHNIKA
Pogoji: diplomiran strojni tehnik z nekaj leti prakse v industrijskem podjetju. Prijave na razglašeno delovno * mesto sprejema splošni sektor podjetja do 30. 4. 1966.	3582
Načrti za prihodnjih deset let
Sueški prekop bi rad pridobil zase promet z največjimi tankerji
Večji del dobičkov, ki jih 'dajejo tarife za prevoz po prekopu, so uporabili za obnovo krajev okoli njega. Ismailia, ki leži približno sredi prekopa, je še vedno glavni štab uprave sueškega prekopa/ Namakalne naprave so omogočile, da se je pas bogatega zelenila raztegnil daleč navzven okoli mesta, vendar pa se je življenje v Ismailio začelo vračati šele v zadnjih treh ali štirih letih, medtem ko je bilo mesto po letu 1956 in potem, ko se je iz njega umaknilo britansko vojaško oporišče, precej prazno.
Posebne zasluge za posojila, ki so jih uporabili za izboljšave, gredo upravi prekopa in njenemu nekdanjemu predsedniku Mahmoudu You-nesu. S pomočjo teh posojil so postavili precej hiš, šol, bolnišnic, mošej in učnih centrov ne samo v Ismailiji, marveč tudi v Port Saldu in Suezu. Uprava kanala je pomagala zgraditi tudi dve tovarni v Ismailiji, majhno, toda uspešno ladjedelnico na obalah jezera Timsah,v Port Saldu pa tovarno, ki izdeluje vrvi ter veliko, toda ekonomsko še ne povsem uspešno ladjedelnico, kjer bodo lahko gradili ladje do 12.000 ton nosilnosti. Mimo tega pa uprava prekopa nadzoruje še celo
vrsto brodarskih agencij, večino egiptovskega trgovskega ladjevja, trgovino z ladjami ipd. 4
Od leta 1957 dalje je Sueški prekop uradno zaslužil 502 milijona egiptovskih funtov, kar bi zneslo okoli 450 britanskih funtov. Vse tarife pa so bile plačane v državno blagajno in uprava kanala je morala prav tako kot vse druge egiptovske ustanove na reden način zaprositi za kapital in za tuja plačilna sredstva.
Nekateri ciniki, ki so pred desetimi leti trdili, da .Egipčani nikoli ne bodo sposobni upravljati prekopa, trdijo zdaj, da je bilo zadnjih deset let najlažjih. Ali niso bili vsi
načrti za nedavno opravljene izboljšave zasnovani že pred leti pod staro upravo prekopa? Prihodnjih deset let, pravijo, bo pokazalo, ali je deček zrasel v moža. V resnici bo prihodnjih deset let težkih in to, kar bodo Egipčani sklenili storiti s svojim prekopom v tem času, bo vplivalo na to, kaj bodo mnogi lastniki ladij naredili s svojimi ladjami. Prva stvar, ki jo je treba ugotoviti, je, koliko je sploh mogoče razširiti in poglobiti prekop. Kadarkoli se je stara sueška družba sre, čaia s takšnim vprašanjem, je naročila hidrografske raziskave pri laboratorijih v Evropi. Nova uprava pa je postavila svojo lastno hidrografsko postajo prav blizu Ismailije. Ljudje, ki v njej delajo, so sposobni in predani, vendar jih je premalo, pa tudi opreme imajo premalo. In glede ha položaj, v katerem so zdaj, bodo rabili tri leta, da bodo ugotovili, koliko je še moč razširiti prekop. Upoštevajoč, da je prav to zelo važno za prihodnost prekopa, bi bilo treba temu delu
dati večjo prednost kot mu jo daje egiptovska vlada. Kajti ko bodo temeljne raziskave končane, bo uprava kanala lahko povedala, kakšne bodo omejitve glede velikosti in grezi ladij, ki naj plovejo po prekopu.
Novi predsednik uprave inženir Mashhour Ahmed M§Lsh-hour je prav pred kratkim privolil v povečanje velikosti tankerjev, ki jih puščajo skoti prekop, ne da bi pri tem prekop kaj razširili. Največja dovoljena dolžina je bila 900 čevljev in najbolj globoka grez 38 čevljev. Omejitev glede dolžine so postavili zaradi enega ali dveh ostrih ovinkov v prekopu, vendar pa se brodarske družbe nenehoma bojujejo za povečanje dolžine. To so tudi dosegle, saj po prekopu po novih predpisih lahko plovejo ladje, ki so dolge tja do 1000 čevljev. Novi predsednik je tudi dosegel pri upravi prekopa, da je dovolila povečanje dovoljene greti na 40 čevljev, vendar ne takoj, marveč do leta 1970. Dejansko je četrtina prekopa že poglobljena, tako da po
njem lahko plovejo ladje s tolikšno grezjo, to pa pomeni, da bi lahko po prekopu z malo previdnosti že lahko pluli tankerji s 120.000 tona. mi tovora.
To pa je prav tisto, kar bi rade zvedele velike petrolejske družbe. Dokler je-največji tovor, ki ga prenese Sueški prekop, manjši od 100.000 ton, se jim izplača prezreti prekop pri njihovih načrtih in investirati kapital v gigantske 250.000 - tonske ladje, ki naj plovejo na dolgi morski poti iz Evrope okoli Rta Dobre nade. Računi nekaterih od teh družb pa so pokazali, da bodo 250.000-tonski giganti manj privlačni in rentabilni, čim bodo skoti prekop plule
100.000-	tonske ladje. Ce inženir Mashhour ne bi bil napovedal, da bodo do leta 1970 odpravili vse omejitve glede
100.000-	tonskih ladij, bi petrolejske družbe še to poletje začele povečevati investicije v 250.000-tonske tankerje in Egipčanom bi se lahko pripetilo, da bi si le s težavo znova pridobili promet z nafto. Ta pa je gotovo najbolj donosen od vseh, kar Jih imajo v prekopu; Suez ne bi nikoh obdržal svoje življenjske ravni, če bi bil promet po prekopu omejen le na manjše ladje.
Da bi obdržali promet z nafto, bodo še pred letom,
1970 začeli z novimi poglobi-tvenimi deli; koliko naj bo prekop globlji in Širši, bodo morale pokazati raziskave. Vsekakor pa ti načrti pomenijo, da bodo morali' znova prekopavati bregove in dvigati zemljo po vsej dolžini prekopa. Takšna dela, ki bi v grobem terjala okoli 80 milijonov britanskih funtov oziroma skoraj toliko kot Asuanski jez (po skromnih cenitvah 110 milijonov funtov), pa so seveda obsežna in Egipt nima toliko prihranjenega denarja. Inženir Mashhour je dal jasno vedeti, da računa na novo posojilo svetovne banke za obnovo in razvoj ali pa katere druge od podobnih ustanov, čeprav bi obseg plovbe po prekopu in Pa višina tarif za plovbo v prihodnjih desetih letih naraščala počasneje kot v minulih desetih letih, in čeprav bi morala uprava prekopa predelati skalo tarif za plovbo v tem smislu, da bi z nižjimi tarifami pritegnila tudi največje tankerje, pa v Sueškem prekopu ni vzroka za pesimizem. Kajti navzlic vedno spreminjajočemu se obsegu petrolejskega prometa iz Perzijskega zaliva na eni strani prekopa s Srednjim vzhodom in Zahodno Afriko na drugi strani, bo Suez še vedno ostal svetovna arterija za trgovino z nafto.
(THE ECONOMIST)
New Emering Forces) in starimi utrjenimi silami (OLDE-FO — Old Established Forces) ali bodisi konfrontacijo z »Malezijo«. (Kot droben utrinek: tisk in javnost nasploh za Malezijo še vedno uporablja ta izraz »tako imenovana«, »britanska« ali pa sploh samo »Malezija« v narekovajih in ponavlja to vso težko ironijo, s katero tukaj tradicionalno omenjajo to državo. V angleškem besedilu z Malikove tiskovne konference pa je Malezija preprosto Malaysia — po angleškem pravopisu — in nič drugega. Ali je nujno, nadaljuje znanec, da se konfrontacija in mirna rešitev docela izključujeta? V politiki, pravi, ni formalne logike. Naša politika je politika konfrontacije, hkrati pa smo pripravljeni za mimo rešitev. Smo mar kje trdih kaj drugega? Več let že ponavljamo to isto stališče. že, že, se nasmehne; toda to ni sprememba. Nihče ne zanika, da je bil poudarek zdaj bolj na ч konfrontaciji, 'zdaj pa spet bolj na diplomatskih sredstvih, če so trenutno bolj v ospredju diplomatska sredstva, to še ne pomeni, da se je spremenila politika. Sprememba — no, spreminja se pač poudarek.
Minister Malik, omenimo, je govoril o ponovnem proučevanju in prevrednotenju zunanje politike, kakršno je izvajala prejšnja vlada...
»Da, vsekakor — gre za prevrednotenje — za prevrednotenje poudarkov in za oceno, kaj je nacionalni interes in kakšen konkreten poudarek mu v določenih okoliščinah najbolje služi.«
V odgovoru na vprašanje nekega novinarja je minister Malik dejal, da bo treba pred morebitno akcijo za ponovni vstop v OZN proučiti še nekaj vprašanj. Za katera vprašanja pravzaprav gre? Za dve vrsti vprašanj, meni znanec. Za politična in za tehnična. Med tehnična sodi predvsem to, kako, na kakšen način znova vstopiti — če se bomo odločili za ponovni vstop seveda. Skupina držav, ki ima v OZN velik vpliv in s katero je Indonezija pred leti tesno sodelovala, bi morda lahko pomagala — nemara s kako pobudo v stilu tihe diplomacije. Med politična vprašanja pa sodi predvsem ocena o tem, ali so se razmere v OZN že tako spremenile, da je implicitno zadoščeno minimalnim zahtevam v sklopu stališča, ki smo ga izrazili takrat, ko smo \ izstopili. To je seveda treba proučiti.
Tako znanec, ki ni »pooblaščen vir«, razlaga kontekst izjav, ki jih je dal minister Malik. Tu navajamo odlomek iz tega pogovora samo zato, da bi približno osvetlili miselno usmeritev nekaterih indonezijskih krogov, ki dandanes razglabljajo o teh vprašanjih.
Seveda si iz vsega tega ni mogoče ustvariti nikakršnega dokončnega zaključka. Zaključke prepuščajo v Džakarti tistim, ki izjave slišijo in bero; med zaključki najdeš take, ki segajo- predaleč, i tudi take, ki so povsem slepi za »spremembe pri poudarkih«.
DUŠAN DOLINAR
Združitev
treh newyorskih
dnevnikov
Trije newyorski dnevniki
—	New York Herald Tribune, New York Journal American in New York World Telegram and Sun — so se združili v novo podjetje, World Journal Tribune, ki bo izdajalo jutranjik Herald Tribune, večemik World Journal in nedeljski časnik World Journal and Tribune. Medtem ko sedaj izhaja v New Yorku šest dnevnikov, jih bo po združitvi le še pet, nedeljski listi pa bodo trije (doslej so bili štirje). V začetku stoletja je bSo v New Yorku 16 dnevnikov.
Lastniki listov so se odločili za združitev spričo visa, kih stroškov in vedno hujše konkurence predmestnih listov in televizije.
Skromno povečanje zlatih rezerv
Po zadnjih podatkih mednarodnega monetarnega sklada je rečeno, da so se rezerve zlata v državah, ki so članice tega sklada, povečale lani samo za 255 milijonov dolarjev (leta 1963 za 840 milijonov). v poročilu mednarodnega monetarnega sklada je rečeno, da so se rezerve zlata lani povečale predvsem po zaslugi Sovjetske zveze, ki je na svetovnem trgu prodala večjo količino te žlahtne kovine. Mednarodni monetarni sklad je ugotovil, da so lani izvozili iz Sovjetske zveze za okrog 350 milijonov dolarjev zlata.
Zmanjšano povečanje zlatih rezerv v trezorjih centralnih bank včlanjenih držav pripisujejo v glavnem temu, da se je povečalo izkoriščanje zlata v industriji. Prav tako menijo, da je kopičenje zlata v privatnih rokah omogočilo številne velikanske špekulativne transakcije, ki so lani — kakor je povedano v poročilu
—	zlasti prav prišle britanskemu funtu šterlingu. Druga stvar, ki ie spodbujala špekuliranje z zlatom v mednarodnem merilu, pa je zaostritev političnega položaja v Jugovzhodni Aziji in negotovost zastran morebitne razširitve spopada v Vietnamu z vsemi vojaško-političnimi in gospodarskimi posledicami, ki bi jih lahko imel tak razvoj dogodkov.
Mednarodni monetarni sklad je objavil tudi podatke o gibanju zlatih rezerv v nekaterih deželah in območjih v zadnjih dveh letih. Tako so zlate rezerve v tem obdobju usahnile v ZDA za skoraj 1,5 milijarde dolarjev, medtem ko so se v kontinentalnih zahodnoevropskih državah povečale za skoraj 2 milijardi dolarjev. Nekoliko so se povečale v Veliki Britaniji, Japonski ter azijskih in afriških državah. Vrednost zlatih rezerv v latinskoameriških državah pa se je lani zmanjšala za okrog 100 milijonov dolarjev.
RESTAVRACIJA
»TRIGLAV«
LJUBLJANA Miklošičeva 12
sprejme takoj
KV NATAKARJA
s perspektivo šefa strežbe. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Pismene ponudbe sprejemamo osebno v upravi.
3600
Agencija v Trstu DINO PROSDOC1MO TRST. Via F. SEVERO 29 tel. 37011
GORILNIKI Kapacitete ođ 0.600 do 600 kg/b Najbolj Izpopolnjeni goril niki na visokotlačno meha nično razpršitev vsakovrst nega kurilnega olja z jam stvom za popolnoma avto matično polnitev, vžiga ta regulacijo pogona Zagotavljamo maksima: no varnost, tiho delovanje ta ekonomičnost Stroški montaže ta vzdrževanja so minimalni Nudimo vso potrebno tehnično pomoč Obrnite se na
LADO BERLIC, Ljubljana, Vodnikova 308, tel. 51714
ИИ1ШИШ11ШИ1111 HlllllllllinilllllllllllllllllllIIWÜ4Ul1! im... MII |IIHIH.|I||I|I
KMETIJSKA ZADRUGA
»BRDA«
DOBROVO
komisija za prodajo osnovnih sredstev razpisuje
LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
kamion FAP 5t, kamion TAM 2000, 2 kamiona ZA STAVA 615 B 1,5 t, prikolica AP 4,51, poltovomi avtomobil »škoda« 1100, traktor »Unimog«, električni vo tiček »TUNT« Ek-2, 2 kamionski prikolici, .motorna škropilnica »Rota», tračna žaga, vrtalni stroj, vprež ni kultivator in osipalnik. — Vsa vozila so vozna Licitacija bo dne 20. aprila 1966, ob 11. uri za druž-beno-pravne osebe in ob 13. uri za zasebnike pred mehanično delavnico zadruge na Dobrovem.
Pojasnila dobite v upravi zadruge ali pa po telefonu 7i-008.	3559
DELO-*-«trau 9
___________—t
Prejeli smo
Še enkrat o reformi šol druge stopnje
Pri usklajevanju zakonov s področja šolstva i ustavo je zvezna skupščina naročila upravnim organom, naj pripravijo predlog novega zveznega dokumenta o celotnem sistemu izobraževanja, ki naj bi bil po eni strani čim ver-nejši odsev tistih ustavnih načel, ki zadevajo izobraževanje, po drugi strani pa naj bi skušal na podlagi dosedanjih izkušenj pri izobraževanju izboljšati tisto, kar družbeni in ekonomski procesi pričakujejo in terjajo. Zvezni sekretariat za izobraževanje in kulturo se je pred več kot dvema letoma lotil organizacije tega dela. Obdelavo posameznih področij izobraževanja je zaupal več kot 20 komisijam in podkomisijam. Sestavljali so jih poslanci, predstavniki političnih, družbenih in strokovnih organizacij, direktorji šol in profesorji iz vseh republik. Med več kot 300 sodelavci je bilo nad 70 prosvetnih delavcev, ki delajo neposredno v izobraževalnih ustanovah. Delo komisij, ki je bilo povezano s pogostnimi posvetovanji na različnih ravneh in na različnih krajih, je bilo pred kratkim toliko dozorelo, da je povzetek dela lahko dobila komisija, ki jo je imenovala zvezna skupščina, da bi pripravila tezč za novi zvezni dokument o izobraževanju. Ta
komisija je imela doslej dve seji. Predvideva, da bi do konca junija tega leta verjetno že lahko pripravila teze za Javno razpravo, M bo trajala najmanj do konca novembra, če ne še dlje. Po javni razpravi naj bi sestavila osnutek dokumenta, И bi šel potem po redni poti pred skupščinske organe.
Mislim, da ni treba posebej opozarjati na izredno občutljivost snovi, ki se Je lotevamo. Verjetno je malo področij, ki zahtevajo toliko posluha, prizadetosti, proučevanja, posvetovanja in demokratičnega iskanja najboljših rešitev, kakor prav sistem Izobraževanja. Zato je pri sestavljanju novega dokumenta nadvse dobrodošel vsak argumentiran konstruktiven predlog in vsaka argumentirana kritika, ki vodi k izboljšanju dosedanjega stanja, bodisi s strani prosvetnih delavcev, ki so neposredno odgovorni za oblikovanje kadrov, bodisi s strani gospodarstva, družbenih služb in pravzaprav vse družbe, ki potrebuje in zahteva strokovnjake ter daje sredstva za njihovo šolanje. Vsekakor bo treba zvezni dokument — kakršnokoli obliko bo že imel — zreducirati le na najnujnejša načela; zvezni dokument o izobraževanju naj bi namreč zdaj vseboval le ta,
da bi republike imele najširše možnosti uzakoniti tiste konkretne rešitve, ki Jim pač najbolj ustrezajo.
Teze, ki jih obdeluje skupščinska komisija, vsebujejo predlog za nadaljnji razvoj reformnih prizadevanj tudi na šolah druge stopnje. Podan je že tudi konkretno obdelan predlog, M ga Je po naročilu zveznega sekretariata napravila skupina strokovnjakov v zavodu za šolstvo. O tem konkretnem predlogu je bilo govora tudi na posvetovanju v Ljubljani, ki ga je organizirala zveza pedagoških društev Slovenije s sodelovanjem drugih strokovnih (Jruštev.
Zdi se mi, da je prav tako težko govoriti o tem, da je omenjeni predlog za razvoj šol na drugi stopnji zadnja in najpametnejša rešitev problemov, ki na tej stopnji šolanja so — o tem menda' ni dvoma — kakor je težko tudi trditi, da nam sedanji sistem popolnoma ustreza, ali pa celo, naj bi se vrnili k takšni organizaciji sredjih* šd, kakršno smo imeli pred vojno — z glorifikacijo nekdanje osemletne klasične gimnazije — o čemer se tudi slišijo glasovi. Toda predlog obstaja in izdelan Je bil po 'naročilu zveznega kulturnega prosvetnega zbora, ki je odobril tudi izvedbo eksperimenta.
Morda še bodo med razpravo pojavili novi predlogi; vsestransko zanimanje za ta predlog potrjuje takšna pričakovanja.
Zvezna komisija je že na prvi seji sklenila, naj se za to stopnjo šolanja pripravi tudi alternativa, ki bi si prizadevala predvsem izboljšati obstoječi sistem izobraževanja. Javna razprava po vsej Jugoslaviji pa naj pove, kaj je pravilnejše ali prispeva celo nove predloge. Ta stališča so bila tudi javno deklarirana in o tem je član zvezne komisije celo neposredno obvestil omenjeni zbor v Ljubljani. Zato se mi zdi zaskrbljenost strokovnega zbora v Ljubljani, kakor je bila izražena v članku, oprostite, malce preveč zadihana. Energije se trošijo za napad na vrata, ki še zdaleč nisd zabarikadirana, ustvarja se razpoloženje ogroženosti, ki lahko — zdaj ko z velikimi napori poizkušamo reševati materialno stanje izobraževanja — bolj škoduje, kot koristi.
Ob tem bi želel podčrtati predvsem eno: niti želje niti zahteva niti možnosti ni za to, da bi družbo postavljali pri reševanju nadvse pomembnih vprašanj pred dejstvo. Bridke izkušnje nas uče, da to ni dobro, ker pomeni, ljudi na silo osrečevati.
JANEZ VIPOTNIK
0 kritiki in sklepih ljubljanskega posvetovanja
Kot član centralne komisije za sestavo osnutka novega dokumenta o sistemu izobraževanja in vzgoje v SFRJ in kot direktor jugoslovanskega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, ki je sodeloval pri sestavljanju tega dokumenta, bi se dotaknil kritik »predloga za zboljšanje sistema izobraževanja П. stopnje«, ki ste jih objavili v svojem cenjenem listu kot stališča zveze pedagoških društev SR Slovenije, strokovnih društev in filozofske fakultete univerze v Ljubljani.
1.	»Predlog« pomeni poskus, da bi napredne procese, ki se razvijajo v našem šolskem sistemu, z novo koncepcijo koordinirali, okrepili in uskladili s sedanjim in bodočim razvojem naše dežele, posebno pa z razvojem znanosti in tehnike, ki bo čedalje bolj vplival na celotno družbeno življenje. Takšna perspektiva terja čedalje višji nivo splošne in strokovne izobrazbe za vse člane druž-
^ be, zato osnutek predlaga nekoliko kasnejši prehod k strokovnemu izobraževanju, potem ko bi učenci solidno obvladali bistvena znanstvena dognanja iz izbranih družbenih, naravoslovnih in tehniških ved, in si s proizvodnim delom, ki ne bi imelo ozkega strokovnega značaja, pridobili globlje umevanje uporabnih znanstvenih zakonitosti in potrebno delovno vzgojo. Ni nujno, da takšna koncepcija izključuje, pač pa lahko prav omogoča selekcijo po sposobnostih, nagnjenjih in interesih, kakor tudi pravilno poklicno usmeritev. Tega stališča ne bi smeli zavrniti brez globlje znanstvene preučitve in razprave, h kateri »predlog« tudi poziva vse kritike.
2.	Ugovor glede unifikacije in niveliranja sposobnosti in zanimanja učencev je verjetno posledica nesporazuma. Vsekakor ne bi mogli kategorično trditi, da ta koncepcija nujno pripelje do tega.
3.	O pojmovanjih demokratičnosti šolskega sistema bi prav tako mogli in morali razpravljati. Povsem se strinjam s tem, da demokratičnost ni odvisna samo od sistema izobraževanja, ampak da je v veliki meri odvisna od ekonomskega položaja staršev, od okolja in od realnih možnosti, ki naj jih družba v čedalje večji meri daje vsem, da bi lahko enakopravno izkoristili svojo pravico do izobraževanja. Vendar je tudi sam sistem eden
izmed faktorjev in ga je treba potemtakem razvijati. Ali so v sedanjem našem "Šolskem sistemu potrebne spremembe v tem smislu? Menim, da so in da moramo na to misliti. »Predlog« pomeni poskus, da bi šli v tem pogledu naprej, koliko pa se je to posrečilo — to je stvar argumentirane kritične ocene in praktičnega preskusa z znanstvenim eksperimentom.
4.	Glede humanistične vsebine izobraževanja in vzgoje na podlagi te koncepcije je veliko nesporazumov. V »predlogu« je izrecno rečeno, da je navedena delitev časa na tri širša predlagana področja samo hipotetična in ilustrativna in da se tudi čas za izbirni del pouka vzame kot dodaten čas, tako da proporci niso dpkončno določeni. Od strokovne razprave je pričakovati boljše predloge, samo da jih doslej ni. Gre tudi za pojmovanje, kaj je dandanes humanistično izobraževanje. Nadaljnji pogovori in razprave o tem bi lahko precej pripomogli k temu, da bi »predlog« korigirali, kjer je potrebno.
5.	Ali stoje kritiki na stališču, da proizvodno delo ni potrebno kot sredstvo izobraževanja in vzgoje v socialistični družbi? Če tako mislite, potem to veliko pomeni. Drugo vprašanje je: kakšno delo, v kakšni kakovosti, kje in s kakšnim namenom? »Predlog« zastopa določena, stališča glede teh vprašanj, ki morda niso jasno izražena ali so pretirana, zato bi bilo treba predlagati kaj boljšega.
Kritike trdijo, da »predlog« povsem zanemarja resnične možnosti povezovanja pouka s proizvodnim delom. Predvsem sloni »predlog« na predpostavki, da so gospodarstvu in drugim delavnim organizacijam potrebni učenci, ki so se že med šolanjem teoretično in praktično seznanili s proizvodnim in drugim družbenim delom, posebno v obdobju, ki se je začelo z gospodarsko reformo, in da bodo pripravljene sprejemati jih na organizirano in sporazumno dogovorjeno delo. To je mogoče izpodbijati, nasprotnega pa se ne da dokazati brez eksperimentov in pravilno zastavljenih in ocenjenih poskusov. Drugič, novega sistema ne bi uvedli z dekretom, ampak postopno (če in kadar'bo sprejet in preizkušen), in sicer najprej v tistem okolju in ob sodelovanju s tistimi delovnimi organizacijami, ki so bolj razvite in ki čutijo potrebo po
njem. Tako bi to vprašanje kakor tudi mnoga druga reševali v procesu, ne pa naenkrat.
6.	»Predlog« prvič-pri nas obravnava II. stopnjo v celoti — torej tudi izobraževanje za delavske in srednje strokovne poklice in za višje intelektualne poklice. Mislim, da velja gledati na izobraževanje mladine v celoti, to pa smo kot socialistična družba tudi dolžni. Ali je »predlog« v tej stvari na pravi poti ali ne, to bi bilo treba podrobneje proučiti in argumentirati, in če ni, predlagati boljšo pot. Vsekakor je jasno, da je treba delavski mla dini omogočiti Več izobraže vanja in boljše izobraževanje Kritiko pa bolj skrbi gimnazija. Po »predlogu« bi gimnazija doživela spremembo, bi pa še naprej ostala šola za tiste učence, ki imajo več sposobnosti, nagnjenj in drugih subjektivnih pogojev za proučevanje znanosti. Vanjo bi prišli takšni učenci tudi iz vseh drugih šol, ko tam končajo prvi, dveletni ciklus, iz gimnazije pa bi hkrati imeli priložnost izstopiti in ubrati druge poti tisti učenci, ki so se prepričali, da niso za gimnazijski tip pouka. S tem bi zelo verjetno gimnazija veliko pridobila, če k temu dodamo, da bi bili zadnji dve leti organizirani kot intenzivno proučevanje določenih skupnih predmetov, med4 njimi tudi novih, in da bi bile takšne gimnazije zares; obrnjene k univerzi, močneje kakor zdaj — tako kakor je to prikazano v »predlogu« — ne vidim razloga, da bi gimnazija nujno morala izgubiti svojo uspešnost glede na poznejši študij. Predlog daje priložnost, da bi o tem in drugih stališčih bolj intenzivno razmišljali in razpravljali, da bi našli čimboljše rešitve, kar bi bilo . koristno tako za »predlog« kakor za gimnazijo.
7.	V nasprotju z dosedanjimi reformami je ta zamišljena kot postopno razvijanje in zboljševanje -današnje šole II. stopnje na podlagi znanstveno organiziranega eksperimenta v potrebnem številu eksperimentalnih šol, in to je — morda — pri vsem tem najpomembnejše. Za to fot se je odločil prosvetno-kul-tumi zbor zvezne skupščine, v katerem so zastopane vse republike, če k ternu dodamo, da se bo' pred eksperimentom razvila daljša javna razprava, zares ne vem, ali je kakšna previdnejša in bolj
demokratična pot za uresničitev šolske reforme. Kakor je zvezna skupščina zaupala zveznemu sekretariatu za izobraževanje in kulturo nalogo, da pripravi gradivo za nov dokument o izobraževanju, tako je tudi zvezni sekretariat zaupal pripravo eksperimenta jugoslovanskemu zavodu za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj. V obeh primerih gre za priprave, za nadaljnje delo. V pripravah so že sodelovali in sodelujejo tudi drugi strokovnjaki. Tako je jugoslovanski zavod od vsega začetka sodeloval z republiškimi zavodi za šolstvo, s posameznimi strokovnimi društvi, znanstvenimi delavci in izkušenimi predavatelji ter z vrsto raznih organizacij, ko pa bo pripravil potrebno .gradivo za razpravo o načrtu za eksperiment,. se bo obrnil za sodelovanje, ki vključuje tudi konstruktivno kritiko, na vse tiste, ki morejo in ki so pripravljeni sodelovati pri zastavljanju in celotnem izvajanju eksperimenta. Zato ne drži, da se pripravlja eksperiment anonimno in da ne bo potekal pod znanstvenim vodstvom. Zares je drzno in nenavadno vnaprej trditi, da rezultati eksperimenta ne bodo imeli znanstvene in praktične vrednosti.
Rad bi, da bi ta prispevek razumeli *kot poziv k temeljiti znanstveni razpravi o določenih vprašanjih in z dobro voljo, da bi našli najboljše rešitve.
DRAGUTIN FRANKOVIĆ
Izjava
Ker zaradi nepričakovane in objektivne ovire ni bil naš zastopnik navzoč na - spodaj navedenem posvetovanju, izjavljamo:
Slavistično društvo Slovenije se po soglasnem sklepu republiškega odbora na seji dne 14. IV. t-1. priključuje stališčem posvetovanja. Zveze pedagoških društev Slovenije in zastopnikov psihologov, sociologov in filozofov. Ker pa je vprašanje nadvse pomembno in zadeva vso slovensko Javnost, je nujno, da se besedilo načrta z vsemi tezami, ki so zbudile veliko zaskrbljenost podpisanih društev ter izzvale tudi odprto pismo pedagoško-zman-stvenega sveta filozofske fakultete, takoj objavi v dnevnem tisku.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE
Josip Vidmar!
Iz dnevnika-16. iv. 1966
četrt stoletja je v zgodovini naroda bežen trenutek. Včasih pa se zgodi, da se tudi velika zgodovinska stvar odigra v drobcu takega trenutka, če se v njem zgoste in zgneto usodni dogodki, odločilni sklepi, dejanja, potna prelomnih posledic. Tak drobec zgodovinskega časa je bil mesec april 1941, katerega petindvajsetletnico smo Praznovali in bomo praznovali s šestim kongresom Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, s proslavo ustanovitve Osvo-, bodilne frönte in z zgodovinoslovskim simpozijem, posvečenim razmotrivanju in razboru te organizacije z naj različne j šdh vidikov. Mesec april je bil pred petindvajsetimi leti za nas nenavadno buren in iz čim večje razdalje ga gledamo, čim bolj nam spomin briše nebistvene vmesne dogodke, bolj se nam razkriva njegov edinstveni, z zgodovino nabiti potek mogočnih dogodkov, 3d se z logiko in nujnostjo velike dramatike vrste pred našimi očmi: konec marca državni udar in odpad od trojne osi, Hitlerjev napad na Jugoslavijo, njen zlom in okupacija, konec aprila ustanovitev Antifašistične fronte Slovenskega naroda in začetek osvobodilne vojne zoper okupatorje.
Koliko je bilo v vseh teh dogodkih napetosti med zgodovinskimi energijami tedanjega čaša, ki so se danes ali izčrpaj ali razšle ali se preoblikovale v nove in drugačne zgodovinske energije! Koliko se je v njih izživelo osebnih usod, naporov, junaštev, težkih odločitev, vsakršnih dejanj! #Kje so v skladu z zakonom o neuničljivosti snovi in energije vse te storitve, v kaj so se preobrazile, kakšna stvarnost je tako imenovano stanje stvari, v katero se je vse to izlilo, v kar je izginilo, da bi mu dalo nekaj svoje podobe in mu vsaj rahlo vtisnilo svoj pečat, svoj značaj, ki je bogvedi kakšna sinteza vseh teh individualnih moči in nemoči in še tistih, komaj umljivih in komaj slutenih sil, ki žive in mogočno snujejo v človeških družbah in ki gotovo niso individualne. Res si je težko predstavljati, da je vsa ta minulost tako ali drugače prisotna v sedanjem stanju stvari, v njegovem smislu in njegovih zgodovinskih silnicah. Kakšne težko razumljive stvari: družba, zgodovina, njena kontinuiteta, smisel individualnih usod in življenj in smisel življenja velikih kolektivov!
Toda to neurejeno filozofiranje o človeku in zgodovini nikakor ni smisel mojega današnjega pisanja. Moj namen je prispevati nekaj malega k poživitvi spomina na odločilno dejanje velike drame, ki se je odigravala pred nami ali nad nami pred petindvajsetimi leti, k poživitvi spomina na ustanovitev -Osvobodilne fronte, se pravi oboroženega boja zoper okupatorje, kar je gotovo najpomembnejša zgodovinska odločitev Slovencev. Kot taka pomeni začetek novega razdobja v naši zgodovini in ta začetek zasluži naš svečani spomin, zasluži, da ga priznamo kot nas najznamenitejši narodni praznik.
Najprej nekaj na videz zgodovinskega. Udeležencev ustanovnega sestanka antifašistične fronte Slovenije je bilo osem; od njih nas je živih še pet. Sestav povabljencev se bo zdel po svojih številčnih razmerjih marsikomu težko razumljiv. Trije komunisti, predstavnik Sokola, predstavnik krščansko socialnega delavstva in trije kulturni delavci. Nekoliko je nemara na ta sestav vplivala predzgodovina snujoče se organizacije, zlasti Društvo prijateljev Sovjetske zveze, v katerem so vidnejšo vlogo naravno igrali zlasti intelektualci, predstavniki kulture. Svoj vpliv na osebni izbor za ta sestanek pa je imel nemara tudi osebni okus Borisa Kidriča, ki je morda hotel dati ustanovitvi Fronte nekoliko bolj tehten ali svečan značaj, zaradi česar je povabil nanj kar tri kulturne delavce: profesorja dr. Frana Sturma, Ferda Kozaka in mene. Tak okus je Boris Kidrič kasneje pokazal še večkrat, saj je zmeraj in povsod pazil na sodelovanje tako imenovanih kulturnikov, kateremu je pripisoval poseben pomen. V vsakem primeru je za naše življenje značilno in za zgodovino omembe vredno; da so bili pred usodno odločitev med prvimi Slovenci postavljeni trije predstavniki kulture, kar meče posebno luč tudi na to odločitev.
Organizacija, ki je bila takrat ustanovljena, ima zelo slavno, pa tudi nenavadno 2smmivo zgodovino. Z nalogo, ki si jo je postavila prvega dne svojega obstoja, z vodstvom osvobodilne borbe, je hočeš nočeš začela \ prevzemati vrsto vodstvenih državnih funkcij, ki jih je opravljala do osvoboditve in vse do ustavodajne skupščine. Ta čas predstavlja njeno junaško veličino in moralni kapital, s katerim je morala vstopiti v drugo fazo svoje eksistence, ki traja do današnjega dne. Kakor je med vojno prevzemala državno oblast, tako jo je po vojni • oddajala in se polagoma razvila ali razvijala v tisto, kar je ali kar naj bi bila: vsenarodna politična organizacija, ki naj v množicah delovnih ljudi budi, ’ vzdržuje in usmerja revolucionarno socialistično misel in ki na tej misli išče najprimernejših oblik, najboljših možnosti za njeno uresničenje v našem4 življenju? Taka je današnja Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki je nastala iz Osvobodilne fronte, in kot taka je eden izmed najmogočnejših faktorjev vse naše politike, se pravi naše poti v socializem in naše graditve nove, brezrazredne družbe in s tem novega, socialističnega človeka.
V duhu teh smotrov je Socialistična zveza delovnega ljudstva vsekakor enotna in vsedržavna organizacija. Toda spričo različnosti v razvoju in notranjem položaju v republikah, so njene metode
dela in njene konkretne naloge v vsaki izmed njih vendarle drugačne. Problematika življenja v Sloveniji je v bistvu gotovo vsaj v nekih ozirih preprostejša kakor 'na primer v Bosni in Hercegovini, čeprav je glede drugih vprašanj nemara življenje pri nas bolj komplicirano. Naloga in vloga Soclar listične zveze se na Slovenskem gotovo rez-likujeta od vloge in naloge te organizacije na primer v Srbiji; skratka, pri vsem svojem splošnem jugoslovanskem značaju ima Socialistična zveza v vsaki republiki in v vsakem od naših narodov vendarle tudi drugačen smisel in pomen, kakor ima v vsakem izmed n j ib. tudi drugačen Čas in način nastanka in drugačno zgodovino. Seveda pa je in mora ostati jasno, da se te različnosti v nobenem primeru ne smejo razrasti v nesoglasja ali celo v. nasprotja.
Specifične naloge Socialistične zveze v posameznih republikah ali narodih morajo tedaj rasti iz specifičnosti življenja. Zaradi tega je seveda jasno, da morem razmišljati samo o posebnih nalogah naše, slovenske Socialistične zveze. Važnejših in perečih specifičnih problemov vidim v našem življenju sorazmerno majhno število in naša pozornost naj bi veljala predvsem njim.
Prvi izmed njih je in ostaja še vedno naš nacionalni problem, ki še vedno ni rešen do kraja ali vsaj ne razčiščen s popolno doslednostjo. Enakopravnost in vse pravice, ki nam jih priznava ustava, so priznane v načelu, niso pa še z vso jasnostjo realizirane ra nas na vseh sektorjih življenja v naši državi. To velja zlasti za območje jezikovne prakse in za eksistenčne pogoje Slovencev v zvezi z njihovim jezikom. Enakopravnost za nas ni do kraja izvedena, čeprav bi lahko bila in bi nemara morala biti. Socialistična zveza je prva poklicana za modro ustanavljanje pravega reda v tej občutljivi in živčni problematiki. Nobenega dvoma, ni, da je temu vprašanju že posvetila svojo pozornost. Ali pa je je posvetila dovolj, dovolj konkretno in dovolj uspešno? Kakor je jasno, da se je ravno tu treba varovati vsakega šovinizma, in vsake ozkosrčnosti, se mi vendarle zdi, da je Zveza to vprašanje obravnavala preveč samo načelno. Načelno so napireč stvari popolnoma jasne in priznane; praksa je polje, kjer nastajajo in kjer resnično obstoje važni problemi.
Druga važna naloga naše Socialistične zveze je vprašanje njene demokratizacije ali bolje rečeno stopnjevanja, izpopolnjevanja njene demokratičnosti. Gotovo je ta naloga vsedržavna, toda oblika in stopnja, za katero gre zdaj pri nas, sta verjetno specifično naši, kajti kljub vsemu Je demokracija med nami drugačna kakor drugod po Jugoslaviji, dasi s tem ne trdim, da je boljša ali višja. Minuli kongres Socialistične zveze Slovenije je pokazal -stanje te stvari pri nas. Napredek demokracije na njem je bil očiten, znamenit in resnično razveseljiv. Imel sem pa pri opazovanju tega dejstva slutnjo, občutek, da se je tu demokracija manifestirala tako rekoč na najvišjem nivoju, na katerem je vsekakor dosegla spoštovanja in priznanja vredno dognanost. In zastavljal sem si vprašanje, kako je pri nas z demojp-acijo na nižjih nivojih, koliko širokosrčnosti in strpnosti je srečati tam? Irukar me je posebno zaposlovalo: s kakšnimi sredstvi ali ukrepi, s kakšno organizacijsko mehaniko skuša Zveza to demokracijo najvišjega nivoja presajati navzdol in jo uresničevati na terenu, se pravi tam, kjer je potreba po nji najintenzivnej-ša in kjer je njeno pomanjkanje najmuč-neje občutno?
Zadnje specifično vprašanje naše Socialistične zveze, ki bi ob tej priložnosti o njem spregovoril, je vprašanje, ki ji postavlja naloge in dolžnosti, je vprašanje o vlogi in usodi kulture med nami. Ni dvoma, da mora biti tudi to vprašanje v svoji ’konkretnosti na Slovenskem postavljeno drugače kot drugod v državi. Prisotnosti predstavnikov na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte nisem poudaril povsem brez namena. Hotel sem namreč opozoriti, da je bila naša kultura v velikem zgodovinskem trenutku našega naroda prisotna v prvih vrstah od prvega dne, prisotna intenzivno, in to kot moralna moč vsega našega izročila, hkrati pa tudi z navzočnostjo njegovih živih predstavnikov. Tako je bilo, sem hotel reči s tem, ker pri nas drugače ni moglo biti. Naj bo tako tudi poslej. Naj bo kultura, naj bo zavest o nji trajno prisotna v vsem našem javnem snovanju in sklepanju, kajti razvit narod smo, ki bi mu morala biti kultura druga narava in skrb zanjo toliko kot skrb za naravno obliko svoje eksistence. Glede tega vprašanja je bil jubilejni kongres Socialistične zveze resnično pomemben po kulturni zavesti, ki se je na njem izrazila in ki mora preiti v naše življenje.
Govoril sem na začetku o bežnih trenutkih v življenju narodov. Naš sedanji, ki je še poln nedavne junaške veličine in vsakršnega poleta, traja petindvajset let. Upati je, da še ni končan, in od nas je odvisno, ali bomo znali njegovo zgodovinsko pomembnost razširiti na daljšo dobo in na žlahtnejše življenjske naloge. Dolžni smo prekrčiti pot od osvoboditve do take ureditve vsega našega življenja, da bo resnično svobodno, demokratično in kulturno, se pravi v pravem smislu socialistično, morda prvič socialistično, in to po našem umu, po naši vesti in po naši sanji o človeku, če izvr^ Šimo to nalogo, bom0 vedeli, da so se nedavne žrtve, junaštva, težke odločitve in velika dejanja naših ljudi resnično pretopili v neko višjo stvarnost, ki jih bo vredna.
Novice
J' * V v jr If
m.
U
r
, 'fli%	IBP*
LJUBLJANA: Slovenski oktet na poti v Ameriko —
Danes bo odpotoval iz Ljubljane Slovenski oktet na svojo/ drugo koncertno turnejo po Ameriki. Naši pevci bodo imeli na gostovanju, ki bo trajalo do konca maja oziroma začetka junija, vrsto koncertov za ameriško občinstvo in jugoslovanske izseljence v ZDA in Kanadi. Med drugim bodo koncerti v Pittsburghu, Clevelandu, Torontu, Laguni, Port Artharju, Oberlindenu, Detroitu, Chicagu, Wankeganu, Milwaukeeju, Salt Lake Cityju, San Franciscu, Los Ange-losu, Fontani, St. Louisu in Fhonixu. Morda bodo člani okteta lahko uresničili tudi predlog za nekaj, dodatnih koncertov v Mehiki. Organizator turneje, je družba Greyko iz Pittsburgha:
LJUBLJANA: tri umetniške akademije na skupni proslavi — Naše tri najvišje umetniško vzgojne ustanove — Akademija za glasbo, Akademija za likovno umetnost in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo bodo proslavljale na skupni umetniški prireditvi v mali dvorani Slovenske filharmonije v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.1$ petindvajsetletnico ustanovitve OF. Akademija za likovno umetnost bo preskrbela umetniško opremo odra. Slušatelji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo nastopili z recitacijami pesmi Srečka Kosovela, Karla De-stovnika-Kajuha, Jožeta Udoviča in Franceta Prešerna; recitirali bodo Nadja Vidmarjeva, Marija Lojkova, Niko Gor-šič in Dare Valič. Glasbeni del sporeda bo vseboval dela M. Bravničarja, K. Pahorja, P. Šivica, M. Kozine in R. Simonitija; izvajalci pa bodo sopranistka Vera Lacičeva, mezzosopranistka Eva Novšakova, baritonist Jože čeme ter pianistki Marija Premelčeva in Majda Lampičeva. Lepo zamišljena proslava bo gotovo privabila veliko ljudi. Vstop je prost.	4
LJUBLJANA: ogled Cankarjeve Vrhnike — Ljubljanska podružnica Slavističnega društva Slovenije organizira v nedeljo, 17. aprila, strokovni ogled Cankarjeve Vrhnike in njene bližnje okolice. Ogled bo vodil poznavalec Cankarjevega dela in življenja prof. Franc/ Dobrovoljc. Zborno mesto je ob 9. uri pred Cankarjevim spomenikom na Vrhniki.
ŠEMPETER: v nedeljo »srečanje ansamblov« — Na
pobudo zelo aktivnega DPD »Svobode« Šempeter v Savinjski dolini in pod pokroviteljstvom občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij bo v nedeljo v Šempetru zanimiva kulturno zabavna prireditev »srečanje ansamblov«. Zbrale
se bodo amaterske skupine iz več krajev Slovenije, in sicer trije vokalni okteti, štiri narodno zabavne godalne skupine, tri folklorne skupine in en trio. Od domačinov bosta nastopila folklorna skupina »Svobode« (na sliki) in zabavni godci Borisa Trglava.
MARIBOR: premiera Vercorsovega eksperimentalnega dela — Drevi bo v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru slovenska praizvedba dramskega teksta (dramatiziranega romana Denaturalizirane živali) Jeana Brullerja-VercoTsa »Zoo«. Delo je režiral Jože Babič, sceno in kostume je zasnovala akad. slikarka Vlasta Hegedušičeva, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Stanko Potisk, Bogdana Bratuževa, Marjan Bačko, Boris Brunčko, Anton Petje, Arnold Tovornik in kot gost Franjo Blaž.
PLIBERK: razstava likovnih del Franca Boštjana — Jutri ob 14. uri bodo Pri Brezniku v Pliberku odprli razstave likovnih del Franca Boštjana z Raven na Koroškem. Na otvoritveni slovesnosti ho pel oktet »Izpod Ušlje« s Prevalj. Na sliki motiv z vabila na razstavo.
Naš preTVornik
Ko je imel TV Dnevnik svojo dvatisočo številko, se je polepšal z novo opasico okoli globusa in si izbral malo manj bučno glasbeno spremljavo. Kot ponavadi ob takih slavnostnih priložnostih, ko se hočemo pobahati, kaj vse znamo in smo naredili, je bil dvatisoči Dnevnik precej natrpan in po vsej sili tehtnejši. Preklopi med studii pa so trajali celo dlje kot kdaj drugič: televizijska tehnika kot da protestira proti ukinitvi naziva »eksperimentalna RTV«. Sicer pa je Dnevnik najbolj gledana in najbolj cenjena oddaja pri nas, vsaj tu se mnenja gledalcev in kritikov nikoli ne razhajajo. Po imenitnosti ima Dnevnik tudi v Evropi malo tekmecev, seveda pa se mora še otepati z enodnevnim ali dvodnevnim zamudarstvom filmanih novic. Dnevnik dobiva gradivo od dveh velikih mednarodnih TV agencij in ima dobro organizirano redakcijo.
V letošnjem jubilejnem letu — maja bo imela JRT deset let — naj bi se Črtal obrekovani pridevek »eksperimentalni« pri programu. Razne komisije v upravnih in drugih odborih o tem že razpravljajo. Komisije razpravljajo tudi o TV festivalu. Najprej je bilo rečeno, da ga ne bo, zdaj spet, da bo. Toda zadeva ni preprosta. Ideji mora slediti predlog. Predlogu široka razprava spodaj o predlogu, široki razpravi spodaj še ožja razprava zgoraj. Ožji razpravi zgoraj sprejetje dodatkov k temu predlogu. Potem bo predlog zgoraj izdelan. Potem ga bo treba zgoraj sprejeti. In potem bo ostalo še ravno toliko ur za programske in tehnične priprave na festival, da bodo studii lahko izgubili glave. Ampak kaj bi tisto: poglavitno, da se razpravlja, zakaj o tem, da ljudstvo naravnost hrepeni I>o festivalu, ni nobenega dvoma.
OLGA RATEJ
BOOTH TARK1NGTON
ALICE ADAMS
||Ш1НН11Ш1Ш1Н1ннш1Н1Н1нт«1Ш11Ш11Ш11111и11М1|111мт1111111П1Н1М1
56. nadaljevanje
V zadregi se je glasno odkašljal, nato si je napolnil pipo in jo prižgal. »No,« je izrekel preudarno, »to je zapletena reč; ja, to je zapletena reč.«
»Kaj je zapleteno?«
»Skoraj vse, se mi zdi.«
Zdajci je zvonko zapel glas, ki je prihajal skoz razsvetljeno okno nad njima. Potlej je okno nenadoma zagrnila tema, toda popevanje se je še naprej glasilo iz hiše, ko je šla Alice dol, čakat na malo verando. »Mi chiamo Mimi,« je prepevala in v njenem glasu je zvenela neka skoraj presunljiva milina. Oče in mati sta poslušala molče, dokler ni napev izzvenel hkrati s tleskom rešetke na hišnih vratih, ko je Alice stopila ven.
»Jej!« se je oglasil njen oče. »Kako lepo poje! Ne vem, če sem kdaj slišal, da bi njen glas zvenel lepše kot zdajle.«
»Nekaj se dogaja z njo, zato ji glas tako zveni,« mu je povedala žena.
»Se mi zdi,« je vzdihnil. »Se 'mi zdi. Misliš...«
»Strašno je zaljubljena vanj.«
»Menda mora res tako hiti,« je menil, potlej je v razmišljenosti povlekel iz pipe in zamrmral s prizvokom otožne porogljivosti: »Zaradi tega vse skupaj ni nič manj zapleteno, ne res da?«
»Kako to, Virgil?«
»No-ja, takole,« je rekel — »takole se človek ubada z vsem tem packanjem in brazdanjem, in kaj imaš od vsega tega? Zdi se, da gre ona svojo pot, kot bi šla tako in tako; in zdaj se menda pripravlja, da gre in nas zapusti! Ali to zate ni zapletena reč? Zame je.«
»Oh, ampak stvar se še ni razvila tako daleč.«
»I, saj si pravkar rekla...«
Izvil se ji je rahel vzklik ugovora. »Oh, saj se še nista zaročila. Seveda se pa bosta; prav toliko je zaverovan vanjo kot ona '■vanj, ampak ...«
»No. kaj pa je potlej narobe?«
»O ti ljuba preprostost!« je vzkliknila njegova žena, nato pa se je dvignila: »Saj res, da ne pozabim,« je dodala.
»Kaj pa?« je poizvedoval. »Na kaj te Je spomnila moja ljuba preprostost?«
»Na nič!« je odvrnila in se zasmejala. »Saj
me nisi ti spomnil. Gre za nekaj, kar mi je že prej hodilo po glavi. Mislim, da v resnici sploh še nikoli ni bil v naši hiši.«
»Da še ni bil?«
»Prav res mislim, da še nikoli ni stopil noter,« je rekla. »Seveda ga moramo —« Premolknila je in preudarjala.
»Kaj ga moramo?«
»Rajši bi koj govorila z Alice,« je povzela. »Ponavadi ga ob temle času še ni, prišel bo šele čez kakšne pol ure; mislim, da imam ravno dovolj časa.« To rekši je odšla in ga prepustila njegovim razmišljanjem o zapletenih rečeh.
* 19. poglavje
Alice je potihem brundala sama pri sebi, ko je prišla mati izza vogala in se ji približala iz polteme.
»Alj ni prekrasen večer?« se je navduševala hči. »Le zakaj ne traja poletje vse leto? Ali si kdaj doživela prijetnejši večer, kot je nocoj, mama?«
Gospa Adams se je nasmejala in odgovorila: »Najbrž nobenega več, odkar sem bila tvojih let.«
Alice je takoj živahno poprijela: »Ali v po znejših letih večeri niso več tako lepi?«
»No, ni več isto.«
»Ne? Nič več — nikoli?«
»Ti boš doživljala morda drugačne večere,
kot sem jih jaz,« je odgovorila mati, malce otožno. »Mislim, da jih boš. Saj zaslužiš...«
»Ne, to pa ne. Ničesar ne zaslužim in to tudi vem. Ampak te dni mi je lepo — veliko bolj, kot sem kdaj sanjala, da mi bo. Jaz — zelo srečna sem, mama!«
»Ljubica!« Mati bi jo bila poljubila, vendar se ji je Alice izmaknila.
»Oh, saj ne mislim...« Nemirno se je zasmejala. »Nisem hotela reči, da sem se že zaročila, mama. Nisva zaročena. Hočem reči — vse je tako lepo kljub temu, da sem toliko skazila.«
»Ti?« je vzkliknila gospa Adams nejeverno. »Kaj pa si takega storila?«
»Malenkosti,« je odgovorila Alice. »Tisoč majhnih neumnosti — oh, saj nima pomena! On je tako iskren, tak, kakršen je — preprost in dober in pameten — da se počutim poleg njega kakor klayrna 'sleparka! Ne razumem, zakaj sem mu všeč; in včasih se bojim, da mu ne bi bila, če bi me poznal.«
»Oboževal bi te,« je s ponosom zatrdila mati. »In bolj ko bi te spoznaval, bolj bi te oboževal.«
Alice je zmajala z glavo. »Ni take sorte, da bi oboževal. Prav nič tak ni. Bolj je...«
Ali gospe Adams ta analiza ni zanimala in jo Je živahno prekinila. »Seveda je že čas. da mu tvoj oče In jaz izkaževa nekaj pozornosti Pravkar sem ugotavljala, da menda sploh še nikoli ni bfl v hiši«
Iz knjižnega sveta
Tomaž Šalamun: Poker
Pred nami je knjižni prvenec Tomaža Šalamuna, zbirka pesmi z naslovom »Poker«, izšla v samozaložbi. Knjigo je opremila Tatjana Uršič, natisnila pa tiskarna Učnih delavnic .v Ljubljani. Slednje omenjamo zato, ker je grafična izvedba knjige klasicistično umirjena, pravo nasprotje baročno kričavih in svetlečih se oprem in — v nekem smislu — navsezadnje tudi pravo nasprotje pesniške vsebine zbirke. (Pojma »klasicistično« in »baročno« nismo uporabili v njunem umetnostnozgodovinskem pomenu, temveč kot približni označbi za dvoje diametralno nasprotnih si sodobnih slogovnih uglašeno-sti.) Knjiga je po zunanjem videzu torej daleč od tiskarskega amaterizma, pa tudi njena vsebina ni take narave, da zaradi svojih kvalitetnih ali nekvalitetnih posebnosti ne bi mogla skozi katero izmed založb, če ni hotela skozi katero izmed založb, je torej, očitno, hotela mimo njih. In najbrž ne samo zaradi tega, ker je po tej poti spričo znane založniške počasnosti veliko hitreje zagledala beli dan. Ob vsem tem se nam vsiljuje uvodna ugotovitev, bolje, uvodni vtis, da je samoza-ložniško dejanje Tomaža Šalamuna veliko bolj posledica neke vrste pesniškega uporništva kot pa praktičnih odnosov med pesnikom in družbo. Približati se vsebini in oblikam tega uporništva ter presoditi, kakšno vlogo odigrava v tej poeziji, bo osrednji namen našega poročila.
Uporniško občutje je — kot izdaja že oznaka sama — čustveno miselnega izvora. Medsebojni preplet teh dveh prvin je enak ali pa vsaj zelo blizu tistemu razmerju čustvovanja in razglabljanja, ki sproža v umetniško nadarjenem oblikovalcu ustvarjalni proces, čustvovati upor pomeni resničnemu izpovedoval-
cu prebujati in sproščati ob konkretnih življenjskih doživetjih ustvarjalni nagib in voljo, polniti z energijo omrežje najneposrednejših asociacij, ki se bodo zdaj zdaj začele združevati v višje smiselne enote in ki se bodo končno vdale enkratni zakonitosti umetniškega organizma. Upor te vrste ni miselni sistem, temveč eno izmed mogočih življenjskih občutij, obstojno samo toliko časa, kolikor dolgo občutimo kako konkretno situacijo v takem naskladju z lastnim spoznanjem o njej,, da se nam izpričuje kratko malo kot neresnična. Na dnu vsakega umetniškega ustvarjanja je kanec tega upora, te želje po ustvarjanju novega iznezado-voljenosti ob starem. Nagib je estetski, ker vodi v iskanje novih izraznih možnosti, in etičen, ker ga je izzvalo hotenje po odkrivanju resničnejše resničnosti. Da je te vrste umetniški upor ali negacija, ta element izmed mnogih elementov umetniškega gona, relativno obstojen samo v konkretnem umetnikovem doživetju, dokazuje dejstvo, da ta konkretna življenjska resničnost izgine, brž ko pisec posploši svoje uporniško zanikanje v sistem in hkrati absolutizira tudi vse tisto, kar mu je konstruktivnega postavil zoper. Ko bi stari Munk v Prežihovi »Jamnici« kot gruntar odbil podporo zadružnim prizadevanjem svojih sovaščanov, česar pa iz globljih človeških nagibov ni storil, bi bil klasičen primer pisateljevega uporniškega zanikanja veleposestniška nasploh, plod načelnega, filozofskega upora. Ker pa je človeški in odstopa od svojih načel zato, ker je človek, izvira pisateljev upor zoper njega in njemu podobne iz čisto določene situacije, ni fanatično absolutiziran; Jamnica zato ni posplošeno črno belo sociologizira-nje, temveč enkratna polno-
Francoska knjiga o tujcih v odporniškem gibanju
Pri založbi Les Editeurs Frangais Reunis v Parizu Je izšla obširna, skoraj 500 strani obsegajoča knjigi pod naslovom »On les nommait les etrangers« (Imenovali so jih tujce), ki osvetljuje dokumente o udeležbi emigrantov v francoskem odporniškem gibanju med preteklo vojno.
Avtor, polkovnik odporniške vojske FTPF — Gaston Laroche je v uvodu poudaril, da je bil njegov namen'združiti ves zgodovinski material o tistih tujcih na ozemlju Francije, ki so se pridružili boju zoper nemškega napadalca, kar pa ni bila lahka naloga, ker so vsi ti dokumenti hudo raztresem in delno uničeni. Nedvomno je pozitiven namen avtorja razviden tudi že iz uvodnih ugotovitev, kolikšen je bil prispevek drugih nacionalnosti k francoski kulturi in civilizaciji nasploh, še posebej tu omenja delež tujih delavcev v Franciji, med njimi tudi Jugoslovanov,* ki so, kot pravi, odhajali izpod nekdanjega monarhističnega režima raje za delom v tujino.
»Ali naj bi bili to osvoboditelji? To osvoboditev vam prinaša armada zločincev«, govori eden izmed v knjigi objavljenih nemških nacističnih lepakov iz leta 1944 v zvezi z Manouchianovo atenta-torsko skupino, vzporedno pa odgovor francoskih patriotov, ki so preko tega žaljivega lepaka izpisali: »Da, to je naša odporniška vojska«.
Poleg podrobno obdelanega poglavja, posvečenega sabotažni skupini Armenca Ma-nouchiana, obravnava knjiga po vrsti sabotažne in borbene skupine različnih tujih narodnosti v Franciji, ob koncu pa ponatiskuje nekatere dokumente ter daje poimenski indeks citiranih bor-
cev. Med drugim obravnava v posebnih poglavjih borbo italijanskih, poljskih, španskih, židovskih, armenskih, ruskih oziroma sovjetskih, madžarskih grških, romunskih, nemških, avstrijskih, bolgarskih, jugoslovanskih, portugalskih in albanskih • emigrantov, ki so sodelovali v odporniškem gibanju.
Pri tem je poglavje o jugoslovanski emigraciji predstavljeno z naslovom »Majhna po številu, toda velika po svojih žrtvah«. V tem poglavju avtor opisuje primere 500 Jugoslovanov, ki so se vključili že leta 1939 ob mobilizaciji v francosko vojsko, medtem ko jih je po njegovih navedbah med okupacijo okrog 3000 sodelovalo v raznih odporniških akcijah, zlasti na področju Pas de Calais, Kor-reze, Haute-Savoie, Moselle in v Parizu. Posebej so popisana junaštva in žrtve generala Ljubomira Iliča, Jeana Stankoviča, Save Kovačeviča, Dimitrija Koturoviča, Viktorja Filipiča, Save Pavlička, Ži-vorada Bogosavljeviča, Stanka Novakoviča, Mihajla Arie-fa, 2ike Petroviča, Rudolfa Cucka, Viktorja Erjavca ter ... Bravnoviča in ... Fajsa.
V zaključnem poglavju o ilegalnem emigrantskem tisku med vojno avtor ne omenja jugoslovanskih tiskov, ampak se omejuje na prikaz medvojnega odporniškega tiska Poljakov, Židov, Madžarov in protifašističnih Nemcev v Franciji.
Kljub temu, da to delo pri vsej svoji obšimosti pač še ni popolno, pa je vendar dragocena študijska osnova in vse pozornosti vredna pobuda francoskega zgodovinopisja, ki daje častno priznanje I tistim, ki so se prav tako bo-I rili za to svobodo, čeprav so J jih imenovali tujce. bp
krvna podoba nekega življenja.
Toliko, se zdi, popušča in se odziva čustvu upora in iz njega izvirajoči negaciji resničen umetnik, ki mu je življenje edino merilo. Upor pa -lahko postane deklarativen ali celo filozofsko sistematiziran. Učinek tako gojenega upora na umetnine je enak razdiralnemu učinku slehernega apriornega odnosa do umetniške resničnosti, političnega, filozofskega, religioznega, itd. Neposredna posledica apriornega uporništva, to je popolne negacije, in razglašanja kake absolutne resnice, je izguba konkretne življenjske resničnosti. V liriki je ta izguba še očitnejša in doživljajska praznina, katero povzroča, še nevzdržnejša. Naše sodobno filozofsko angažirano verzificiraoje je značilen primer take vrste.
Sredi množice takih piscev izstopa Tomaž Šalamun zato, ker neposredne življenjske resničnosti ni izgubil, oziroma bolje, ker si je kljub generacijskim značilnostim in pritiskom vrstnikov za sedaj še ni občutneje zapravil. Celo takoj na začetku svoje poti v javnost, ko je podlegel dnevni angažiranosti, je — očitno nagonsko — ravnal kot pristen lirik in ni reagiral filozofsko, temveč neposredno, družbeno politično. Z ureditvijo zbirke, ki tega dela pisanja ne upošteva ali pa ga upošteva — v enem primeru — tako, da je pesmi odbita politična ost, je izpričano tudi dejstvo, da Šalamun sam teh svojih verificiranih pamfletov ne šteje za umetniška dejanja, saj bi jih v samozaložbi navsezadnje lahko najbrž brez težav ponatisnil. Zbirka torej noče biti dnevno politično in dnevno družbeno angažirana. Tudi »bivanjska« v smislu razglašanja eksistencialističnih tez ni. In vendar nekaj deklarira bolj, kot je umetnosti potrebno in v prid: upor in odpor v območju vsake izmed možnosti, ki jih zaznava in zmore uresničevati resnično nadarjen pdsec. U. por ideje, vsebine in sloga je v Šalamunovi poeziji ne glede na vzore in v svetovni poeziji že preizkušene prijeme, na katere se navezuje, izviren, prepričljiv, lepotno uresničen, skratka, v bistvu ustvarjalno ploden. Toda vse dobre in celo odlične lastnosti mladega pisca, kot so: oblikovanje nedorečenega iz konkretnih doživetij po zakonitostih neke umetniške igre, dopušča in omogoča taisti upor, naraščajoč do estetsko nerazsodne nezmernosti in hkrati do zavestne deklara-tivnosti, samo do določene stopnje. Pod pritiskom tega dogajanja v piscu, ki pone-huje biti najintimnejša sublimacija njegovega bistva in postaja čedalje bolj banalna kompenzacija njegove dnevne eksistence, se postopoma premakne čez pravo mero vse — od situacij in vzdušij, polnih očarljivo ironičnega, a hkrati bolečega nesmisla, do izbire besed in uporabe slogovnega načina.
To je najostreje, kar je mogoče zapisati na rob te pesniške zbirke. Seveda je iluzorno pričakovanje vseh tistih — in mogoče tudi pesnika samega —, ki terjajo od te poezije — in morda v njej že vidijo — razduhov-ljenje tvarnega sveta. Šalamun se nedvomno bolj ali manj uspešno, iz nuje, pa tudi deklarativno, spoprijema s starimi metafizičnimi pojmovanji. Toda to, kar išče in kar je mogoče slutiti v njegovih predstavah, je ravno metafizično bistvo nesmisla, s katerim ga življenje navdaja. Ta zmožnost kompleksnega dojemanja sveta in njegovih pojavov dviga njegove stvari, njegovo drobno in včasih namenoma premočno vulgarizirano vsakdanjost v simbole, ki o tako imenovani »bivanjski« stiski ne govore, temveč se ta v njih uteleša.	JOŽE SNOJ
Nada Kraigher: Začarani krog
Odnos do spominske snovi, ki sili Nado Kraigher v literarno izražanje, je tudi v tej knjigi (izdala Mladinska knjiga) podoben, kakor ga je pisateljica oblikovala že v svojem prvencu pred dvema letoma. Ce bi ga skušali na kratko označiti, bi se izrazili nlekako takole: Treba je ohra niti zgodovinske ljudi in dogodke v osebno doživljenih objektivnih razmerjih, hkrati pa jih tudi toliko zamegliti, da popis dopušča svobodno presojo in interpretacijo, zlasti pa ustvarjalni fikciji ne veže rok. — Tistemu, ki vsaj deloma pozna snov novega romana kot zgodovino bo knjiga zato pomembnejša kot	zgodovinsko- spominsko
pričevanje, kdor tega ozadja ne pozna in ga ne more do odločilne in potrebne mere dešifrirati, pa bo seveda moral knjigo sprejeti le kot estetski, literarni pojav.
Spričo takšne dvojnosti je recenzent v zadregi, kakršne ga je prva knjiga Nade Kraigher zaradi literarno uspešnejše realizacije odvezovala.
Zdaj mora namreč priznati, da je kot pričevalni zapisovalec življenja, dela, nazorov, ambienta ipd. dela predvojne marksisti čno-napredne	bo-
hemske umetniške družbe tekst nadvse zanimiv, da pa po literarni plati °* grajen m povedan docela smotrno. Da mu zlasti manjka selektivnega čuta, da brez občutka za mero pripoveduje številne stranske zgodbe in anekdote, ali pa celo 's ponavljanjem rahlja in mlahavi pripovedno tkivo.
Roman pripoveduje o kiparju ilustratorju, ki se ne zmore za stalno razdeliti med dvoje ljubezni in tvornih zadovoljstev: umetniško ustvarjalno in družinsko oziroma erotično. Prava umetnost zahteva človeka vsega zase, to pa utegne postati v vseh svojih praktičnih oblikah za sočloveka, še posebej zakonskega tovariša, mučno neprijetno, celo žaljivo. Življenje se spremeni v začaran krog, iz ka-
Iterega se da rešiti le, če ga presekamo. O podobni ujetosti med «Jvoje izključujočih
se ljubezni, le da deloma drugačnega značaja, govorijo tudi druge, spremne, dodane življenjske epizode-
— Zgodovinskega poznavalca bo zanimal plastično izrisani intimni portret umetnika — enega od obeh protagonistov v knjigi — Esteta, pogosto zelo dobro posneta žargon in miselnost oziroma idejni in vsakodnevni svet bohemske druščine ipd. Tudi j^k je duhovit in izrazen, toda kakor rečeno:	tekst se* je
na ljubo obnavljahu, literarni svobodi odpovedal zunanji zgodovinsko-spominski neposrednosti, hkrati pa ostal spominski snovi navznoter tolik» zvest, da je do dobršne mere povzel njen razmeroma amorfni obseg in svojske zakonitosti njenega obstajanja za gradbeni in selektivni princip literarne gradnje. Ni treba posebej poudarjati, da zaradi neizčiščenih kriterijev tipi literarna estetika romana.
Knjigo je zanimivo opremil Janez Pirnat.
Likovne generacije si, zlasti po vojni, odkar imamo svojo akademijo, vse hitreje sledijo in tudi vse hitreje in bolj zagrizeno iščejo vsaka svoj profil; Tako je naneslo, da so nekdanji »Neodvisni« pravzaprav že naši stari, naša sodobna klasika, dovče-rajšnji mladi so s povprečjem štirideset, ena ali dvainštirideset let že srednja generacija, in mlada, ki bi se morala po predvojnih merilih šele z muko utirati poti in opozarjati nase, je že doma in po svetu dobro znana, z redkimi izjemami uspešna skupina živahnih in delovnih,
te — tridimenzionalne gmote. To velja posebno za Franceta Rotarja, ki svoje dinamične oblike v trenutkih •notranjih napetosti ali spro-ščenja vedno oblikuje znotraj zunanjega obrisa krogle, to velja za Toneta Lapajneta, ki je z ljubeznijo do novo odkritega kiparskega gradiva oblikoval in 'zvaril svoje bar-jance in'* mitološke pojave polnoplasticno in to prostornino oblik še poudaril z majhnimi okončinami, to velja navsezadnje tudi za Petra Černeta, ki je svoje sugestivne oblike majhnih
Film
Poglavje o komisijah
POGLED V MESTNO GALERIJO, KJER RAZSTAVLJA SKUBINA BE 54.
Likovna umetnost
V'
Četrti nastop BE-54
Osem predstavnikov mlade generacije razstavlja v Mestni galeriji
skupina živahnih pogumnih in vse prej kot bolestno obzirnih, neodločnih ljudi.
Del te generacije je vključen v skupino BE-54, katere osem članov razstavlja te dni svoja dela v ljubljanski Mestni galeriji. Prerez je zanimiv in raznolik, osebnosti tako ali drugače izoblikovane in med seboj dovolj različne, pa vendar je vsa skupina ne-utajljivo pogojena v naši domovini z vsemi njenimi spodbudami in
neta no, da se različicam vedim sičnega nega
osnovne kiparske vredno-
pojave
prostor-
majhnih idolov upodobil plastično, čeprav so v osnovi grafične: avtor pa je znal poudariti njihove kiparske vrednote in jih osredotočiti okrog poudarjenega jedra.
Ta otipljivi kiparski svet dobi svoj' protipol v podobah z vesoljsko motiviko Viktorja Snoja. V razmeroma majhnih formatih oblikuje slikar svoje barvno kar preveč v domačnostnem svetu pogojene kozmične predstave in poskuša z elementi malega sveta pričarti vizije neopisljivih katastrof in preoblikovanj velikega. Zdi se,
um-
ki
ca. Manjše predstavne težnje, zato pa posredujejo več možnosti; hkrati pa tudi elegantne lepotne različice njegovih znanih pejsažev.
Rudolf Kotnik še nadaljuje poskuse z različnimi rom-boidnimi in trapezoidnimi, sestavljenimi in sklopnimi formati svojih armiranih platen. če posegajo njegova dela s to oblikovno lastnostjo v svet novih smeri v slikarstvu in likovni umetnosti sploh, pa istočasno obstajajo s svojimi tonskimi slikarskimi vtisi površin še vedno na ravni našega sicer dobrega, vendar klasičnega modernega slikarstva izpred vsaj šestih, sedmih let.
Opazen napredek je dosegel Štefan Planinc, čeprav je v njegovem nadrealističnem svetu čutiti vedno bolj svet Boschovih in morda nekaterih Brueghelovih slikarskih vizij, pa je hkrati ta svet vse bolj sončen, barvno izrazit in nevsiljivo vpet v otipljiv, razvit prostor brezkra-ja, ki vpija podrobnosti in blaži posamezne skoraj pre-opisne podrobnosti.
Pet lani nastalih barvnih akvatint razstavlja tudi Bogdan Meško.
Ta razstava je že četrti nastop tokrat okrnjene skupine BE-54 in pomeni novo koristno soočenje prizadevanj članov tako med seboj kot s publiko. Za nekatere izmed njih pa seveda tudi potrditev
Razstava
izbrušene
lepote
Grafike Rika Debenjaka v Mali galeriji
Novi ciklus barvnih jedka-nie in akvatint Rika Debenjaka, ki ga je te dni razstavil v Mali galeriji, je samo potrdil vse že doslej znane vrednote tega našega mojstra modernega grafičnega izraza in subtilnega esteta. Novih vrednot nismo spoznali, zato pa marsikatero izmed starih v novi luči, izbrušeno in dognano do izraza, ki si ga je bilo pred tem komaj moč predstavljati.
Jedro razstave tvori enajst listov na temo »les — skoraj — smola«, s čimer je avtor označil motivni izvor svojih grafik: ' smolar jen je. Nasilni poseg človeka v naravo je občutljivega opazovalca prizadel najprej vsebinsko. Literarno pot njegovega razmišljanja je tu in tam morda moč rahlo zaslutiti. Toda pripelje ga kvečjemu do čustvenega dejavnega odnosa- Vse drugo opravijo oči in občutljivost za likovne novosti, posebnosti, draži, vrednote nasploh. Zdi se pa, da se končni impulz porodi iz kombinacije.
Tako začne umetnik enačiti smolarjev nasilni poseg v naravo, v posamezen element narave — v tem primeru v drevo, bor — s posegom grafika v ploščo, z risbo, urezom v neoblikovano, prvotno snov. Oboje pomeni — če odmislimo različne ravni, na katerih morda miselno, morda čustveno nekoliko nasilno izenači pomen operacij — človekovo sled na prvotni, vsaj zamišljeno nevtralni osnovi. Vzgib je torej tu, vzrok in tudi.
Umetnikov delež je, oblike iz svojega resničnega ali zamišljenega okolja prenašati v osebno preurejenih in s tem prevrednotenih, višjih sestavih v slikarsko, kiparsko ali grafično gradivo. Debenjak je začutil potrebo po tem prevrednotenih, višjih se-ob smolarjenju. Da je izbral prav, ko je obdelal temo, ob kateri je bil res osebno, torej tudi čustveno zavzet, dokazuje rezultat:	skrajno iz-
rabljanje možnosti te teme, izključno v estetske namene.
Tudi Debenjak posnema podobne napetosti, kot jih je zaslutil v drevesu, tudi njego ve črte posredujejo tisti od-in vitalno silo regenera-drevo tu na-dka
Morda mu pomagajo k vedno novim pogledom, izrezom, barvnim vtisom, ki jih želi posredovati. Kajti rešitve se nikoli-ne ponavljajo. V prirodi razmeroma enolični motiv je umetnik ob natančnem opazovanju in razmišljanju razčlenil na vrsto likovnih sestavin, ki nudijo spet vsaka vrsto možnosti lepotne, umetniške obdelave in posredovanja. Skoraj do popolnosti dognano poznavanje možnosti grafične plošče omogoča nastanek tako trdne likovne podlage, da grafiku v tej fazi skoraj ni mogoče spodrsniti. Kombinacija grafičnih in barvnih vrednot, čistih, ostrih in celo plastično poudarjenih likov na tonsko prečiščeni in rastrsko ali strukturalno premišljeno pripravljeni podlagi ustvarja take lepotne vrednote s kakršnimi se likovno delo že dviga na raven, dostopno ižbnušemim subjetotovnim sodbam m okusom sladokuscev na eni strani, na dnugi pa s svoijo začuda še vedno spoznavno literarno in včasih čustveno zvezo s predlogo v prirodi tudi širšemu krogu likovnega občinstva.
zirati. Najbrž bi se bilo bolje preprosto sprijazniti z ugotovitvijo, da v novejši proizvodnji pač ne premoremo dela, ki bi zmoglo zbuditi pozornost canneskih cineastov, in umakniti kandidaturo (kot je to lepo in zdravo samokritično naredil Viba film z »Amandom«), ne pa čakati do poslednje sekunde in pošiljati tik pred zaključkom prijavnega roka naravnost z montažne mize nedozorela, zaradi naglice nujno pomanjkljivega dela na vpogled selekcijski komisiji canneske-ga festivala. Niti tedaj ne, če prihaja tak na hitrico zlepljen filmski trak iz rok enega naših najuglednejših režiserjev, ob katerem, vsaj zdi se tako, je tudi najrahlejši dvom o njegovi kreativni potenci žalitev in tabu.
Funkcionarji canneskega festivala najbrž nimajo najboljšega mnenja o jugoslovanski kinematografiji oziroma o njenih organizacijskih in reprezentančnih zmogljivostih. Kaj pa naj si tudi dobrega mislijo o deželi, ki je na enem poprejšnjih festivalov pričakovala in domala zahtevala spremembo dognanega, tradicionalnega festivalskega statuta, da bi svoj dolgi dokumentarni film vrinila v festivalsko konkurenco kljub temu, da v statutu jasno in razločno piše, da se v konkurenco uvrščajo samo kratki dokumentarni filmi? Resda je tisti fin obšel ves svet in zbudil vsesplošno pozornost, toda pozornost je veljala veliko bolj pretresljivi tematiki in ne njeni filmski obdelavi. Letos pa pošilja Jugoslavija canneski selekcijski komisiji novo delo istega režiserja s pripombo, da, ker se pač mudi, pošilja kar prvo verzijo, komisija pa naj počaka in si po izteku prijavnega roka ogleda še drugo, boljšo ureditev filmskega gradiva, za katero se bo potrudil režiser ...
Navsezadnje ni čudno, da je bil brzojavni odgovor najvišjega festivalskega funkcionarja v svoji odklonitvi filma »nenavadno oster«, kot so ugotovili naši filmski ljudje. Oster ali ne, odgovor ni omajal optimistične zagnanosti jugoslovanske komisije, ki izbira filme za inozemske festivale. Kljub temu, da je čas za prijavo mineval in minil, je mrzlično iskala novega možnega kandidata za cannesko reprezentanco. Ker je lanskoletni nagrajenec Pu-* lja Aleksander Petrovič uža-
RIKO DEBENJAK:
ne neupravičeno) svoj film »Tri«, češ njegovo delo določen n zato ne more biti slabemu filmu (s mislil na odklonjeni Bulajičev film »Pogled v zenico sonca«), je komisija poiskala še dva kandidata, »Gren
ziser sestavlja novo verzijo.
Potlej pa je kot strela z jasnega udarila novica, da je komisija za pregled filmov SR Srbije prepovedala javno predvajanje »Roja«. Osem članov te komisije se je izreklo proti štirim članom: ugotovitev večine je, da bi film utegnil kvarno vplivati na mladino in na njeno vzgojo ...
Kako je sploh mogla zvezna komisija za izbor filmov za inozemske festivale odločati o usodi filma, ki še ni dobil licence za predvajanje? In kako da nihče od številnih članov te komisije pod predsedstvom Gojka Seku-lovskega ni imel ob »Roju« nobenega pomisleka, moralnega ali umetniško kritičnega — če je pa ta film osem članov druge komisije tako ogorčil, da so ga sklenili zapreti v bunker? Menim, da bi bila obtožba, da sedi v srbski republiški komisiji za pregled filmov osem puritancev, vsekakor pretirana in neumestna.
Kdo nam bo obrazložil poglavje o naših filmskih komisijah, o njihovih dolžnostih in pravicah, o njihovih kvalifikacijah? Kdo bo povedal, ali imamo komisij preveč, da je toliko zmede v njihovem delu in toliko nasprotij v njihovih odločitvah — ali jih imamo mogoče celo premalo? Morda bo zadel prav tisti, ki si bo upal povedati, da v vseh komisijah, kot kaže, ne razsojajo pravi ljudje in da tudi o njihovi popolni objektivnosti ne bi mogli govoriti.
Kaj je torej preostalo komisiji za izbor filmov drugega/ kot da se vrne k prvemu izbranemu filmu (čeprav ga je canneska žirija odklonila». In tako smo izvedeli, da si bodo v Parizu še enkrat ogledali še eno verzijo Bu-lajičevega filma »Pogled v zenico sonca«, samo tega nismo izvedeli, kako bo s to, z naše strani načrtovalno projekcijo filma 19. aprila v Parizu, ko pa vemo, da je canneska selekcijska žirija sklenila končati svoje delo že 15- t- m.
STANKA GODNIČ
Pojasnilo Kinoteke
V zadnjem času je dobila uprava dvorane Jugoslovanske kinoteke v Ljubljani več pritožb gledalcev, ker so podnaslovi nekaterih predvajanih filmov v cirilici. Protestirajo v imenu pravice vsakega naroda v jugoslovanski skupnosti, da gleda filme podnaslov-ljene v svojem jeziku in v svoji pisavi in odklanjajo zlasti še podnaslove v cirilici, ker marsikomu onemogočajo dobro razumevanje filma.
Jugoslovanska kinoteka skuša vsaj deloma ustreči željam gledalcev, vendar tega problema v celoti ne more rešiti. Njen. filmski fond sestavljajo dela najrazličnejših provenienc: dobiva jih od tujih kinotek ali od domačih distributerjev inozemskih filmov. Kadar kopija ni podnaslovi j ena — to velja skoraj izključno le za nekatere filme, ki pridejo direktno iz inozemstva — jo dosledno podnaslovi v srbohrvaščini in latinici. Ni ji pa mogoče kupiti več kopij istega filma, da bi imela na zalogi še slovensko in makedonsko pod-naslovljene kopije.
če dobi film od jugoslovanskega distributerja, izbere tisto kopijo, ki je najbolj ohranjena, in sicer ne glede na to, kako je podnaslovlje-na. Tega načela se držijo — kot muzejske ustanove — vse kinoteke y svetu in ni zato nič čudnega, da predvajajo v svojih dvoranah celo filme, podnaslov!jene v jezikih, ki so gledalcem nerazumljivi. Kinoteka je pač študijska ustanova, ki skrbi predvsem za to, da si pridobi integralno in čimbolj ohranjeno kopijo filma v izvirnem jeziku. Podnaslovi so samo pomagala, prav tako tudi sprotno prevajanje dialoga, česar je v inozemskih dvoranah mnogo manj kot pri nas.
So pa še druge težave. Medtem ko nalaga zakon distribucijskim podjetjem, da iz-roče Kinoteki po eno, sicer že rabljeno kopijo vsakega domačega filma, pa ta obveznost za tuje filme ne velja. Zato je odvisno od dobre volje vsakega distributerja, ali izroči Kinoteki kopijo želenega filma in kakšno kopijo ji izroči. Ker so kopije redoma zelo izrabljene in včasih t-#ii nekompletne, Želi doseči Jugoslovanska kinoteka vsaj to, da bi distributerji, izdelali zanjo proti plačilu po eno kopijo vsakega domačega filma, ki bi jo potem sama podna-slovila v latinici, mora pa žal ugotoviti, da je ta razum-
ljiva želja doslej le redko naletela na prijazna ušesa.
Vsaki kinoteki normalno zadostuje ena kopija vsakega pomembnega filma, ki jo hrani v svojih skladiščih in jo predvaja samo ljudem, ki si jo žele ogledati iz študijskih razlogov. Te kopije Kinoteka ne pošilja dvoranam, ker bi se sicer preveč izrabila. Po dvoranah kroži druga kopija istega filma, vendar je filmov v dveh kopijah mnogo manj kot filmov, ki jih ima Kinoteka samo v ®i kopiji. Potemtakem smo |e zelo daleč od tega, da bi imeli vsaj za najpomembnejše filme na voljo kopije, podna-slovljene v vseh jezikih in pisavah jugoslovanskih narodov. če bi hoteli to doseči, bi morala biti Jugoslovanska kinoteka bogato subvencionirana. v današnjih okoliščinah stori lahko samo to, da skuša dobiti od distributerjev še dodatne kopije različno podnaslovljenih filmov. V praksi pa je ta možnost zelo omejena, ker je težko priti že do ene* same uporabne kopije. Nemogoče pa je dobiti v latinici podnaslovljene filme distribucijskega podjetja Morava-film, ki je v prvih povojnih letih podnaslav-ljalo svoje filme samo u cirilici. Prav teh filmov pa so obiskovalci ljubljanske dvorane videli slučajno v zadnjem času največ.
Takšno je stanje in takšne so možnosti. Obiskovalce, ki ne žele gledati filmov, podnaslovljenih v cirilici, prosimo, da vprašajo pri blagajni ali po telefonu, kako je podnaslovljen vsakokratni film.
UPRAVA
Kolinska tovarna hranil - Ljubljana
šmartinska cesta 30
razglaša
prosta delovna mesta
za:
1.	LABORANTA
pogoj: srednja strokovna izobrazba s prakso v higienski in kemijski kontroli živil
2.	S TRANSPORTNIH DELAVCEV
— nekvalificirani Interesenti pod 1. naj poš-jejo pismene ponudbe v ! dneh, interesenti pod 2. raj se osebno zglasijo v rrganizacijsko-kadrovskem rddeBrn 19. 4. 1966 ob 11. ni.	3574
M. KMECL
Slovenščina za Slovence
,Kolikor4 ne more biti ,če‘
Pustimo za kak teden ali dva težavno poglavje 0 pogojnikih in si oglejmo nekaj drugega.
Med prislovi imamo posebno zvrst, ki ji pravimo količinski ali prislovi mere. Slovnica pravi o njih, da izražajo količino stvari ali stopnjo dejanja, lastnosti. Poleg števni-ških oblik (desetkrat, stokrat, nobenkrat) sodijo semkaj razni količipski izrazi: malo, veliko, dosti, nekaj, nekoliko, dokaj, ipd. Eden izmed teh je tudi vprašalni »koliko« s svojim oziralnim ■vestnikom »kolikor«^ in prav o zadnjem želimo povedati nekaj več.
Ce je »kolikor« prislov mere. nam mora izražati mero ali količino. In res, zgledi v slovnicah ali v SP to jasno kažejo. »Kohkor jezikov znaš, toliko mož veljaš« — primerjava trdi o dveh rečeh, da sta enako veliki, enako pomembni. Podobno: »Kolikor glav, toliko misli« — kolikor je različnih ljudi, toliko bo najbrž različnih mnenj. Prislov »toliko« v taki primerjavi ni vedno izražen, lahko si ga pa domislimo:	Pomagal
bom (toliko), kolikor bom mogel.« Naposled uporabljamo »kolikor« še v dveh, treh stalnih frazah s posebnim pomenom: »kolikor toliko« nam pomeni »še kar«, »kar precej« :p±; »kolikor vem« — »če se ne motim:, »po tistem, kar vem jaz o tem«.
Pred let: sc j-j bila pod hrvaškim ali srbskim vplivom precej razpasla napačna raba »v kolikor« in »v toliko«. Oporo ji je dajala zveza, kjer je taka raba res upravičena, vendar iz posebnih razlogov:
: V kolikor lepši luči še boš pokazal, v toliko večjih časteh te bodo imeli« ali »V toliko večjo sramoto naj ti bo, ria ne znaš pisati«. Kdor ma-lo premisli, mu je kmalu očitno, da je »v« v takih zvezah le po naključju zraven kolikor« in »toliko«, saj spada v resnici k samostalniku: v lepši luči«, »v večjih ča-
eh«, »v sramoto«, le stavčna veza je taka. da je treba postaviti predlog skupaj s pri-- ovom. SP je dal ničlo napačno rabljenim zvezam »v kolikor je prizadet«, »v kolikor bom mogel«, »v toliko imaš prav«, in zdelo se je že, da bo napačna raba odmrla-
V resnici pa je v novejšem pisanju prav krepko vzcvete-.2. samo da v nekoliko spremenjeni obliki. Verjetno spet pod vplivom prevajanja in mehaničnega prevzemanja fraze iz srbščine ali hrvaščine se namreč oziralni »kolikor«
vedno pogosteje,rabi v zvezah, ki sploh niso namenjene izražanju količine, temveč naj tri izražale pogoj, za to pa imamo v slovenščini druge prislove, predvsem »če« Kar čudno je, da na to napako še nihče ni opozoril.
Naj podam najprej zgled pravilne rabe, stavek, natisnjen pred dnevi (31. 3. 66.) v Delu: »Kolikor bolj bomo napredovali v izpopolnjevanju našega socialističnega sistema in kolikor večje bodo naše gospodarske zmogljivosti ..toliko laže bomo reševali vprašanje manjše razvitosti ...« Prav očitna količinska primerjava: če bo boljše eno, bo v enaki meri boljše drugo.
Naša »nova pisarija« pa rabi »kolikor« skoraj zmerom napačno, v pomenu »če«. Zgledi, nabrani iz raznih listov in raznih jezikovnih področij, naj pokažejo, kako zelo se je ta napačna raba že razširila.
Začnimo z našo radijsko postajo. »V alžirskih uradnih krogih se vedno bolj izoblikuje (!) mnenje, da naj bi druga afriško-azijska konferenca bila, kolikor bi se prizadete države izrekle za to.« (23. 10-65.) Kaj naj bi bilo konference res le toliko, za kolikor bi se države izrekle? Kaj še, mišljeno je: če bi se izrekle. — »Prekinitev diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo, kolikor ta ne bi nič ukrenila proti Južni Rodeziji « (8. 12 65.) Seveda je mišljeno: »če ta ne bi...« — Izjavil je (Mitterand), da bo morala levica, kolikor želi doseči ta cilj. združiti napore ...« (6. 1. 65.) Toliko, kolikor želi? Ne. če, želi. Zgledov bi lahko bilo še precej več-
Dnevnik Delo: »... da se jim nirrr kaj pripetiti, kolikor pa bi. bi büe temu krive prometne razmere« (25. 10. 65 ) Ne gre za mero. temveč za to, ali (= če) bi se jim kaj pripetilo. — »Kolikor pa so «'kantoni) večjezični, odloča o tem občina.« (27. 10. 65.) Občina odloča toliko, kolikor so kantoni večjezični? Ne, če so kantoni večjezični, odloča občina. — »Kolikor bi (šola) v 8. razredu imela en oddelek manj, bi bilo v ostalih oddelkih še vedno po 38 učencev.« (31. 10. 65.) Nikake primerjave ni: če bi šola imela en oddelek manj, bi bilo v drugih oddelkih .. ■ Športna stran: »Kolikor bi Francozi namreč izgubili z Luksemburgom, bi bili Francija in Jugoslavija enaki po točkah.« (13. 10- 65.) — Enak jezik pišejo tudi že dopisniki v Pismih
bralcev: »Kolikor bi učenci ne bili kos samostojnemu študiju, naj bi jih usmerjal učitelj -.. Kolikor bi delavska univerza dobila verifikacijo, ... bi njeni pedagoški delavci prevzeli...« (21. 11. 65.).
Iz priloge Dela za rtov, za čas od 12. do 19- 9. 65.: Uredništvo mladinskih radijskih oddaj: »Kolikor bo prijavljen-cev za posamezno temo več, bomo tekmovalca določili z žrebom.«
Mariborski Večer: »Kolikor stari odbornika ne bodo vrnili denarja, bo zadevo uredilo sodišče.« (26. 2. 66.) Mnogi naši ljudje pridejo v tako zagato, da začno iskati (kolikor so iz Hrvaške) pomoči pri ustaških emigrantih.« (9. 11. 65.) Deljeni ljudje, ki so deloma s Hrvaškega, deloma iz Slovenije? Ne, ne, če so s Hrvaškega...
Komunist, 6. 8. 65: »Kolikor je ta filmska ,pismenost' dejstvo, toliko je tudi nekonvencionalnost zahteva, na kateri so temeljili ...« Tu je par »kolikor — toliko« rabljen nekoliko drugače, vendar tudi napačno, namesto »kakor — tako«.
Mladina: »Z ukinitvijo nekaterih vlakov pa se bomo znašli v taki situaciji... kolikor ta problem ne bo pravočasno rešen... da bodo študij obiskovali ...« (3. 10. 65.).
Tribuna: »Najbrž pa se ne zavedamo dovolj nevarnosti, ki jo takšno nasilno postopanje C= ravnanje) prinaša s seboj, kolikor bi dobilo veljavo precedensa.« (št. 7. 65.)
V Naših razgledih je napaka redka. Zadnji čas sem jo našel le v enem članku (v št-4/66.), zapisano še »po starem«, namreč kot »v kolikor«, obakrat tor:j narobe, vendar prvič vsaj res za količino: »v kolikor danes sploh ne govorimo samo še o zniževanju .. «, drugič v napačni pogojni rabi: »v kolikor (= če) bi se to dogajalo, bi se morali o tem vselej razpisati «
Sodobnost: »Kolikor bo naravno zavezništvo med resničnimi ustvarjalci naše družbe vzpostavilo duhovna merila...« (12/66.).
Dialogi: »Kolikor (delavske univerze) za to še niso usposobljene, bo pritisk njihov razvoj samo pospešil.« (1/66 )
Pravijo, da je opozorilo včasih že zdravilo. Upajmo, da bo tako tudi v tem primeru. Kolikor se to ne bi zgodilo — oprostite, te se to ne bo zgodilo, ne bomo mogli drugega, kot opozoriti še drugič.
JANEZ GRADIŠNIK
Romunsko gledališče in Ionesco
Pogovor s Sicom Alexandrescujem in Aurelom Barango
7 DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE
PRIPRAVLJA
Izbrana dela Leva № Tolstoja
V DVANAJSTIH KNJIGAH
Z MONOGRAFIJO ČLANA FRANCOSKE AKADEMIJE HENRIJA TROYATA »TOLSTOJEVO ŽIVLJENJE«
IZBRANA DELA LEVA NIKOLAJEVIČA TOLSTOJA predstavljajo na slovenskem knjižnem trgu doslej prvo enotno zasnovano m skupno izdajo najpomembnejših pisateljevih tekstov. Posamezna dela sicer ze imamo v različnih prevodih, vendar te izdaje ne morejo nadomestiti ljubiteljem lepe besede enotno urejene in opremljene knjižne zbirke, ki bo med dosedanjimi slovenskimi prevodi Tolstojevega dela upoštevala povrh še mojstrstvo cenjenega in priznanega prevajalca VLADIMIRJA LEVSTIKA.
IZBRANA DELA LEVA NIKOLAJEVIČA TOLSTOJA BODO OBSEGALA:
1.	knjiga:
2.	knjiga: 3.—6. knjiga: 7.—8. knjiga:
9. knjiga:
10. knjiga: 11.—12. knjiga:
DETINSTVO — DEŠTVO — MLADOST SEVASTOPOL — KOZAKI — HADŽI MURAT VOJNA IN MIR ANA KARENINA
RODBINSKA SREČA — POLIKUŠKA — GOSPODAR IN HLAPEC — SMRT IVANA ILJICA OCE SERGEJ — KREUTZERJEVA SONATA VSTAJENJE
HENRI TROVAT: TOLSTOJEVO ŽIVLJENJE (monografija)
VSEH DVANAJST KNJIG bo vezanih v celo platno in polusnje; tisk na finem brezlesnem papirju in vzorna oprema. ZBIRKA BO IZŠLA JESENI. ZARADI VELIKEGA.ZANIMANJA RAZPISUJE ZALOZBA SUBSKRIPCIJO in nudi naročnikom poleg znatno nižje cene tudi ugodnost obločnega plačevanja. CENA ZA NAROČNIKE VSEH DVANAJSTIH KNJIG:
—	celoplatno: 480 novih dinarjev,
—	polusnje: 600 novih dinarjev.
NAROČNIKI imajo ugodnost obročnega plačevanja, in sicer:
—	10 mesečnih obrokov po 48 novih dinarjev (celoplatno),
—	10 mesečnih obrokov po 60 novih dinarjev (polusnje).
Knjigotrška cena bo ob izidu za kakih 30 odstotkov višja. Ker je čas za subskripcijo omejen, čimprej izpolnite priloženo položnico in jo pošljite v ovojnici na naslov:
DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26.
Na zbirko se lahko naročite tudi v vseh knjigarnah.
NAROČILNICA
Obvezno se naročam na IZBRANA DELA L. N. TOLSTOJA v dvanajstih knjigah po subskripcijski ceni celoplatno: 480 novih dinarjev, polusnje: 600 novih dularjev.
Naročnino bom poravnal: takoj
v 10 mesečnih obrokih po 48 Ndin (celoplatno) v 10 mesečnih obrokih po 60 Ndin (polusnje)
(Prosimo, podčrtajte zaželeno vezavo in ustrezne pogoje plačila.)
Kraj in datum__________________________
Podpis ................................
I i
5 S
Mojemu prevajalcu so zažarele oči, ko so mi v kulturnem oddelku bukareštanske-
ga mestnega sveta sporočili, da bom lahko govoril s Sicom Alexandrescujem, glavnim režiserjem v Teatrul National Alecandrescu je najpomembnejša osebnost romunskega gledališča, njegova umetniška pot se je začela že pred 40 leti in med obema vojnama je bil lastnik vrste najboljših odrov v Bukarešti. »Ionescu je moj prijatelj«, mi je povedal že takoj na začetku pogovora. V Bukarešti sem spoznal še nekaj Ionescovih prijateljev.
V režiserski sobi, opremljeni z lepim stilnim pohištvom in velikanskimi oljnimi slikami, je bil tuc^ direktor gledališča Zaharija S tancu, predsednik združenja romunskih pisateljev in avtor tudi pri nas znanega romana »Bosonogo ljudstvo«. Sporočil je pozdrave jugoslovanskim znancem in na zelo uglajen način urgiral dogovore z nekaterimi jugoslovanskimi kulturnimi institucijami. Manj uglajeno sem si zapisal v beležnico: »Jugoslovanski gostje obljubljajo v Bukarešti, da bodo poslali
nescu, z u na koncu, kajti tako se pravilno glasi njegovo ime — je Romun in bo vedno ostal Romun in zato nam je tafcn blizu«, pravi Alexandres-cu. »Ionesco sam to taji, toda neizpodbitno je, da je njegov absurdni teater logično nadaljevanje romunske gledališke tradicije. Trdim, da je legitimni naslednik Cara-gialeja. Ion Luca Caragiale, klasik, znan vsem gledališkim ljudem (po svetu, je s svojimi ostrimi satirami iz meščanskega življenja ustvaril idejne in izrazne temelje dramatike »absurda«. Nekatere Ionescove scene menda tako neposredno spominjajo na Ca-ragialeja, da bi bilo avtorju skoraj lahko malce nerodno. Za izobraženega Romima ni nobenega dvoma, da «je Pariz dal Ionescu samo groteskno poslikano opno, skozi katero pa je razločno videti in čutiti umetnika iz Podkarpatja.
Ionesco se je »vrnil« v svojo domovino šele pred kratkim, šele takrat, ko se je spremenila uradna romunska kulturna politika. Hkrati z njim pa je vdrla v romunske gledališke dvorane vsa povojna gledališka literatura, ki je bila iz idejnih razlogov ves
tivističnega« gledališkega izraza je bukareštansko mestno gledališče Teatrul Lucia Sturdza Bulandra in njegov mladi, izredno talentirani režiser Liviu Giulei (izg. öulaj).
Na vprašanje, kaj so se gledališki umetniki dogovarjali na nedavnem sestanku v ministrstvu za kulturo in_kaj pomenijo številni načelni čJfljtki o gledališču v vodilnih romunskih listih, je Ale-xandrescu pripravljen takoj in odkrito odgovoriti. »Sli smo predaleč«, ugotovi. »Naša poglavitna skrb mora biti vendarle namenjena domači .dramatiki, razvoju domačih avtorjev. V zadnjem času pa smo uprizarjali preveč tujih, predvsem zahodnih, in to je povzročilo v marsikaterem pogledu neskladje. Ni res, kar nekateri pripovedujejo, da se bomo odslej ravnali po načelu fifty-fifty, torej za vsakega tujega avtorja en domači, vendar pa je treba ustvariti nekakšno ravnotežje in odtegniti nekaj pozornosti zahodni dramatiki. Seveda ,pa je ne bomo zdaj zapostavljali.«
Romunska dramatika ima tradicijo, še vedno igrajo romantične junaške drame Da-
PRIZOR IZ »BERAŠKE OPERE« V BUKAREŠKEM GLEDALIŠČU »LUCIA STURDZA BULANDRA«
knjige in gledališka besedila, za katere se tu zanimajo, toda na obljube pozabijo najkasneje v Vršcu.«
Z Alexandrescujem se kmalu razvije pogovor o fenomenu Ionescu in o tem, da v tej sezoni igrajo v Bukarešti kar štiri njegova dela — »Plešasto pevko«, »Stole«, »Nosoroge« in »Kralj umira«. Videl sem »Stole« v mali dvorani gledališča Nottarra; ker sem obiskal že nekaj drugih predstav, nisem bil več presenečen nad izredno igralsko kvaliteto obeh igralcev Ileane Predescu in Constantina Ra-utchija, pač pa nad strastno režiserjevo .težnjo po avtentičnosti, nad tem, kako je skrbel, da ne bi konformistično zabrisal kake Ionescove misli, in ne nazadnje nad publiko, ki je na sedemnajsti predstavi do kraja napolnila dvorano in jo spremljala s skrajno pazljivostjo. »Ionesco — pri nas ga pišemo Io-
čas praktično na indeksu. Repertoarji enajstih velikih bu-kareštanskih gledališč zbujajo vtis, ko da bi Romuni hoteli v kar najbolj kratkem času doseči »ažurnost«, ujeti zamujeno. Kar pet..različnih Anouilhov je na-, programu, zamudili so tudi nekaj Millerja (»Pogled z mostu«), O’Neill in Giraudoux sta zelo popularna, Steinbeckova drama »Ljudje in miši« napolnjuje dvorano, Sartre, Saroyan, Fritsch, Dürenmatt (starejši) — vse je tu, kar ima že rahel nadih gledališče zgodovine. K temu je treba še prišteti »revolucijo« v gledališkem izrazu, ki se kaže predvsem v uprizoritvah Brechtove »Opere za tri groše« (v romunščini se imenuje »Opera de trei parale« — kar je nam groš, je Romunom para), Shakespearove »Komedije zmešnjav« in nekaterih drugih klasičnih del, ki se odMkujejo po drzno modemi režiji in sceni. Zastavonoša »antipozi-
vila Alexandruja in B. S. De-lavrancea, od avtorjev med vojnama pa ima veljavo predvsem socialistični realist Mihail Sebastian. Tudi v novejšem času imajo nekaj dobrih dramatikov. Na prveip mestu Alexandrescu omeni Horio Lovanescuja in njegove psihološke drame »človek, ki je zgubil človečnost« in »Smrt umetnika«, nato Lucio Demetrius, Alexandra Mirođana, Čamila Petrescuja in druge. Za najbolj produktivnega in popularnega avtorja pa proglasi Aurela Barango, »našega milijonarja«. Njegovo najnovejšo dramo »Sveti Mitika Pohlevni« pravkar pripravljajo v nacionalnem gledališču in v nekaterih provincijskih odrih (zunaj Bukarešte je še 36 večjih poklicnih gledališč). »Ga želite obiskati?«.
Aurel Baranga je po poklicu zdravnik. »Z literaturo sem se začel ukvarjati med študijem,« mi pove petdesetletni dramatik, ko me sprej-
me v svojem velikem stanovanju sredi mesta, polnem umetniških slik, kipov in starinskega pohištva. Pred nedavnim je prišel iz Pariza in kmalu se bo spet odpravil tja. »Mnogo potujem, bil sem tudi v Ljubljani, prisrčno mi pozdravite prosim...« in pove ime ljubljanskega literata. 4»V Parizu se često sestajam z Ionescom, prijatnija sva še iz mladih let. Ali veste, da se odpravlja na obisk v Bukarešto? 2e dolgo, samo dokončno odločiti se pač ne more, tak človek je.«
Baranga je začel kot surrealistični pesnik in pravi, da so bila v tridesetih letih samo tri resnična, svetovna središča modernega umetniškega ustvarjanja: Pariz, Zagreb in Bukarešta. V tistem času se je spoprijateljil s številnimi jugoslovanskimi literati in še zdaj ima dobre stike z Jugoslovani, »posebno z Romunom Vasoom Popo«. Med vojno, v času Antonescujeve fašistične diktature, se ni smel ukvarjati z literaturo in je opravljal zdravniški poklic. Takoj po vojni se je vključil v novi tok in napisal mnogo igrano dramo o tem, kako je zmagal modemi čas v neki zaostali vasi. Pozneje je napisal še več dram in komedij, ki so bile namenjene podobnim aktualnim temam, in so ga igrali širom po Romuniji ter tudi v drugih socialističnih državah. Zadnje čase se je posvetil tudi »lahkemu žanru«, njegova igra »Bodi priden, Christof er!« sodi s svojo ljubezensko tematiko v tisto vrsto del, ki jih imenujemo navadno »bulvama komedija«. Njegovo zadnje delo, »Sveti Mitika Pohlevni« je zgodba o tihem, skromnem uradniku v arhivu nekega ministrstva, ki ga po krivici vržejo iz službe, izkaže pa se, da brez njegovega sodelovanja ustanova ne more obstajati. Ob tej temi avtor v skladu s splošno težnjo po razkrinkavanju nepravilnosti v državni upravi z določenim satiričnim poudarkom kritizira oblastnost visokih uradnikov in slabo organizacijo dela.
»Honorarji za dramatiko so pri nas naj višji na svetu«, razkrije Aurel Baranga in pove, da dobi vsak avtor, ne glede na to, kako kritika in publika njegovo delo sprejmeta, 14.000 lejev za besedilo (okrog milijon dinarjev), razen. tega pa še 20 odstotkov, od inkasa za vsako predstavo. »Moje drame igrajo v enem gledališču tudi več kot stokrat, k temu še uprizoritve v provinci, in tako ni čudno, da me prijatelji imajo za milijonarja. Toda verjemite mi, svoj bančni račun si upam vsakomur pokazati: ni kaj videti.«
Pogovor se konča s tiho mislijo Zaharije Stancuja: z veseljem bi uprizarjali tu kaj več kot samo Branislava Nu-šiča, toda naši kulturni emisar ji — ko da bi jim bilo vseeno, če kako gledališče sosedne države želi uprizoriti kako moderno jugoslovansko gledališko delo. (Morda se boje načela recipročnosti.)
SLAVKO FRAS
Med
revijami
Ob treh letošnjih številkah Borca
Te dni je izšla tretja številka »Borca«, revije, ki letos vpisuje že 17. leto izhajanja. Ta letnica na videz ne bi bila pomembna, če za njo ne bi zaznavala mnogih pričevanj o grozotnosti vojne, zapiskov bojujočih se ljudi, hkrati pa vsevdilj, iz leta v leto pričakovali, kdaj bomo shodili iz tako imenovanega čmobelega pisanja. Podoba je, da bo faktografija še in še sopiha-la v naših zlasti proznih narodnoosvobodilnih tekstih, čeprav je ta že kar atavistično prevzeti komat v začetku tretjega desetletja po vojni čisto odvečen. Spričo vesoljar-jev bo le nuja, da se razko-motamo. Tale že osivela ugotovitev, h kateri pa se bomo vseeno še vrnili, naj bi bila tudi letos med vodili revije, kar je v zadnjem lanskem uvodniku zapisal tudi odgovorni urednik Vojko Novak. Zraven se strinjam z njim, da je koncept dokaj laže postaviti, kakor ga dosledno izpeljati, pa da se s to -dilemo srečuje vsaka revija na svetu. Zategadelj, saj ne bo zamere, vzlic očitnim prizadevanjem dvomim, da bodo kolikor toliko previdni obeti uresničeni.
Kazala prvih treh številk povedo, da bo letošnji »Borec« ruUriciran v osrednje prispevke in podnaslove »Srečanja —obrazi — razgovori«, »Aktualne teme — polemika — glose — mnenja«, »Spomini — zapisi«, »Iz mednarodnega življepja«, »Kulturna panorama« in »Med revijami« z dodatkom bibliografije. V primerjavi s prejšnjimi letniki vsekakor razširjena ali pa vsaj podrobneje opredeljena vsebina napoveduje nov, zaželen stvarjalni zagon urejevalcev, še bolj pa iskanje sodelavcev.
Prvi dve številki je začel Tone Fajfar s tehtnima, dokumentiranima pa kljub temu bralnima prispevkoma »Kako se je kovala enotnost Osvobodilne fronte« in »Država v državi«. Oba izhajata iz avtorjevega dragocenega partizanskega dnevnika oziroma iz njegovih partizanskih spominov. Sta poglobljena, dozorela doneska v mozaik biti ali ne biti našega naroda; posebej prvi se ukvarja s sožitjem vseh naprednih političnih gibal oziroma njih predstavnikov v vseljudskem odporu, kar še zmerom vzburja bralca, iščočega dejstva. S prvimi stranmi tretje številke se je »Borec« nekako oddolžil pokojnemu Dušanu Kvedru. Menim namreč, da njegovega lika le z navedki iz kome-morativnih govorov ni moči tolikanj približati, da bi resnično odsevali njegovo bit. No, morebiti so vmes težave zaradi oddajanja; gradiva v tiskamo? Informativen, izčrpen je v 3. števffld spredaj uvršteni zapis Pod zastavo slovenske ljudske fronte. Ivan Kreft se je v njem lotil predvojnih strank, nemške nacionalno socialistične propagande itn., hkrati pa poudaril pomembno dejavnost KP spričo ogroženosti malega naroda.
Daljši prozni sestavki Iva Zormana (»Na. senčni strani mesta«). Jela Gašperšiča (»Suha zemlja«), Antona Ingoliča (»Sto na enega«) in Ivana Jana (»Mrtvi ne laže-jo<0 kažejo pravšnje obvladanje posla, vendar bralca skoraj ne prevzamejo. Se najbolj veren, doživet, z malo ukrasnima pridevki je bržkone Zorman. Dobro zasnovane misli nemalokrat izginejo, te v njih ni enkratnega,
stvarjalnega, podoživljajočega dajanja samega sebe. Približno takle aforizem bi bilo zlasti vredno uveljaviti v literarnem približevanju vojnih dni, zakaj šele potlej se bo »v glavnem prebolela miselnost nekaterih, ki so hoteli literaturo s tematiko narodnoosvobodilnega boja ločiti od splošnega literarnega ustvarjanja« — kakor je napisal uvodničar v »Borčev« letošnji itinerarij. Morda bi v domačem kaj veš — kaj znaš izražanju rekli, da smo zdaj nekako na drugi težavnostni stopnji. Brez izjem pa, seve, ne gre.
Tako za pisca kot bralca manj zahtevni pa vendarle dokumentarni so v kratkem sestavljefii spomini. V prvih treh številkah jih je enaindvajset. Ti opisi medvojnega dogajanja so in bodo jedro revije. Jišejo jih nekdanji borci in aktivisti za borce in aktiviste, veliko pa je vmes tudi gradiva za zdajšnjo rabo, ne le za entre nous, za na štiri oči, kar zdaj trdi nemalo ljudi. Ne bi bili daleč od resnice, če bi rekli, da gre za težave na obeh plateh: za šibko pribito, prizadevno in prizadeto pisanje pa vsaj za osnovno spoštovanje bralca do nespodbitnih pridobitev vojskovanja, katerega teža je trla zvečine preprostega človeka.
»Božidar Jakac — človek, umetnik, partizan« in »Mile Klopčič — v kolonijah, v zar porih, v ujetništvu, med partizani«. Dvoje pripovedovanj o žitju in bitju dveh vidnih slovenskih kulturnih delavcev. S prvim se je pogovarjal Milenko Šober, z drugim Janko Liska. Kako sta opravila delo? Bolj ali manj ustrezno. Pri tej obojestranski raboti — za narodnoosvobodilne ljudi je večkrat jako
huda, simplificirana, zgubljena vprašanja vse bolj naletavajo na nesorten pridelek; vpra-šanec ostaja sam v sebi, mimo generalij ne pove kdove kaj poučnega, posebej pa se ogiblje kakih »kočljivih«, »obremenilnih« besed. V tem pa še v tem je bomost intervjuvanca. Potemtakem M. Šober in J. Liška (prvi je imel več sreče) vprašanih nista »zvila«, vendarle pa je pohvaliti, da sta B. Jakca in M. Klopčiča dostojno, obširno predstavila. Urednikom je v tretji številki šla na roko slikarka Cita Potokar. Kar sama je v zgoščenem kredu označila, kaj je mislila oziroma meni o vojnem zlu, zraven pa še o umetnosti. Podobno je storil Danilo Turk-Joco s svojo potjo v partizane.
Aktualne teme — polemika — glose — mnenja zajemajo enajst prispevkov, med njimi je nekaj zanimivih stvari* (Mednarodne selitve in naše sodobno izseljenstvo, Nekaj misli o muzejih revolucije, In kaj bodo letos izdale jugoslovanske založbe). Naj iz te rubrike iztrgam še »Hitenje za materialnimi dobrinami in vzgoja otrok« ter »Nekaj misli o huliganstvu« s sorodno tematiko. O teh zadevah pravijo mentorji, da so močno nevšečne, zatorej so sklepne ugotovitve obeh piscev (Tita Škerl in Zvone Kržišnik) le malce poenostavljene. Sicer pa gre za polemiziranje!
Če iz mednarodnega življenja v 1. in 2. številki ne zvemo kaj prida, pa so toliko bolj informativne presoje posameznih knjig in publikacij), recenzentom ni kaj reči. Pa še: slikovno gradivo je dobro, je poživljajoče vpeto med tekst.
F. Vrečar
K UL TURNI KOLEDAR
Gledališče
DRAMA
Sobota, 16. aprila, ob 19.30: Cehov:	STRIČEK VANJA. Izven
abonmaja (zadnjikrat). Vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 17. aprila: ZAPRTO. Ponedeljek, 18. aprila, ob 19.30: Shakespeare:	KRALJ LEAR.
Abonma TS 2. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.
Torek, 19. aprila: ob 15JO: Cehov: STRIČEK VANJA. Abonma NM 1.
Ob 19.30: Cehov: STRIČEK VANJA. Abonma. Dijaški 4 večerni. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.
Sreda, 20. aprila, ob 19JO: Linhart: TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI (komedija). Аћгтта G in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek, 21. aprila, ob 16.30: Mo-ličre: UČENE ŽENSKE (komedija). Zaključena predstava za
SfwJO^Mblifere: UČENE ŽENSKE (komedija). Abonma E in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Petek, 22. aprila, ob 19JO: Linhart: TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽEJNI (komedija). Abonma C in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sobota, 23. aprila, ob -19.30: Shakespeare: KRALJ LEAR. -izven abonmaja. (Zadnjikrat). Vstopnice bodo v prodaji od torka 19. aprila dalje.
V napovedanem sporedu posebej opozarjamo na obe sobotni predstavi, ko ju bomo zadnjikrat, uprizorili izven abonmaja »STRIČKA VANJO« A. P. Cehbva, v soboto 23. aprila pa Shakespearovo tragedijo »KRALJ LEAR«, s katero bomo počastili spomin tristopetde-settetnioe smrti velikega dramatika- Tel. rezervacije vstopnic na številko 21402.
MALA DRAMA v Viteški dvorani Križank
Sobota, 16. aprila, ob 20. uri: Rözewicz: KARTOTEKA. Izven abonmaja (zadnjikrat). Vstopnice so v prodaji v Drami, dve uri pred predstavo v Križankah. Sobota, 23. aprila, ob 20. uri: Diderot: RAMEAUJEV NEČAK. Izven abonmaja (zadnjikrat). Vstopnice bodo v prodaji od torka 19. aprila dalje v Drami, dve uri pred predstavo pa v Križankah.
Obiskovalce predstav Male drame v Križankah opozarjamo, da sta napovedani predstavi »KARTOTEKE« in »RAMEAUJEVEGA NEČAKA« v tej sezoni zadnjikrat na sporeda in naj ne zamude priložnosti ogleda.
OPERA
Sobota, 16. aprila, ob 19.30: Verdi: NABUCCO. Izven abonmaja. Vstopnice so še na voljo. Nedelja, 17. aprila, ob 15. tiri: Verdi: MOČ USODE. Abonma Nedeljski popoldanski in izven. Vstopnice so še na voljo.
Torek, 19. aprila, ob 19.30: Jan Fischer:	ROMEO, JULIJA IN
TEMA. Abonma K. Vstopnice so tudi v prodaji
Sreda, 20. aprila, ob 19.30: Čajkovski:	CARODEJKA. Abonma
- F. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 21. aprila, ob 19.30: Du-tilleux: VOLK, Berlioz: FANTASTIČNA SIMFONIJA. Abonma B. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 22. aprila, ob 20. uri: Borodin: KNEZ IGOR. Zaključena predstava za TS Ljubljana. Sobota, 23. aprila, ob 19JO: Ni-colai:	VESELE ŽEJNE WIND-
SORSKE. Izven abonmaja. Gostovanje Mestnega gledališča iz Celovca. Vstopnice v prodaji od torka, 19. aprila od 10JO dalje. Nedelja, 24. aprila, ob 10,30: Rossini: SEJVHJSKI BRIVEC. Zaključena predstava za razne šole izven Ljubljane.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka
V soboto, 16. aprila bo Sentja kobsko gledališče gostovalo v Ko stanjevici na Krki * zabavno Goldonijevo komedijo »Ribiške zdra he« ob 19J0. V soboto, 23. april' bo premiera Shakespearove kome dlje »Beneški trgovec« v režiji gc sta Orila Debevca in z Pavčičem. Sadarjevo, Karmom. Kocjana čem, Penkom in Usenikom v glav nih vlogah. Rezervacije telefon štev. 312-860.
MLADINSKO GLEDALIŠČE PIONIRSKI DOM
Ponedeljek, 18. aprila, ob 17. Uri: Dušan Radovič: KAPITAN JOHN PIPLFOX. Gostovanje v Kočevju.
Torek, 19. aprila, ob 16. url: Dušan Radovič: KAPITAN JOHN PIPLFOX. Abonma K in izven.
Sreda, 20. aprila, ob 15. uri: Dušan Radovič: KAPITAN JOHN РПТРОХ. Abonma I in izven. Ob 20. uri: Jean Anouilh: PLES TATOV. Za Mlad. tov. komite — Ind. kov. šolo »Litostroj« in šolo otroških negovalk.
Četrtek, 21. aprila, ob 17. uri; Jean Anouilh:	PLES TATOV.
TV snemanje abonma O Domžale П. Razširjeni glasbeni abon-
GORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Nedelja, 17. aprila, ob 16. uri: A. T. Linhart: ZUPANOVA MICKA in Garick-Smole: VARH — komediji — gostovanje v Ilirski
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 17. aprila. Napovedana predstava DESETEGA BRATA odpade, zaradi bolezni v ansamblu.
Petek, 22. aprila: URA PRAVLJIC in PETER IN VOLK v panto-mimski priredbi.
Ob 14J0: v PREDOSLJAH.
Ob 17. uri v PREDDVORU
Lutkovni odri
MARIONETE, Levstikov trg 2 Sobota, 16. aprila, ob 17. uri: M. Mahnič:	BDEČA KAPICA —
Izven.
Nedelja, 17. aprila, ob 10J0: P. Bevk: LENUH POLEŽUH. Drino zaklj. predstava za abonma nedeljski.
Ob 15. uri: F. Bevk: LENUH POLEŽUH — Izven.
Torek, 19. aprila, ob 17. uri: F. Bevk: LENUH POLEŽUH. Zakl], predstava za abonma Š in U (razširjeni — turnus B).
Četrtek, 21. aprila, ob 15.30: P. Bevk: LENUH POLEŽUH. Zaklj. predstava za abonma D, T, S (razširjeni — turnus B).
Ob 17. uri: F. Bevk: LENUH POLEŽUH. Zaključena predstava za abonma K — razširjeni turnus B.
Petek, 22. aprila, ob 17. uri: F. Bevk: LENUH POLEŽUH. Zaključena predstava za abonma L, D, S (rajširjeni — turnus B). Sobota, 23. aprila, ob 17. uri: F.
Bevk:	LENUH POLEŽUH —
. Izven.
Nedelja, 24. aprila, ob 11. in 15. uri: M. Mahnič: RDEJCA KAPICA — Izven.
ROČNE LUTKE Resljeva 36
Nedelja, 17. aprila, ob 17. uri: M. Belina: UŽALJENI MEDVEDEK.
Sreda, 20. aprila, ob 10. uri: M. Belina: UŽALJENI MEDVEDEK. Zaključena predstava za Vzgojno varstvene zavode.
Nedelja, 24. aprila, ob 17, uri: A. Marodič: KRIKEC IN PIKEC. — Izven.
Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure na upravi. Resljeva 36 (razen nedelje) in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Rezervacije po telefonu 312-020 vsak dan od 10. do 12. ure (razen nedelje).
Koncerti
Sobota, 16. aprila, ob 19.30: M. Schisgal: LBEJZN. (Luv). (Komedija). Izven. (Mladini do 18 let neprimerno).
Nedelja, 17. aprila, ob 19.30: P. Schaffer: ANGLEŠKI TRIKOTNIK. (Dve komediji). Gostovanje v Metliki.
Ob 20. uri: M. Mikeln: INVENTURA 65. (satirični kabaret). Gostovanje v Kropi, (dvain-osemdesetič).
Ponedeljek, 18. aprila, ob 19.30: J. P. Sartre: UMAZANE ROKE. Abonma Mladinski I in izven. (Vstopnice tudi v prodaji). (Gostovanje SLG Celje.)
Torek, 19. aprila, ob 20. uri: J. P. Sartre: UMAZANE ROKE. Abonma Mladinski Ш in izven. (Vstopnice tudi v prodaji). Gostovanje SLG Celje.
Sreda, 20. aprila, ob 19J0: Kipp-hardt:	V ZADEVI ROBERTA
OPPENHEIMERJA. Abonma Kolektivi S in izven. (Vstopnice tu-' di v prodaji).
Četrtek, 21. aprila, ob 19.30: J. P. Sartre: UMAZANE ROKE. Abonma Mladinski П in izven. (Vstopnice tudi v prodaji). Gostovanje SLG Celje.
Petek, 22. aprila, ob 19.30: Kipp-hardt:	V ZADEVI ROBEJRTA
OPPENHEJLMEJRJA. — Abonma Kolektivi B in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Sobota, 23. aprila, ob 19J0: M. Schisgal: LBEJZN (Luv). (Komedija). Abonma Kolektivi C in izven. (Vstopnice tudi v prodaji). (Mladini do 18 let neprimerno).
Ob 16. in 20. uri: Kipphardt: V ZADEVI ROBERTA OPPENHEIMERJA. Red: Dijaški in red: Kolektivi. Gostovanje v Škofji Loki.
Nedelja, 24. aprila, ob 15. uri: M. Schisgal: LBEJZN, (Luv). (Komedija).- Abonma Kolektivi N in izven. (Vstopnice tudi v prodaji). (Mladini do 18 let neprimerno).
Ob 19.30: M. Mikeln: INVENTURA 65. (satirični kabaret). Izven. (triinosemdesetič). Opozarjamo na tri predstav** Sartrove drame »Umazane roke«, s katero ta tedn gostuje v MGL Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Posebej opozarjamo na 83 predstavo satiričnega kabareta »Inventura 65« v nedeljo, dne 24. aprila zvečer. Predstava je Izven abonmaja. >
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Sobota, 16. aprila, ob 19JO: Goldoni-Ruuel: RIBIŠKE ZDRAHE, komedija. Gostovanje v Kostanjevici' na Krki.
Nedelja, 17. aprila, ob 16. uri: Hašek-Ararr'cki: PUSTOLOVŠCI NE DOBREGA VOJAKA ŠVEJ-KA, komedija. Popoldanska predi stava. Izven.
Ob 20. uri: Podor: CERKVENA MIŠ, komedija. Zadnja večerna uprizoritev. Izven.
Sobota, 23. aprila, ob 20. uri: Shakespeare:	BENEŠKI TRGO
VEC, komedija. Red: B in izven. Nedelja, 24. aprila, ob 16. uri: Shakespeare:	BENEŠKI TRGO
VEC. komedija. Red nedelja -popoldanski in izven.
Ob 19.30: Shakespeare: BENE ŠKI TRGOVEC, komedija. Ve-
DUO GLTjjW — CA V ALLO iz Milana (Franco Gulil, violina in EJnrica Cavallo, klavir) -bo koncertiral 20. aprila v KOPRU, 21. aprila v MARIBORU in 22. apr:ia v UURLJANI (modri abonma). Franco Gulil, nekdanji solist znamenitih »Rimskih virtuozov«, velja danes za enega najboljših svetovnih violinistov in za • vodilnega virtuoza v Italiji. S svojo ženo Enrico Cavallo prihaja na svoje sedmo gostovanje v Jugoslaviji. Pravkar je opravil izredno uspelo turnejo po Skandinaviji in Sovjetski zvezi. Umetnika bosta igrala spored, ki pri nas po večini še ni bil izveden: Schubertov Duo. nedavno odkrito Mendeissohnovo sonato, Brahmsov Scherzo v c-molu (iz sonate, ki so jo skupaj komponirali Brahms. Schumann in Dietrich) ter Stravinskega Divertimento (po motivih Čajkovskega).
Razstave
NARODNI MUZEJ LJUBLJANA —
Odprti sta občasni razstavi »Moda od fin de si čela do chariesto-na«. ki jo posreduje Muzej za umjetnost i obrt iz Zagreba in »Nekaj matematičnih in tehničnih knjig iz starega fonda Knjižnice Narodnega muzeja« ter stalna arheološka zbirka.
Muzej je odprt dopoldne vsak dan razen ponedeljka od 9.—13. in popoldne v torek in petek od 16.—19. ure.
NARODNA GALERIJA — Razstava »Tristo let mode na Slovenskem« je odprta .vsak dan razen ponedeljka od 10.—18. ure in' v nedeljo od 10.—13. ure.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MU
ZEJ — V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, Trg herojev 1, si lahko ogledate razstavo »Včeraj in danes v škocjanskih hribih. — razstava o spreminjanju vaškega življenja«. Razen ponedeljka, ko je muzej zaprt, je odprta vse dni dopoldne od 9.—13. ure in v torek in petek popoldne od 16. —19. ure.
GRAD GORIČANE -etnografski muzej je ponovno odprl izvenevropske zbirke v gradu Goričane pri Medvodah. Muzej je odprt vsak dan razen •ponedeljka od 9.—12. ure in od 15.—18 ure.
MODERNA GALERIJA — V Moderni galeriji je odprta stalna zbirka slovenskega slikarstva, kiparstva in grafike vsak dan razen ponedeljka od 10,—18. ure, ob nedeljah pa med 10. in 13. uro.
MALA GALERIJA — V Mali galeriji je odprta vsak dan med 10. in 20. uro razstava grafik Rika Debenjaka.
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE, Ljubljana, Prešernova 20 — Stalne zbirke Prirodoslovnega muzeja bodo do nadaljnjega zaprte zaradi preurejanja.
K гп''г'’1са
Ponedeljek, 18. aprila: UROČEN (SPELLBOUND), ZDA, 1945. Scenarij: Ben Hecht. Režija: Alfred Hitchcock.
Torek, 19. aprila: UROČEN.
Sreda, 20. aprila:	SABOTAŽA
(SABOTAGE), Vel. Britanija, 1936. Scenarij: Charles Bennett, Alma Reville. Ian Hay, E. V. H. Emmett, Helen Simpson. Re-žija:Alfred Hitchcock.
Ob 20: uri: MOŽ Z MORJA (LHOMME DU LARGE),. Francija, 1920 (nemi). Scenarij in režija: Marcel L'Herbier. četrtek, 21. aprila: SABOTAŽA, 'etek. 22. aprila: DEJVET1NTKI-DEJSET STOPNIC (THE THIR-THY — NINE STEPS), Vel. Britanija, 1935. Scenarij: Charles Bennett, lan Hay, Alma R» ville. Režija: Alfred ffitschcock. Sobota, 23 aprila: DEVETINTRIDESET STOPNIC.
Za gradnjo onkološkega inštituta
V sklad za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani so prispevali:
»LESONIT« Ilirska Bistrica, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2,232.500 dm; zdravstveni dom Ljubija-na-Center, obveznice skopskega posojila v vrednosti 626.500 din; trgovsko podjetje »IZBIRA« Ljubljana 500.000 din; komunalna banka 605-11-70 Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 446.500 din; podjetje za PTT promet Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 357.200 din; tovarna »LAMA« Dekani 300.000 din; kolektiv občinskega sodišča I. Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 143.787 in gotovine 71.799 din; gostinsko podjetje »FIGOVEC« Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 178.600 din; obrtno podjetje »KOMUNALNI SERVIS« Jesenice na Gor., obveznice skopskega posojila v vrednosti 125.300 din; uprava goriških vodovodov Nova Gorica 100.000 din; trg. podjetje »PERUTNINA« Ptuj, 100.000 din; »TE GRAD« Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 108.000 din; občinsko sodišče Škofja Loka
40.000	din; kmetijska zadruga Laško 40.000 din; lekarna »ZLATOROG« Bled 50.000 din; kinematografsko podjetje »GLOBUS« Koper, obveznice skopskega posojila v vrednosti 81.445 din; trg. podjetje »FUŽINAH« ' Vitanje
25.000	din; kolektiv okrožnega sodišča Novo mesto, obveznice skopskega posojila v vrednosti 41.078 din; zdravstveni dom Laško, obveznice skopskega posojila v vrednosti 52.937 din; kolektiv službe družbenega knjigovodstva Postojna, 27.400 din; kolektiv TGP »METROPOL« Ludja-Portorož 19.700 din; Vodovod Kranj 20.768 din; uslužbenci KU Kranjska gora 4.000 din; uslužbenci pošte Stari trg pri Ložu, obveznice skopskega posojila v vrednosti 9.470 din; društvo upokojencev podružnice Radeče, obveznice skopskega posojila v vrednosti 8.930 din; Marija Nusdorfer, Lože 8, Vipava, obveznice skopskega posojila v vrednosti 12.530 din; Viktor Fabian, K sodišču 1, Novo mesto, obveznice skopskega posojila v vrednosti 13.395 din; Vida Blassdg, upokojenka, Metlika, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Malči in Rajko Šlibar. Prešernova 17, Bled 5.000 din; Anton Gorišek, Kisovec 51. Zagorje ob Savi, 5.000 din; Metod Pavlica, Sava 42 pri Litiji, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2.146 din; Milena Jeraj, Ilirska 22. Ljubljana,
10.000	din; Rok N. Rakek 26, obveznice - skopskega posojila v vrednosti 10.024 din; Jožica Kovačič, Štefanova 23, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 8.564 din; Pepca in Karel štrekelj, Emonska 4, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Ivana Pajk, Babno polje 61, Prezid, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Amalija Janež, Babno polje 69, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Jožefa Troha, Babno polje 104, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Marija Troha, Babno polje 97, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Lavren-cia Troha, Babno polje 86, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.253 din; Marija Majetič, Babno polje 103, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2.506 din; Ivana Ožbolt, Babno polje 62, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2.506 din; Vera Kastelic, Na gmajni 21-a, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 8.930 din; Ludvik Gorčan, Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.786 din; Marta Kikec, Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.786 din; Terezija Radulovič, Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.786 din; Milena Perušek, Hrastje pri Šentjerneju, 5.000 din; Franc Hudamalj, Kisovec 62, Zagorje ob Savi. obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.253 din; Alojz Bobnar, Šentvid 20, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 3.219 din; Leopold Feran*
Koroška 12, Šoštanj 5.000 din; Kocijanovi, Linhartova 98, Ljubljana 5.000 din; Dr. Kambič Miha ih Marija, Erjavčeva 28, Ljubljana, v spomin pok. ing. Anice Kambič-Jeromelj. obveznice skopskega posojila v vrednosti 14.036 din in gotovine 13.000 din; Jože Keše, Mala Čolnarska 7, Ljubljana, v počastitev spomina pok. Janeza Arko, obveznice skopskega posojila v vrednosti 12.803 din; klub »Malnovcev« Trnovski pristan 4, Ljubljana, namesto venca na grob pok. sošolca Jožeta Jerotina 10.000 din; Vet. Niko Malnerič, Logatec, namesto venca na grob pok. bratranca Vladimira Bajuka iz Ljubljane 4.000 din; družina Verbič-Petriček, Dol. Logatec — Ljubljana, namesto venca na grob pok. Stanka Perpar iz Logatca 7.000 din; projekt, org. AFOS Ljubljana, namesto venca ob smrti Rihar Leopolda 10.000 din; Sosedje pok. Franca Rusa, Ljubljana-Polje, namesto venca ob njegovi smrti 9.500 din; Nada Brajnik-Sartori, Ul. 15. septembra 1, Nova Gorica, namesto cvetja na grob pok. Zinke Cigoj iz Ajdovščine
5.000	din; Šmalc, Švajger Ve-rij in Rado, namesto venca na grob pok. Janeza Arko-La-zarja, iz Ljubljane 10.000 din; družina Goljevšček, Ljubljana, v počastitev spomina pok. Aleša Kermavnerja 10.000 din; prof. dr. Marija Baršnik, Rimska c., Ljubljana, namesto venca na grob pok. Aleša Kermavnerja 10.000 din; stanovalci Stolpnice 2, Linhartova 66, namesto venca na grob pok. Aleša Kermavnerja 5.400 din; stanovalci hiše Be-thovnova 14, Ljubljana, za pok. Janeza Arko 21.500 din; Vlasta Voljč, Vrtača 4, Ljubljana, v spomin na pok. dr. Vladimira Kreča iz Ljubljane
5.000	din; dr. Gorazd Kušej, Vodnikova 93, Ljubljana, v počastitev spomina pok. Marije Polec 5.000 din; klub štipendistov sklada Borisa Kidriča iz Ljubljane, namesto venca ob obletnici smrti Borisa Kidriča 20.000 din; Minka in Janez Krek, Ljubljana, namesto cvetja na grob pok. Janeza Arko 5.000 din; družine šiška-Petrič-Tome iz Ljubljane, namesto venca na grob pok. strica Ivana Pestotnika
10.000	din; občani vasi Hote-drščica, namesto venca na grob pok. dr. Stanka Perparja 18.800 din; sosedje zdravstvenega doma v Logatcu, namesto venca na grob pok. dr. Stanka Perparja 32.500 din.
Do 14. 4. 1966 so znašali prispevki občanov, delovnih in drugih organizacij skupno z ■vrednostjo prispevanih obveznic skopskega posojila 162,295.207. starih dinarjev.
Za prispevke vsem darovalcem iskrena hvala!
Sklad za gradnjo onkološkega inštituta ima žiro račun 503-740-269. Obveznice skopskega posojila sprejema gradbena ekipa onkološkega inštituta v Ljubljani, Vrazov trg 2.
Popravek k objavam zahvale z dne 9. 4. 1966:
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. obveznice skopskega posojila v vrednosti
6.265.000	din.
ONKOLOŠKI INŠTITUT
Končan vodniški tečaj
Letos pri Kompasu 70 novih mladih vodnikov
Te dni se je v- šoli gostinskega centra v Ljubljani končal osemdnevni seminar turistične vodniške službe, katerega prireditelj je bilo podjetje KOMPAS. Sedemdeset mladih ljudi si je ob predavanjih nabiralo osnovno znanje, ki ga bodo pozneje kot turistični vodniki v sezoni tudi praktično uporabljali.
ATELSKOVA DRUŽINICA NA SPREHODU PO CVETOČEM SADOVNJAKU.
Foto: J. PEŠTAJ
Pomlad naše najmlajše družine
Mariborske četverke so že »velike deklice« in jim bo kmalu 3 leta
SELO V PREKMURJU
Ustanovili so prosvetno društvo
V	Selu so nedavno ustanovili prosvetno društvo, za katero je med mladino, pa tudi med odraslimi vaščani dokajšnje zanimanje. Pohvaliti je treba predvsem žene iz te vasi, ki so bile pobudnice za ustanovitev društva in so tudi ves izkupiček od 8- marca namenile za ureditev odra.
V	društvu delujeta dve sek-cji, in sicer dramska in pevska. V okviru dramske sekcije pripravljajo starejši skupno z mladino komedijo Jeana Kerra »Mary, Mary«, medtem ko samo mladina pripravlja komedijo Klauda Fugeta »Srečni dnevi«. Z uprizoritvijo obeh del bi radi popestrili kulturno dejavnost, ki je bila že doslej zelo živahna. Med vaščani Sela in okolice je namreč za takšne prireditve veliko zanimanje in je dvorana ob prireditvah zmeraj prenapolnjena. L. K.
Po aprilskem dežju je tudi v Mariboru posijalo toplo sonce in zvabilo na sprehod najmlajšo slovensko družino, mamico in očka Atelšek in njune štiri deklice. Ko sem jih obiskala, so se odpravljali z doma.
—	Kdo bo prinesel stolček, da obujemo čeveljčke, — je dejala mamica- In vse štiri so pohitele, med vzkliki — Anki ca bo, Pikica bo, jaz bom, ne ti, Branka..! Stol ček pa je bil en sam in na stal je prepir, malce joka, ki pa se je naglo polegel. Pri Atleškovih jokanja kaj prida ne upoštevajo, kam bi sicer prišli! In male navihanke to dobro vedo. Brez pridržka jih lahko pohvalimo, da so izredno pridne in prav nič razvajene. Seveda do medsebojnih obračunavanj že pride in če je katera le preveč »huda«, mora v kot.
—	Največkrat se skregajo zaradi igrač- Za tiste igračke, ki jih imajo vse, jim ni mar. Ce pa ima ena to, kar nimaj d druge, potem hočejo vse prav tisto — jih je zatožil očka.
Sičefpa je treba'priznati mamici in očku, da sta zares dobra vzgojitelja — potrpežljiva. mirna in prav ljubka v krogu svojega drobnega naraščaja. Prav njuni mladosti je pripisati, da zmoreta tako neutrudno skrbeti za deklice. Brez proste nedelje, brez letnega dopusta, dobesedno živita zanje.
Na travi v sadovnjaku, ki jim ga daje kmetijska šola na voljo za sprehode, so se deklice razživele. Iskale so drobne marjetice, se igrale z žogami, ki jih je prinesel »stric doktor« in se veselile sončne-ga poldneva.
ŠMARJEŠKE
TOPLICE
Priprave na skrajšan delovni čas
Kolektiv Zdravilišča šmarješke Toplice, ki je lani dosegel zelo lep poslovni uspeh, se letos resno pripravlja na uvedbo skrajšanega delovnega časa, na 42-umi delovni tednik. V anketi, ki so jo glede tega izvedli, je 98 odstotkov članov kolektiva potrdilo, da imajo pogoje za prehod na skrajšan delovni čas. Domala 86 odstotkov jih je pripravljenih prevzeti v primeru skrajšanega delovnega časa potrebne delovne pogoje in obveznosti, 89 odstotkov pa jih meni, da je potrebno še prej povečati odgovornost na delovnem mestu. Analitični podatki o poslovanju s skrajšanim delovnim časom kažejo, da bo zdravilišče do konca letošnjega leta imelo pogoje za prehod na skrajšan delovni čas s prvim januarjem 1967.	(R)
Z mamico in očkom* smo ugotovili, da so pravzaprav hitro zrasle. Tista drobcena, nežna bitja postajajo bolj ali manj samostojne osebnosti.
—	In kako shajate z družinskim proračunom? —
—	Preudarno obrnemo vsak dinar — je dejal očka, ki je nekak ekonom v družini. — Skušamo gospodariti tako, da pri hrani ne bi varčevali na račun zdravja otrok- Ne hranimo se razkošno, toda zdravo. Sadje morajo deklice imeti vsak dan in deset pomaranč pojedo brez ponujanja. Dva litra mleka moramo imeti dnevno. No, sto tisočakov pač dobesedno pojemo ..! —
Ce ne bi mamica pridno sama šivala za deklice ter pletla in kvačkala zanje, bi v proračunu močno zaškripalo.
—	Zdaj bo vsem štirim treba kupiti nove čeveljčke —
se je spomnila. Pa posteljice jim bodo kmalu prekratke! —
— Morda bi bilo dobro to povedati »Marlesu«, ki je podaril prve posteljice, pa mariborska tovarna čevljev se bo morda tudi spomnila najpopularnejših mariborskih deklic — sem na'glas povedala misel, ki pa ni zrasla na mojem zelniku. Nekoč mi je neki tuji občudovalec mariborskih četverčk dejal: pri nas bi se podjetja trgala za to, da bi deklice 'nosile nji-” hove izdelke . *.!
Pogovor so prekinile deklice: Mama, ata... joj, kaj je to?
V travi se je previjal .velik deževnik. Vse 'štiri so ga presenečeno opazovale- Spoznale so spet nekaj iz velikega neznanega sveta, ki ga dan za dnem odkrivajo, ko pogumno tekajo svojemu tretjemu rojstnemu dnevu naproti.
J. PEŠTAJ
Kakšne bodo naloge vodnikov? že v začetku maja se bodo razkropili po vseh Kompasovih poslovalnicah. Nekateri bodo spremljali tuje turiste po Kompasovi klasični tori, drugi pa bodo v večjih letoviščih Jadrana in Gorenjske svetovali, pomagali in vodili goste na krajše izlete po bližnji in daljni okolici.
S takšnimi seminarji si skuša direkcija za inozemski
MURSKA SOBOTA
Letos 1,270.000 kilogramov piščancev
Lani je začel obrat KIK Pomurka uvajati z zasebnimi kmeti kooperacijo tudi v kokoš Jere ji. Čeprav je bi^ začetek skromen, je proizvodnja iz ‘dneva v dan večja. Lani so v kooperaciji spitali 393.000 kg piščancev, letos pa jih bodo 1,270.000 kg. Pri tem imajo tudi nekatere težave, ki -izvirajo predvsem iz nizkih odkupnih cen, oziroma bolje rečeno, iz visokih cen krmil in električnega toka. Cene krmilom so se v primerjavi z lanskim letom zvišale za okoli 60 odst. Povprečna prodajna cena piščancev v trgovini se je sicer zvišala na 1100 din za kilogram, potrebno pa je, da se v okviru te cene oblikuje tudi primerna cena, ki bo ustrezala proizvajalcu in organizatorju proizvodnje.
A. H.
GORNJA RADGONA
Letos veliko prireditev
Svet za prosveto in kulturo ter telesno vzgojo v Gornji Radgoni je zasnoval širok delovni program. Med drugim bodo razvili tudi kulturno prosvetno delo. Na amaterskih odrih nameravajo izvajati delo z napredno tematiko. Hkrati bodo omogočili razna gostovanja z vseh področij kultumoprosvetnega dela. V načrtu imajo prirejanje razstav, revij, tekmovanj in drugih podobnih srečanj, šole pa bodo zainteresirali za uvedbo sistematične filmske vzgoje za učence, zlasti tam, kjer so kinematografi.
PRVE LASTOVKE V GOSTINSTVU — Topli dnevi so vzpodbudili gostince, da so že uredili postrežbo na prostem. Pred Rotovško kletjo v Mariboru so spet dobili svoj ‘prostor na soncu oleandri, palme in senčniki. Ojunačili pa so se že tudi prvi gostje.	Foto: J. PEŠTAJ
Uspehi turističnega društva
V Radencih menijo, naj bi turistično takso porabili za turizem
Lepa udeležba članstva na zadnjem občnem zboru turističnega društva je pokazala, da domačini v Radencih z zanimanjem spremljajo delo tega društva, ki je v svojem petletnem obstoju veliko prispevalo k turističnemu razvoju v tem kraju.
Lani so turistični delavci v Radencih poskrbeli, da so bile poti vseskozi urejene, uredili so parkirni prostor, poskrbeli za gramoz na cesti ter začeli delo v zvezi z urejanjem pločnika pri ' kinodvorani. V zvezi s tem pa članom turističnega društva
Pred dvema letoma je občan Jurij odkril mizarja, ki je mizaril doma po delu, se pravi, nekoliko šušmaril. Stanoval je zunaj mesta v neometani hiši, ki je imela prvo nadstropje še votlo. Jurijevo naročilo je sprejel z odprtimi rokami, ugodil je vsem njegovim željam in izdelal mu je kose poroštva hitro, dobro in ne prevet drago.
Višek
zasebne
pobude
»Saj pravim, zasebna pobuda je res nrJaaj vredna,« ga je hvalil občan Jurij, ko je odšteval denar.
»če boste še kdaj potrebovali, prosim,« se je ponudil mizar-šušmar in skrbno spravil denar. »Zmeraj vam bom z veseljem ustregel.«
Lam se je' občan Jurij spomnil na to obljubo: potreboval je namreč dodatno omarice za knjige. Napotil se je k mizarju-šušmarju in komaj
spoznal njegovo hišo. Zdaj je bila namreč lepo ometena, zgornje nadstropje ni več zevalo prazno in na strehi se je košatila srebrna televizijska antena.
Mizar ga je sprejel mlačno in Qa najprej sploh ni spoznal, šele čez čas se mu je posvetilo, da je Jurij njegova nekdanje\ stranka. Poslušal je njegovo željo in začel mencati:
»Veliko naročil imam in delo bi težko prevzel. . Sploh vam ne morem obljubiti, kdaj bo gotovo.«
»Saj bom počakal, ne mudi se mi,k je moledoval občan Jurij.
»No, pa naj bo,« je milostno dejal mizar-šumar. »Samo zato. ker ste stara stranka. Bo pa nekoliko dražet saj veste, les, elektrika, vse se je podražilo.«
Občan Jurij ni zapel hvale zasebni pobudi, ko je šele po treh mesecih dobil omarico in jo prekleto drago plačal. Kljub temu pa se je pred nekaj dnevi spet napotil k mizarju, da bi mu ta izdelal nekaj polic. Tokrat je opazil ob hiši novo garažo, iz katere je molela nos bleščeča limuzina. Mizar je za razvedrilo delal na vrtu.
»Ne sprejemam več naročil,« je rekel še preden mu je Jurij utegnil
________s______________________________
Taki smo
povedati svojo željo. »Razumite• •da se mi ne izplača več: kar sem želel, že imam in zdaj bi rad imel še svoj mir človek se ne пгоге vse življenje pretegovati dan in noč.«
»Saj, saj,« mu je pritrdil Jurij, »ampak jaz sem bil ena prvih strank, pri vas. .«
»Tudi včeraj je bila pri meni taka stara stranka,« se je nasmehnil. »Pomislite, ponudila mi je pet tisoč starih dinarjev, če prevzamem delo. Veste, kaj sem naredil? Ponudil sem ji prav toliko, če me pusti pri miru... Res ne delam več. Samo tu in tam še kaj naredim za devize. Deviz pa najbrž nimate?«
Občan Jurij je žalostno odkimal.
»Vrag naj vzame tako zasebno pobudo,« je zamrmral in se odpravil v družbeno mizarsko delavnico.
»Do nadaljnjega ne sprejemamo manjših naročil,« so mu povedali. »Izdelujemo samo serije.«
Občan Jurij je preklel še družbeno pobudo in si kupil žago.
M. REMEC
očitajo, da se preveč ukvarjajo z raznimi komunalnimi deli, manj pa s pospeševanjem turizma.
V turističnem tednu je društvo organiziralo za članstvo poučni izlet in strokovno predavanje ter skušalo za turizem vzbuditi zanimanje tudi med šolarji v Radencih in Kapeli. Komisija za hortikulturo je tudi ocenila najbolje urejene hiše in vrtove
KRŠKO
Raje začeti novo kot dograjevati staro šolo
Pouk v treh izmenah, razen tega pa še učilnice v stanovanjskih prostorih, govori o velikem pomanjkanju šolskega prostora v Krškem, že dlje so se ogrevali za dozidavo sedanje šole, za kar so bili že tudi izdelani načrti. Računi kažejo, da bi bilo to draže kot gradnja nove šolske stavbe, ker bi z dozidavo zadevo le delno rešili. Ker 'pa ni računati, da bi hkrati zgradili vse Šolske prostore, dobiva čedalje- večjo podporo predlog, da bi šli v etapno gradnjo novih ,šolskih prostorov. Tako menijo tudi politične organizacije in občinska skupščina. Za novo šolo imajo določenb lokacijo na levi strani SsVe, o predlogu za etapno gradnjo nove šole pa bodo še razpravljali z občani in delovnimi organizacijami.	fr)
ter najlepše nagradila. Devet hišnih lastnikov, ki so si s skromnimi sredstvi lepo uredili svoje domove, je prejelo denarne nagrade v skupnem in dokaj skromnem znesku 54.000 starih dinarjev.
Lani je v Radencih 18 lastnikov zasebnih turističnih sob izkoristilo ugoden kredit, da so z njim zboljšali in povečali sobe, ki jih .oddajajo turistom. Skupno so tem lastnikom omogočili 10 milijonov starih dinarjev kredita. Tudi za letošnjo turistično sezono je pripravilo društvo lep načrt, ki ga pa bo lahko uresničilo te tedaj, če se bodo sredstva, zbrana od turistične takse, vračala prek občinske skupščine tja, kjer so jih ustvarili, in sicer nazaj - k turističnemu društvu.
I. K.
pridobiti preizkušeni vodniški kader, katerega bo lahko kadarkoli poklicala v službo- Takšno dolgoročno planiranje gotovo ni odveč, kajti že čez leto ali dve se bodo zanesljivo pokazali bogati sadovi. T. B.
BREŽICE
Park bodo obnovili
Kot vse kaže, bodo v Brežicah najbrž le prisluhnili želji brežiških občanov in na pobudo turističnih delavcev SAP obnovili park v senci stoletnih dreves poleg gradu. Park je bil tu že pred vojno. Postavili bodo klopi in uredili plesišče, gostinci pa bodo poskrbeli, da bodo obiskovalci parka tudi lahko dobili okrepčilo. Tudi pri avtobusni postaji za gimnazijo bi bilo treba postaviti nekaj klopi za čakajoče potnike.
IKA
OPOZORILO!
Obveščamo kupce — uporabnike elektroaku-stičnih izdelkov tvrdke
V/O »MAŠPRIBORINTORG« -MOSKVA ZSSR
da naj se za brezplačni servis v garanciji in za servis izven garancije za aparate, ki so jih kupili v SFRJ in za katere je »INTER-IMPEX« dal garancijo kot generalni zastopnik za SFRJ, od 15. aprila 1966. leta dalje zglasijo izključno v spodaj navedenih delavnicah v SFRJ:
1.	ISKRA SERVIS — Ljubljana, Rožna dolina cesta IX/6 a
2.	ISKRA SERVIS — Kranj, Trubarjev Trg 10
3.	ISKRA SERVIS — Maribor, Partizanska 11
4.	ISKRA SERVIS — Sežana, Partizanska 32
5.	ISKRA SERVIS — Rijeka, Rade Končara 17
6.	ISKRA SERVIS — Zagreb, Primorska 5
7.	ISKRA SERVIS — Split, Žrtava Fašizma 42
8.	ISKRA SERVIS — Sarajevo, Ilije Grbiča 4
9.	ISKRA SERVIS — Beograd, Vojvode Stepe 26 10. ISKRA SERVIS — Skopje, Kej »13 Noemvri« b.b.
Vsa pojasnila vam bo dalo podjetje
. »INTERIMPEX« - SKOPJE
3413
OBVESTILO
ZDRUŽENO PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA
obvešča vse telefonske naročnike, da bodo 16. aprila 1966 vključeni v avtomatski telefonski promet, telefonski naročniki TRBOVELJ, HRASTNIKA, ZAGORJA OB SAVI, RADEČ, ZIDANEGA MOSTA, DOLA PRI HRASTNIKU in IZLAK: ki bodo prek pripadajoče avtomatske telefonske centrale vključeni v omrežno skupino LJUBLJANA, katere karakteristična številka je 061.
Opozarjamo telefonske naročnike omrežne skupine Ljubljana, v katero spadajo kraji: Ljubljana, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Šentvid, Dobrunje, Črnuče, Škofljica, Domžale, Mengeš, Kamnik, Grosuplje, šmarje-Sap, Kočevje, Ribnica, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Radeče, Zidani most, Dol pri Hrastniku in Izlake, da pri vzpostavljanju zvez znotraj omrežne skupine (kadar kličejo naročnike prej omenjenih krajev) ne izbirajo karakteristične številke, ampak samo številko želenega naročnika, kakor je natisnjena v telefonskem imeniku.
Telefonski naročniki ostalih omrežnih skupin (Kranj, Koper in Novo mesto) pa pri vzpostavljanju zvez z naročniki omrežne skupine Ljubljana, med katere od 16. aprila dalje spadajo tudi Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Radeče, Zidani most, Dol pri Hrastniku in Izlake, izbirajo najprej karakteristično številko — 061 — nato pa številko želenega naročnika tistega kraja.
ZDRUŽENO PODJETJE ZA PTT PROMET — LJUBLJANA
3611

ŠIPAD
PREDUZEĆE ZA IZVOZ-UVOZ
I UNUTRAŠNJI PROMET DRVETOM I PROIZVODIMA OD DRVETA
SARAJEVO
OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR
NA SPOMLADANSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 16. DO 24. APRILA
V KITAJSKEM PAVILJONU KJER RAZSTAVLJAMO:
-	pohištvo za kombinirane sobe
-	spalnice, klasične in, sodobne
-	pohištvo za hotelske sobe
-	kuhinjsko pohištvo, klasično in sodobno
-	pohištvo za jedilnice
-	in drugo kosovno pohištvo za gospodinjstva
RAZSTAVLJENE PREDMETE LAHKO KUPITE NEPOSREDNO NA RAZSTAVNEM PROSTORU IN V NAŠIH PRODAJALNAH:
-	KRANJ, JLA 6
-	CELJE, Mariborska cesta 44
-	REKA, Žrtava fašizma 18
-	ZAGREB, Radičeva 14 JORDANOVAC 7
3558
Г
n
REX - ZOPPAS CASTOR - CANDY itd MOTORNE KOSILNICE OTROŠKE VOZIČKE	I
VAM NUDI
L_
KOZULIC DOMENICO
TRST - VIA MACHIAVELLI 12, tel. 38702
Cene konkurenčne! Zahtevajte pojasnila in cenike!
Hkrati lahko posredujemo za vas katerikoli nakup v inozemstvu
J
lesarstva. Zato se pred njo odpira noro obdobje rekonstruiraj, modemisacij in povečanja proizvodnih zmogljivosti. O tem je takole potekal pogovor s pomočnikom generalnega direktorja zeniške že-
DRAGO VRESNIK: S poti po Jugoslaviji
Na tej in drugi strani skalnatega Vranduka
VALJARNA Z ŽIČNO PROGO — eden izmed številnih obratov zeniške železarne.
Od Doboja dalje, navzgor ob sivi, godijasti reki Bosni, se za Magljajem, Zavidoviči in žepčo planino primaknejo in sklenejo s svojimi strmimi pobočji v vranduško tesen. Zaman bi tod še iskal starih podob, stožčastih, črnikavih lesenih streh in belo prebeljene ilovice v stenah, blatnih cest in pritlikavih čevabdžinic in trgovinic z oguljenimi lesenimi na-oknicami in vegastimi vrati. Sodobna mesta so se prirasla na bregove Bosne, nove hiše s širokimi okni in opečnatimi strehami, z električnimi žicami in televizijskimi antenami mežikajo z vseh strani, s pobočja in polic nad reko. Stare podobe z mladinske proge so na posnetkih in skicirkah slikarjev, ki so spremljali kopače in minerje z Vranduka, postale zgodovinsko blago. Široki železni tiri, ki so si izkrčili pot v središče Bosne, so pognali nov obtok v življenje pokrajine, danes najbogatejše v državi. Samo tu in tam še kak stari mlin ob potoku, ki se izlije v motno reko, razkazuje svojo leseno streho in pripoveduje o nekem življenju, ki ga ni več...
Vsaka pokrajina ima svojo težo, nosi v sebi neko davno pripoved, ki jo je treba doumeti, da bi človek razumel tisto, kar se odpre njegovim očem. Kdor je nekoč premagal vranduški klanec in trdnjavo na vrhu, si je odprl pot proti jugu, v zeni-ško kotlino, v srce Bosne. 2e nekdaj je držala tod ob Bosni stara pot. Vojaška cesta je bila to, polna burnih zgodb, ki so se napletle na njej v stoletjih. Včasih se je kipeče prerivanje na njej umaknilo trenutkom spokojne tišine; tedaj so popotniki mimo stopali po vrandu-škem klancu, otovorjeni z leseno krošnjo, s samar jem, v katerem so prenašali hrano z bogatejših ravnic ob Savi v svoje planinske vasi. Med hišami na vranduškem klancu, kjer se pobočja Veparja m Zeletve tesno oklenejo »razdragane« Bosne, so se ustavljali. V očeh so še odsevale podobe bogatih ravnic, belega kruha; tukaj v borni soteski pa so se spet
ZAVAROVALNICA
TRBOVLJE
v Trbovljah
posreduje prodajo
karamboliranega
vozila
»zastava« 750
prevoženih 4197 km — izklicna cena 7.500 Ndin. Ogled je mogoč pri Smerkolju v Domžalah. Licitacija bo dne 21. 4. 1966 ob 9. uri v prostorih Zavarovalnice Trbovlje. 3606
Komisija za delovna razmerja
HOTEL TRIGLAV -BLED
razglaša prosta delovna mesta za:
1.	šefa kuhinje
visoka kvalifikacija ali kvalifikacija s 5-letno prakso
2.	natakarico kvalificirana
3.	kuharico kvalificirana
4.	sobarico
kvalificirana ali polkvali-ficirana
5.	kuhinjsko blagajničarko
srednja strokovna izobrazba ali večletna praksa Delovno mesto pod točko 5. je sezonsko, ostala delovna mesta pa stalna ali sezonska po dogovoru. Nastop službe 1. 5. 1966 za vsa delovna mesta. — Ponudbe pošljite do 25. aprila 1966.	3578
srečale z domačim svetom. Prosili so za vodo, in zavedajoč se bogatega bremena v samar ju, ogovarjali dekleta:
»Oj, devojko u
Vranduku gradu,
vele ti si u veliku jadu.«
Toda mladost ne prenese usmiljenja, sočutja, ki ponižuje. In dekleta so ponosno odgovarjala:
»Oj, junače, ti si u goremu,
prenoseći hranu o samaru.«
Zgoraj nad hišami pa so mrko gledale na cesto črre odprtine v zidovih in obzidjih gradu. Njim je bila namenjena pomembnejša naloga, resnejša od smeha pri studencih. Od 12. stoletja dalje, ko se je Bosna odtrgala od kraljevine Duklje, so se bosanski bani naselili v Visokem, na drugem koncu zeniške kotline. Na tej strani je vstop v dolino zapiral vranduški klanec s svojo kamnito utrdbo. Kdor je imel v rokah ključ od Vranduka, si je odpiral vrata na obe strani. Pred dvajsetimi leti so mladinski minerji vsekali nova vrata v živo skalo predorov, skoznje je planil sopeči parni konj in zaukal, da je zadonelö po vsej zeniški kotlini. Od tedaj dalje zgodbe z vranduškega klanca tonejo v pozabo, samo ostanki starih zidov vranduškega gradu še pletejo spomine med sivo kamenje in slez, ki se je razbohotil čez mračne odprtine in strelske line.
Ženiška kotlina, uklenjena med položna pobočja planinskih vrhov Bitovlja, Grašni-ce, Klopačne, široke stjene, Veparja, Zmajevca, Katuna, Lisaca in Janjičkega vrha, je bila stoletja zasanjana v svoj davni sen. Nič velikega se ni spremenilo v njeni podobi vse do novejših dni. Na videz mirno in monotono je teklo življenje ob Lašvi, Ko-čevu, Bistrici in Cajdrašu. Samo na videz. Kajti v teh vaseh, ki so že spremenile svoje lice, so prikrita korita, po katerih je nekoč burno drvelo življenje starih naseljencev. V Brezi, kjer tedaj še niso vedeli, kaj je premog, je Baton, starešina ilirskih Desidijatov, kraljeval nad svojimi plemeni. In Valens, Va-ronov sin, se je s svojimi plemeni dvignil in zanetil upor proti Rimljanom. Dani uspel, pričajo izkopani rimski kamni, njihova bazilika v Zenici; nekaj desetletij so Rimljani prekopavali zemljo v zeniški kotlini, talili prvo železo, gradili ceste proti svojim mejam na Donavi. Tudi cesto čez vranduški klanec. Zeniška kotlina je dajala varno zavetje banom v Visokem in bogomilskemu dedu v Janjičih, danes majhni vasici, kjer je bilo v 15. stoletju središče bosanske bogomilske cerkve. Samo nagrobni napisi o umrlih dedih in bratih pričajo o nekdanjem pomenu Janjičev, zakaj bogorrrili niso poznali cerkva in srednjeveških rekvizitov rimske cerkve, pozlačenih oltarjev, gotskih in baročnih in renesančnih angel j cev in svetnikov, križ je zanje pomenil vešala... Ostal je samo pergament, ki so ga popisali s svojimi nauki, in čast čuvarja teh listin in rokopisov je pretežno pripadla kulturnemu Dubrovniku.
Nič se ni trdno vpisalo v življenje zeniške kotline, vse je izgorelo v času, kot ognji v prvih topilnicah železne rude v Varešu, Kaknju in Zenici. Prižgali so jih Rimljani in pozneje so jih po malem prižigali bosenski kralji in bani z Visokega; nazadnje Turki, ki so po uspešni bitki pri Doboju (1415.) za nekaj stoletij zavladali nad Bosno in ji s svojimi džamijami, kadiluki in nahijami, s svojimi navadami, nazori in koranom vtisnili še največ sledov — patriarhalnih in vzhodnjaško zaostalih običajev in zanesenjaške musli-
Prve železarske peči
Zeniška kotlina z bližnjim Varešem in prvimi rudniki železne rude v srednji Bosni ima prastaro železarsko tradicijo, ki sega dve tisočletji nazaj. V majhnih rudnikih in primitivnih talilnih pečeh so pridobivali odlično železo, ki so ga že v 14. stoletju izvažali na vse strani, največ proti morju, v Mletke. Kopači železne rude in talilci so bili tujci, ki so jih domačini imenovali Sase.
šele 1*. 1891 je bila ob rudnikih v Varešu zgrajena prva železarna. V istem času so v Zenici odprli prvi rudnik premoga. Surovo železo iz Vareša in premog sta omogočila izgradnjo prve jeklarne in valjarne v Zenici, ki je začela s proizvodnjo 1 1892. V naslednjih letih se je v Zenici zbralo okrog 300 jeklarjev, ki so do 1. 1898 proizvajali jeklo v pudlovkah. Tega leta so zgradili dve SM peči z zmogljivostjo po 15 ton jekla dnevno. Do začetka pr-
ve svetome vojne so postavili še eno peč in dosegli proizvodnjo 38 tisoč ton ingotov in 33 tisoč ton valjanega blaga. Zaradi vojne in let krize, ki so ji sledila, je zeniška železarna, podobno pa tudi njeni sosedi v Varešu in Ilijašu, životarila do zadnjih let pred drugo svetovno vojno. šele po letu 1936 je prišlo do obnavljanja in razširjanja proizvodnih zmogljivosti, tako da je zeniška železarna štiri leta pozneje že proizvedla 72 tisoč ton valjanega blaga.
Med vojno se je okupator zaman trudil, da bi razvil proizvodnjo. Partizanske enote so mu preprečevale izkoriščanje naravnih bogastev Bosne. Zato je pri umiku konec vojne uničil skoraj vse najvažnejše proizvodne naprave. Zeniška železarna in rudnik sta dočakala osvoboditev onesposobljena za' vsakršno proizvodnjo.
Zenica danes: jeklarska prestolnica Jugoslavije
Prvi dve leti po vojni so zeniški jeklarji obnavljali razrušene obrate in proizvodne naprave. Kljub pomanjkanju naprav in orodja so že leta 1947 presegli predvojno raven proizvodnje in prispevali k obnovi razdejanega gospodarstva 99 tisoč ton valjanega blaga. Usoda zeniške jeklarne tedaj še ni bila jasna. V istem času se je razvilo rudarstvo v Kaknju, Brezi in Zenici. Srednjebosanski rudniki premoga so pomenili izredno energetsko rezervo za industrijo. Rudniki železne rude v Varešu in Ljubiji pa so zaradi neposredne bližine premogovnih ležišč obetali vse možnosti razvoja železarstvu v Varešu, Ilijašu in Zenici.
Zaradi bogatih ležišč premoga in železne rude v zeniški kotlini in njeni neposredni bližini, so prvi načrti predvidevali izgradnjo velikega jeklarskega kombinata v Doboju. V tem smislu so bili izdelani tudi projekti za izgradnjo širokotimih ■ železniških prog Šamac-Sarajevo in Do-boj—Banja Luka. Težave, ki jih je prineslo leto 1948, po resoluciji Informbiroja, so preprečile nastanek nove železarne v Doboju. Zaradi tega je padla odločitev, da se ob starih obratih železarne v Zenici začne z izgradnjo novega jeklarskega giganta. Mladinske brigade iz vseh krajev države, ki so gradile železniško progo, so tega leta stopile v bitko za izgradnjo novega jeklarskega orjaka, največjega v državi. V naslednji desetih letih je bila zgrajena nova koksarna, valjarne z Bluming konti progo, srednjo progo, ozko in žično pro-
go, orjaška kovačnica in tri nove peči, velikanke, od katerih je bila zadnja spuščena v obratovanje 1.1958. Z izgradnjo tretje peči je bila dokončana izgradnja prve faze v razvoju železarne Zenica. Ob navedenih proizvodnih napravah pa je bilo zgrajenih še mnogo drugih objektov, energetskih, prometnih in pomožnih obratov.
Današnje proizvodne zmogljivosti železarskega giganta v Zenici omogočajo proizvodnjo 650 tisoč ton koksa, 600 tisoč ton surovega železa in 720 tisoč ton surovega jekla. V visokih pečeh predelujejo in topijo tri vrste rude: side-rit iz Vareša, limonit iz Ljubije in hematitne rude iz uvoza. Za proizvodnjo 600 tisoč ton surovega železa uporabijo v visokih pečeh 2 milijardi kubikov plina, 1 in pol milijona železne rude, 600 tisoč ton koksa in 280 tisoč ton kremenca, ki ga dobivajo iz lastnega kamnoloma v Grap-ski pri Doboju.
V treh visokih pečeh zeniške železarne proizvedejo danes toliko surovega železa kot vse ostale visoke peči v državi, oziroma 65 odstotkov vse proizvodnje surovega železa v Jugoslaviji. Potrebe pa so že zdaj mnogo večje, kot jih zmore kriti domača železarska in jeklarska industrija. Zeniška železarna ima zaradi naravnih pogojev, bližine energetskih surovin in železne rude, (ki jo nove geološke raziskave v Ljubiji in Varešu ter še na novoodkritih področjih cenijo kot zadostno za vrsto desetletij vnaprej,) najpomembnejšo vlogo v nadaljnjem razvoju našega že-
—	Predvideno je, da naj bi dosegla proizvodnja vaše železarne do leta 1972 nekaj čez 2 milijona ton surovega jekla. Kako nameravate ta načrt uresničiti?
—	Naše podjetje je že v rekonstrukciji. V prihodnjih dveh letih bomo povečali proizvodnjo na 1 milijon ton surovega jekla. To je prva faza naše rekonstrukcije.
—	Lahko poveste, v čem je bistvo rekonstrukcije, kaj predvidevate v proizvodnji in na čem temelji program razširitve železarne?
—	Razširitev železarne temelji v prvi vrsti na geoloških raziskavah, ki nam zagotavljajo zadostne količine železne rude iz Vareša in Ljubije. Prva faza rekonstrukcije, ki smo jo že začeli, predvideva predvsem modernizacijo tehnologije,. vrsto izboljšav in racionalizacij v dosedanji organizaciji dela. Tako bomo povečali proizvodno zmogljivost koksarne od sedanjih 650 tisoč na 1,250.000 ton koksa. Za takšno proizvodnjo bomo potrebovali 13 milijona ton premoga za kok-siranje. Skladno s tem se bo povečala proizvodnja surovega železa za več kot enkrat, in sicer na 1,525.000 ton. Zaradi tega bomo seveda morali zgraditi nove visoke peči. Tehnološke izboljšave bodo v tem, da bomo prešli na izgradnjo novih proizvodnih naprav, za LD postopek, ki je bolj racionalen in zagotavlja tudi boljšo kvaliteto. S pravilno kombinacijo SM jeklarne in LD konvertoriev bodo v našem oro’zvodnem orogra-mu odstranjene vse težave v proizvodn ji T? zličnih kvalitet jekla.
—	Kakšna 6i torej bila sprememba v strukturi tehnologije?
—	Od nredvidenih 2 milijona ton proizvodnje surovega jekla, bi proizvedli 1,2 milijona ton po LD nostopku. 750 tisoč ton v SM pečeh in 50 tisoč ton v elektro pečeh. Naše valjarne bi v okviru tega programa dosegle zmogljivost
1.520.000	ton blagovne proizvodnje. S tem v zvezi bomo razširili in rekonstruirali dosedanje valjarne in zgradili tudi nove. Prav tako bomo povečali kapacitete kovačnice in drugih obratov. S temi rekonstrukcijami, novogradnjami in modernizacijami tehnoloških postopkov bomo leta 1972 prešli na proizvodnjo
2.650.000	ton surovega jekla.
—	Se pravi za en ta polkrat več kot sedaj. Koliko pä se bo povečalo število zaposlenih?
—	Glede na to, da uvajamo naj sodobnejšo ^tehnologijo, se število zaposlenih ne bo povečalo za en in polkrat, kot proizvodnja. -Zdaj šteje naš kolektiv okrog 12.500 zaposlenih, računamo pa, da bi po dokončanih rekonstrukcijah in razširitvah proizvodnih obratov zaposlili okrog 17 tisoč ljudi.
To bi bilo v glavnem najvažnejše v sedanjem razvoju in prizadevanjih zeniških jeklarjev v prihodnjih letih. Dela na obnovi in razširitvi železarne so v polnem razmahu. Lani so izpolnili svoj proizvodni načrt s 102,6 odstotka. 2elezama Zenica je seveda tudi po finančnem načrtu najmočnejše podjetje v Bosni, saj znaša bruto proizvod, planiran zadetošnje leto: 131,2 milijarde starih dinarjev. Lani so prigospodarili nekaj več kot 21,5 milijarde din čistega dohodka. Od tega so jih porabili 16,4 milijarde za osebne dohodke, preostanek pa se je odtekel v sklade podjetja. Povprečni osebni do hodki znašajo sedaj okrog 77 tisoč din.
Železarna Zenica predstavlja za zeniško kotlino najmočnejše industrijsko podjetje, saj odpade nanjo okrog 85 odstotkov ustvarjenega dohodka. Enako'pa je razmerje tudi na ostalih področjih, saj je mesto Zenica, ki se je razvilo iz majhnega trga, in šteje danes blizu 50 tisoč prebivalcev, v prav enakem razmerju vezano na prosperiteto železarne. Nova, lepo urejena stanovanjska naselja pripadajo danes predvsem železar-jem. Ob njih pa je zrasla vrsta objektov družbenega standarda: nova bolnišnica, naj-
modernejša v Bosni, nove šole, med njimi Metalurška fakulteta, ambulante, društveni prostori in športne naprave, gledališče, nova knjižnica in še vrsta storitvenih obratov. Železarna ima svojo lastno radijsko postajo, časopis in Center za strokovno izobraževanje. Letos gradijo tudi svojo lastno počitniško kolonijo v Podgori na maikarski rivieri. Izredno razvito je družabno življenje, prav tako pa tudi športno udejstvovanje članov kolektiva. Menda je posebna zanimivost, da je vsak član kolektiva zeniške železarne včlanjen v Rdeči križ in da imajo 700 stalnih, prostovoljnih darovalcev krvi.
V	desetih letih je železarna šolala tudi svoj kader, tako da ima zdaj okrog tisoč inženirjev in tehnikov. Za nekoč zaostali predel Bosne je njena vloga neprecenljivega pomena. Ne samo mesto Zenica, ki ima povsem sodoben evropski videz, tudi okoliške vasi so se preoblekle, in nekoč blatne, kalužaste ceste so se prekrile z asfaltom. Seveda pa boj z zaostalostjo še ni zaključen, tudi znotraj kolektiva ne. Pravijo, da je v železarni delavsko samoupravljanje izredno razvito. To bi se dalo sklepati tudi po objavah v njihovem tedniku in lokalni radijski postaji, kjer poleg obveščanja o sklepih samoupravnih' organov v obratih in celotnem podjetju polagajo tudi obračune za vse režijske stroške in prihranke, službena potovanja, bolniške izostanke, telefonske pogovore in pod. Nagel priliv delovne sile s podeželja in vseh krajev države pa je odprl tudi kopico problemov. V železarni deluje osnovna šola, ki usposablja vse, ki se niso naučili pisati in brati. Nepismenih je namreč v kolektivu še vedno 1.406, od tega 150 žensk. Slej ko prej želijo premostiti prepad, ki -nastaja med visokokvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci.
Poleg železarne so za zeniško kotlino pomembna tudi ostala oodietja. med njimi zlasti termoelektrarna, rudnik Zenica ter kovinsko predelovalno podjetje »Metalno«; med gradbenimi podjetji pa povsem novo in uspešno podjetje »Vatrostalna«. Vrednost industrijske proizvodnje v občini Zenica znaša okrog 146 milijard starih dinarjev. Pomemben delež prispeva Rudnik rjavega premoga, združen z ostalimi srednjebo-sanskimi rudniki v Kaknju in Brezi v proizvodno skupnost, ki bo letos proizvedel 540 tisoč ton premoga in je sredi obnove rudniških naprav v svojih jamah v Raspo-točju, Stranjanih in Stari jami. Termoelektrarna proizvede letno 110.200 MWh električne energije in 250 tisoč ton tehnološke pare.
V	modernizacijo proizvodnje, rekonstrukcije in razširitve bodo letos podjetja iz zeniškd kotline vložila okrog 28 milijard din; od tega odpade največ sredstev na železarno. V- celotnem gospodarstvu občine je zdaj; zaposlenih 24 tisoč ljudi, kar je za dvajsetkrat več kot pred vojno. S svojimi 150 milijardami bruto proizvoda se občina Zenica, ki zajema območje zeniške kotline, uvršča med najrazvitejše v državi.
m
Zenica je brez posebne tradicije kot mesto. Nekoč ni bila niti palanka, pač pa mnogo manj: dolgočasno, omrtvičeno naselje s pritlikavimi džamijami in hišami iz ilovice, z blatnimi cestami in plotovi iz desk in trstičja. Prvi proletarci so se naseljevali po kmečkih hišah in barakah na policah nad reko Bosno. Središče naselja je predstavljala zanikrna čaršija, ki je upravičeno postala sinonim majhnih koristi in zaplanka-nosti. Z vso natančnostjo je zeniško čaršijo upodobil ma-ketar Mesud šarič. Velika maketa je bila te dni razstavljena ob maketah novih, modernih mestnih četrti v preddverju občinske skupščine. Skupaj z narodopisnim blagom in kroniko rudarstva in železarstva bo zdaj prenešena v\novoustanovljeni mestni muzej. Cas je odpravil starine, ki so životarile sredi novega mesta; zdaj se selijo v muzej, kjer bodo pričevale o davnini, Turkih in avstroogr-skih okupatorjih, pa o prvih rudarjih in železarjih, ki so vgradili svoje delo v temelje jugoslovanske jeklarske metropole!
Beseda mladih
Kakšne so težave tabornikov?
Treba bi bilo razčistiti tudi pojme o vzgoji mladine ter odnos amaterizma do vidnega ali zakritega profesionalizma v družbenih organizacijah
V članku, ki smo ga objavili prejšnji teden, smo želeli bralcem povedati, kaj vse dela organizacija tabornikov. Povedali smo tudi, da je njen program bržkone preobširen in preveč zahteven in da lahko le vztrajni člani premagajo vse težave, s katerimi se organizacija srečuje. Naj omenimo še nekaj težav organiziranih tabornikov v Sloveniji.
Sam sistem dela po vodih z deset in več člani zahteva številen vodniški kader, ki naj bi bil resen, odgovoren in tudi tehnično sposoben uresničiti program dela orga nizacije. To pa je praktično nemogoče in zato ‘je fluktuacija vodnikov (prehajajo na druga funkcionarska mesta) precejšnja. Na Poljskem na primer, kjer imajo podobno organizacijo, ki je še najbolj blizu naši taborniški, vsako leto vzgojijo 10.000 vodnikov, prav toliko pa jih prestop: na druga mesta kot funkcionarji oziroma izstopijo. Imajo vse možnosti za srvoje delcem vzgojo otroka od 7. leta dalje- Pri njih ni težav, kako prepeljati skupine otrok ali opremo na taborenje, ker družba to podpira brez posebnih zadržkov. Imajo načelo: mladina naj dela, materialne pogoje pa je dolžna zagotoviti družba in to načelo resno upošteva mladim in družba. Zato lahko opazimo pri poljskih »harcerjih« (tabornikih) fantastično dejavnost in številke na akcijah, saj pri njih ni problem pripeljati 100.000 tabornikov na neko obletnico, pri nas pa že pri 10.000 udeležencih občudujemo sebe, kako nam je to sploh uspelo. In še to vsakih pet let, ko je kakšna obletnica in takrat črtamo vse ostale akcije, da se lahko mladina in otroci iz vse Jugoslavije zberejo in seznam jo med seboj :n utrjujejo bratstvo in enotnost.
Pišemo in razpravljamo ••з mnogih skupščinah m se,*h o mladinskem prestopništvu in kriminalu, govorimo, кок šna je današnja mladina in kam vse to pelje. Prevečk-at pa se pozab :mo vorašati, кај smo storili za našo »takšno« mladino, da bi bila boljša. Navadili smo se poizkusov celjenja ran. namesto da bi prej poskrbeli, da bi bile te rane čimmanjše ali da j:b sploh ne bi bilo. Prepričan sem, da bi lahko našli sred stva za pomoč, jnladinskirn organizacijam, ki nekaj po menijo po svojih uspehih pri delu (ne po tradicionalni »po membnosti« v naši skupno-
sti!) in svojem pozitivnem vzgojnem vplivu na otroke in mladino. Ce najdemo sredstva za vse večje ali manjše manj potrebne in večkrat skrajno zgrešene investicije v akcije, gradnje, nagrade itd., potem nikar ne govorimo, da ni denarja
Ti problemi so težki. Ta bomiška organizacija lin ostale prav gotovo tudi) se vsak dan srečuje z njimi in sc za njo toliko težji, ker ima s;a len sistem dela Ne more cez pregrade, ne gre napr.-j ker ni pogojev, čeprav je še vedno kljub današnji materializaciji in lovom za višjimi osebnimi dohodki še :ov^lj idealistov, ki so pripravljeni svoj prosti Čas posvetiti delj z otroki in mladino. Več kot tega pa od funk-.; onarjev res ne moremo pričakovati, kaj šele zahtevati.
Sam program * dela Zveze tabornikov zahteva vsega človeka- Se zlasti, če gre za funkcionarja. Tako lahko vprašamo, če le niso vse te zahteve prevelike in slabo vplivajo na članstvo?
Nekatere organizacije svojemu članu na primer kupijo opremo za aktivnost, član prejme poleg uniforme nid’’ redno mesečno »hranarino« Ce pokaže pri delu v organizaciji posebne uspeh? prejme še nagrado, k včasih pri de tudi do več vo tiso-* ali starega milijona dinarjev Opravičil za takšna in podobna dejanja ni težko najti Skratka: daj-dam.
Tudi Zveza tabornikov od svojega člana veliko zahteva, da mu pa manj. Tako opažamo beg članov te 'rst aktivnih tabornikov v vrste druge organizarvie, k daje materialno zadoščenje svojemu članu. Tu ni važen vzgojni vpliv neke •■»»ganriacije na člana, ат.оак matei aln« o* nova, ki je пз vobc posamsz nriku. S takšmm mčtaom de la v organiza^jah pa so v kali zatrta marsikatera ^ci-alistična naTeta, do ne omenjam vzgojnin vplivov na še aktivne idea’iste, funkcionar je oziroma člane organizacij.
Menim, da je treba dati vso materialno pomoč za de
Pišite nam!
Rubriko »Beseda mladih« smo začeli objavljati, ker smo želeli, da bi mladinke in mladinci sami višali o svojem delu, uspehih, problemih in težavah, pa tudi o tem, kako preživijo svoj prosti čas. Zelen smo, da bi pisali živahno in zanimivo, tako kot je živahno in zanimivo življenje mladine.
Brez vašega sodelovanja, mladinke in mladinci, pa nam to ne bo uspelo. Zato ne, ker smo se dogovorili, da za to rubriko v glavnem ne bodo pisali novinarjir temveč mladi proizvajalci, dijaki in študentje sami. Pač zato, da bi bila »Beseda mladih« res pristna beseda mladih, zapisana brez posredovanja.
Torej, pišite nam! In ne pozabite priložiti k dopi som svoje fotografije!	UREDNIŠTVO
Poročajo...
POSTOJNA — Zvezna štafeta mladosti letos ne bo tekla skozi Postojno. Zato bo občinski komite Zveze mladine priredil medobčinsko štafeto skupaj z mladino iz ilirskobistriške in ajdovske občine. Na pobudo komiteja v Postojni so se sestali predstavniki iz vseh treh občin in sklenili, da bo start te štafete v Ilirski Bistrici, zvezni štafeti pa bi se priključila v Novi Gorici.
TRŽIČ — Mladina se že pripravlja na letošnje praznovanje tedna mladosti. Na pobudo občinskega komiteja ZM so se sestali predstavniki družbenih organizacij v občini, ki bodo skupaj z lokalno radijsko postajo pripravili posebno javno oddajo. Na pobudo tržiškega komiteja ZM pa so se sestali tudi predstavniki gorenjskih' občin in spravili v sklad program praznovanja.
KOPER — Konec aprila bo v Kopru končala delo mladinska politična šola. Približno 30 mladincev bo obravnavalo 12 tem. Omeniti velja še pripravljenost večine delovnih organizacij v Kopru, ki za mladince iz svojih kolektivov plačajo tudi stroške šolanja.
lo organizacije. Delo samo pa naj bo amatersko in bo tako gotovo boljša
JTONE SIMONČIČ
Stipendije in »zveze«
Tokrat nas je pot peljala v majhno sobico v poslopju fakultete za strojništvo, v kateri ima svoj sedež Zveza študentov strojništva. Za mizo v kotu je sedel 23-letni študent zadnjega letnika Mihael Munda. Pravkar si je belil glavo, kako bi se izognil težavam pri organizaciji zaključne ekskurzije, ki' naj bi popeljala bodoče strojne inženirje v Švico, Francijo in Italijo.
—	No, in kje so težave? — smo skušali pomagati.
»Kje drugje pa kot — denar! Pot bo precej draga, saj bomo na ekskurziji 12 dni. Določili smo, da bo vsak prispeval 40 tisoč dinarjev, 20 tisočakov da vsakemu fakulteta, nekaj smo iztržili od bruco-vanja, nekaj bodo prispevale tovarne-štipenditor-ji... No, računam, pa računam, pa je še vedno premalo.«
—	Kako pa ti gre študij?
»Sem pač med tistimi osemdesetimi srečneži, ki so dobili svoj prostor »na soncu«. Morda sem premalo razumljiv: največja predavalnica na naši fakulteti lahko sprejme SO študentov. Ker se v prvi letnik vsako ' leto vpiše okoli 300 novincev, pride v drugi letnik lahko največ 80 najvztrajnejših, ki so obiskovali predavanja. Drugi, ne po svoji krivdi, odpadejo.«
—	Kako se preživljaš?
»Stanujem pri očetovih
daljnih sorodnikih (kar je v današnji stanovanjski stiski veliko), tako da stanovanje plačuje oče — v naturi, saj sem doma s
ШРл
kmetov iz Tomaža pri Ormožu. Za hrano porabim 15 tisočakov, za študijske potrebščine takole dva tisoč, potem pranje, krpanje ...in štipendije. ki jo dobivam od mariborske »Metalne«, je s tem konec. Nekaj si potem sam zaslužim kot demonstrator pri matematiki ali kako drugače. Toliko, da grem dvakrat na mesec v kino, na ples ali v gledališče.«
— Torej je štipendije premalo?
»Sedaj pa bi raje pove-dal malo širše. Ne gre toliko za višino štipendije, ki jo študent dobi. Marsikdo bi bil zadovoljen tudi z desetimi tisočaki na mesec, spet komu pa je štipendija le »tašengeld«. Naredili smo anketo v našem letniku in ugotovili, da ime štipendijo študent, ki stanuje sam z materjo-zdravnico, ki ima vsaj stopetdeset tisoč mesečno, nima pa. štipendije študent. katerega družina šteje osem članov, v službi pa je le oče-postrešček. Zato bi radi predlagali, da Zveza študentov v naprej odloči, kdo naj bi štipendijo dobil in kdo ne. Osebno menim, da predlog ne bo uspel, saj tovarne še vedno štipendije delijo po zvezah...«	I. VIDIC
„Naš dom je na podstrešju...”
Vsak dan se v njem zbere 50 mladih Idrijčanov
Že večkrat sem bil v mestu živega srebra, vendar sem se zadnjikrat srečal z Idrijo pred tremi leti. Od tistega časa se je v mestecu, stisnjenem med strme bregove, marsikaj spremenilo. Med stoletnimi zidovi idrijskih hiš je zavejal mladostni duh.
panorama industrijskih objektov železarne zenica
— Pred petimi leti smo mladinci iz Idrije začeli misliti na svoj dom, v katerem bi lahko našli prostor mladi s svojimi mnogoterimi takrat šo-neizpolnjenimi željami, je hitel pojasnjevati Lojze Vehar, avtomehanik po poklicu, zdaj pa profesionalni sekretar mladine v idrijski občini. — In dobili smo ga!
Hodili smo po ulicah in naposled zavili med tiste ozke uličice, ki so značilne za stara mesta. Vodil nas je skozi široka vrata in potem po str. mih stopnicah navzgor do podstrešja. Nenadoma se je častitljiva starost poslopja umaknila v pozabo. Stali smo na pragu velike dvorane, ki je lepo urejena in opremljena s stoli ter mizo. Kljub temu pa več mladincev in mladink ni našlo prostora na sedežih, zato i so morali etati
kar ob strani. .Bili smo v idrijskem »Domu mladih«.
—v To je delo naših rok! Res» je, da so nam pomagali. Prispevali so denar, pa tudi nekaj opreme smo dobili. Tudi mi se lahko pohvalimo: mladina je več kot pet tisoč ur prostovoljno delala za svoj dom, ki danes velja po grobih račiinh okoli 9 milijonov dinarjev.
Dom so odprli lani, pred praznikom republike. Od tistega časa je bilo v domu že 29 prireditev in še mnogo več prijetnih sobotnih plesnih večerov.
predavanjih nabira novo znanje okrog 50 mladincev, za predavanja ali zabavne prireditve pa so klubski prostori že pretesni.
člani doma mladih imajo izkaznice in plačujejo članarino (zaposleni mesečno 600 din, ostali pa 300 din). Zdaj nameravajo članarino znižati, ker je zanimanje za delo v domu tako veliko, da bo tudi manjši prispevek dovolj za kritje ne tako majhnih izdatkov.
— Vsako soboto imamo plesne vaje; eno soboto najamemo orkester, drugo pa se moramo zadovoljiti s ploščami. Toda to mladi™» ne moti in raje pride sem na naše »podstrešje« kot pa drugam, se je ob slovesu pohvalil marljivi sekretar.
In ni se zastonj! Idrijska mladina je dokazala, da je res mladina, polna poleta, in izredno vešča pri organiziranju svoje zabave in izobraževanja. Tisti Idrijčani, ki so kakorkoli pomagali svojim otrokom pri urejanju podstrešja stare hiše, so lahko prepričani, da so denar dobro naložili-
M. DERMASTLA
Šolskih učbenikov, pred kratkim smo odkrili še en tisk iz 1. 1871, navodilo za izlete Ljubljanskega Sokola, verjetno edini ohranjeni primerek in vir velikega pomena, vendar so se nam, kot se zdi, popolnoma izgubili tako važni viri kot je npr. revija Sport, ki je s presledki izhajala v~ Ljubljani od 1926. naprpj in je nimajo niti na NUK, pa tudi na visoki šoli se do sedaj Se ni posrečilo zbrati celega kompleta. Manjka dolga vrsta tiskanih ali SSpirografiranih letnih poročil, ki so izšli ob raznih priložnostih, letakov, sploh gradiva, ki so ga priložnostno Izdajale o>ganiza£ije in bi danes rabilo kot izvrstno gradivo.
Tudi fototeka iz starejših časov Je močno pomanjkljiva, je pa več kot gotovo, da je takih stvari po podstrešjih in med starim papirjem še dovolj, treba pa bi jih bilo odkriti in spraviti na pravo mesto.
Tudi nhMmn starih telovadnih krojev Sokola, Orla in Vesne ter Svobode, starih športnih orodij, makov In podobnega, kar lahko pogosto pomaga zgodovinarju, da poišče pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje.
do posameznikov, kl bi bili voljni pomagati pri tem delu, prek komisij in zvez za telesno kulturo.
IVER DNEVA
Napovedovalec brez primere
Ce napadalec nogometašev partizana Vladimir Kovačevič že ni bil najboljši v svojem moštvu na tekmi z Manchester Unitedom, pa je nedvomno prav neverjetno točen napovedovalec rezultatov svoje ekipe. Ne samo, da Je tudi tokrat točno napovedal zmago Partizana natanko z 2:0, tudi pred povratno tekmo s Sparta je pravilno napovedal presenetljivi izid — 5:0. Nič drugače ni bilo tudi pred tekmami z Nantesom in Werder jem, torej v celotnem tekmovanju za pokal evropskih nogometnih šampionov.
Seveda vas sedaj zanima, kaj meni Kovačevič o povratni .tekmi v Manchestru. Se pred beograjskim srečanjem je dejal: »Mi nismo ekipa, ki lahko — če se potrudi — izgubi z večjo razliko. Se pravi: finalist bo Partizan!« -
Torej ste lahko brez skrbi...
TRETJI DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU
Danes z Romuni za tretje mesto
Naša moška ekipa po ogorčeni borbi premagala reprezentanco ČSSR s 5:4
LONDON, 15. aprila. — V nadaljevanju polfinalnega tekmovanja na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu je danes ekipa Jugoslavije premagala reprezentanco ČSSR s 5:4. Jutri bo naša reprezentanca igrala z ekipo Romunije za 3. oziroma 4. mesto evropskega prvenstva. V drugem polfinalu pa je švedska premagala Romunijo 5:2 in bo tako jutri igrala v finalu s Sovjet-, sko zvezo.
Jugoslavija : ČSSR -(posamezne partije): Vecko : Kudemač 2:1, šurbek : Stanek 2:0, Korpa : Kolarovics 2:1, Vecko : Stanek 1:2, Korpa : Kudemač 0:2, šurbek : Kolarovics 2:1, Korpa : Stanek 1:2, Vecko : Kolarovics 1:2, Šurbek : Kudemač 2:0.
Rezultati tekem za plasma —
moški: Španija : Irska 5:4, škotska : Norveški 5:0, Italija : Guernsey 5:0, NDR : Francija 5: 1, Bolgarija : Avstrija 5:1, Finska : Norveška 5:2, Wales : Malta 5:2,
Utrinki
PRENOSI IZ SP V NOGOMETU V 38 DRŽAV — Po podatkih sekretariata FIFA bo imelo televizijske prenose s svetovnega prvenstva v nogometu 38 držav. Razen 26 držav, ki so vključene v evrovizijo. bodo prenašali vse tekme svetovnega prvenstva v Angliji še Bolgarija, ČSSR, NDR, Madžarska, Romunija, Argentina, Brazilija, čile, Mehika in Peru.
•DJURIC SE NAPREJ V RE-YERJU — Jugoslovanski košarkarski reprezentant Nemanja Dju-xič, ki igra v moštvu prve italijanske košarkarske lige Reyer iz Benetk, bo najbrž še naprej ostal član tega kluba. Djuriču poteče rok 30. aprila, do ponovne odločitve pa ga je uprava kluba poslala na počitnice v planine.
NEPREKINJEN POLET 7320 km — Ameriška letalka Jerrie Mock je z enomotormm letalom super sky land brez vmesnega pristanka preletela od Honoluluja prek Kansas City j a do Columbusa v Ohiu (7320 km), kar je nov svetovni rekord. S tem je Američanka posekala dosežek treh Rusinj, ki so preletele 5900 km.
Guernsey : Jersey 1:5, Portugalska : Irska 5:2. Poljska : Luksemburg 5:2, Belgija : Portugalska 5:4, Francija : Bolgarija 5:2.
Zenske — škotska : Luksemburg 3:0, Wales : Španija 3:0, Belgija : Švica 3:0, švedska : Finska 3:0, Nizozemska : Avstrija 3:1, Norveška : Guernsey 3:0, Belgija : Finska 3:0, Avstrija : Grčija 3:0, Irska : Španija 3:0, Luksemburg • Guernsey 3:0.
Jugoslavija :ZRN 5:1
LONDON, 14. apr. Jugoslovanska moška namiznoteniška reprezentanca je nocoj v polfinalnem tekmovanju evropskega prvenstva premagala ekipo ZRN s 5:1.
Posamezni izidi:	Markovič :
Schöller 21:17, 15:21, 15:21, Korpa :	Micfaeiloff 21:15, 21:23, 21:14.
Vecko : Nesch 22:20, 18:21, 21:19,
Korpa :	Schöner 21:11,	18:21,
21:16, Markovič : Nesch 21:13, 21:17, Vecko : MicheUoff 21:19, 17:21, 21:14.
Ostali zidi za plasma od 1. do 8. mesta: švedska Madžarska 5:1, Romunija : Anglija ,5:3 (prva
Španski teniški igralci za dvoboj s SFRJ
BARCELONA, 15. aprila — španska teniška zveza je sporočila, da bo dvoboj prvega kola za Davisov pokal z Jugoslavijo od 29. tm. do 1. maja v Barceloni. V španskem zastopstvu bodo: Santana, Arilla, Gisbert in Couđer, torej četverica, ki je femi prišla vse do finala tega tekmovanja in je potemtakem zasedla drugo mesto na svetu.'
Slalom pri Ribniški koči
MARIBOR, 15. aprila. — Smučarski klub Branik prireja v nedeljo na terenih pri Ribniški koči na Pohorju svoj tradicionalni 14. mariborski slalom. Ker so poslali prijave za udeležbo skoraj vsi najboljši jugoslovanski smučarji, tako člani kot tudi mladinci, lfthkn pričakujemo, da bo tekmovanje na izredni kvalitetni ravni. Start bo v nedeljo ob osmih.
5:3 (druga 3kupina).
Polfinale — ženske: SZ : Anglija 3:1, ČSSR : Poljska 3:2, Madžarska : ZRN 3:0, Romunija :
DRN 3:0.
Telovadni turnir v Varšavi
VARŠAVA, 15. aprila: — Tu se bo jutri začel tradicionalni turnir v vajah na orodju, na katerem sodelujejo moški in ženske iz NDR, ČSSR, Finske, švedske. Madžarske, Romunije, Bolgarije, Jugoslavije in Poljske. Jugoslavijo zastopa na tem turnirju Milenko Kersnič iz Ljubljane
Novo na tujem
GLASGOW — V prvi polfinalni tekmi za pokal evropskih pokalnih prvakov v nogometu je domači/ Celtic premagal Liverpool 1:0 (0:0). Povratno srečanje bo 19. aprila v Liverpoolu.
BATON ROUGE — V tem mestu v ameriški zvezni državi Louisiani je 20-letni ameriški črnec Davenport izenačil svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami S časom 13,2 se je postavil ob bok dosedanjima rekorderjema Laurer ju (ZRN) in Calhounu (ZDA).
WALNUT — Kar trije tekmovalci so na atletskem mitingu preskočili s palico 520 cm. To so 26-letni Pennel, 20-letni Seagren in 24-letni Kirk.
MONTE CARLO — V finalu mednarodnega teniškega turnirja je Španec Santana porazil Italijana Pietrangelija 8:6, 4:6, 6:4, 6:1.
MANNHEIM — Zmagovalec mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja je ekipa Italije, ki je v odločilni partiji porazila Turčijo 53:50. V tekmi za 3. mesto je Avstrija presenetljivo zmagala nad ZDA 86:76.
BUENOS AIRES — Na svetovnem prvenstvu v hitrostnem kotalkanju so argentinski tekmovalci osvojili 4 od petih naslovov.
V CNP - v vodstvu Steklar in Ljubno
Rezultati I. kola spomladanskega prvenstva CNP — I. razred — Šmartno : Vojnik 4:3, Senovo : 2alec 3:1, Nazarje : Polzela 2:2, Rogatec : Steklar 1:2 in Brežice : Zreče 4:2 (tekma je bila prekinjena v 87. ritin. igre zaradi incidentov).
V	vodstvu je Steklar (Rog. Sl.) 16, sledijo pa Žalec 14, Rogatec 14, Senovo 13, Zreče 11, Vojnik 11, Polzela, Šmartno in Nazarje po 5 in, Brežice 4 točke. II. razred — Vransko : Krško 1:6, Laško : Sevnica 1:2, Gotovlje : Kovinar 2:2, Ljubno : šalek 4:0 in Ponikva : Šentjur 2:3. Stanje na» tabeli: Ljubno 18, Krško 16, Gotovlje 14, Sevnica 11, Vransko in Laško po 9, Kovinar 8, Šentjur 6, šalek 5 in Polzela 2 točki.
V	najvažnejši tekmi, ki je odločila o vrhu tablice v I. razredu so nogometaš iz Rog. Slatine v gosteh premagali Rogatčane, Žalec pa je prav tako v gosteh izgubil in so tako nogometaši Steklarja trenutno sami v vodstu.
Pred nedeljskimi nogometnimi tekmami
za 4 ali 5 kg perila
DOMENICO KOZULIC - TRST
Via Machiavelli 12, tel. 38702
Devizni račun: BANCO Dl ROMA TRIESTE (brez številke)
c4ik(r
DESTILERIJA IN TOVARNA LIKERJEV
LJUBLJANA
FRANKOPANSKA 9
sprejme v delovno razmerje
DVA TRGOVSKA ZASTOPNIKA
za naše prodajno območje
POGOJ:
visoko kvalificiran delavec živilske stroke z. najmanj 5-letno prakso ali komercialist z daljšo prakso, lasten avtomobil, osebni dohodek po ustvarjenem prometu.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Vsa pojasnila daje splošni sektor podjetja »ALKO« — Ljubljana, Frankopanska 9.	3554
Skakalcev dovolj, trenerjev premalo
Z opažanji o smučarskih skokih začenjamo razpravo o problematiki smučanja pri nas
Pomembno poslanstvo zgodovinarjev
Kako teče delo in kakšni so načrti zvezne komisije za zgodovino telesne kulture
Pred dobrim letom je bila ustanovljena pri Zvezni komisiji za telesno kulturo posebna komisija za zgodovino telesne kulture jugoslovanskih narodov, ki je po, začetnih težavah končno lahko začela z intenzivnejšim delom.
Kako je z gradivom v SRS?
Oglejmo sl ra kratko. taio Je
vib začetkov rasti 1
,Plavi’ žele ponovitev tradicije
ZAGREB, 15. aprila. — Zagrebški »plavi« pričakujejo nedeljsko prvenstveno srečanje z ljubljanskim ligašem z vročo željo, da bi obdržali tradicijo in ostali nepremagani na lastnem terenu. Nogometaši Dinama so v spomladanskem delu zvezne lige
DINAMO
na maksimirskem stadionu v Štirih srečanjih osvojili 8 točk z zavidljivim številom danih in prejetih zadetkov — 12 in 0. To je vsekakor podvig, katerega lahko občudujemo.
Zanimivo pa je, da Dina-movci kljub temu niso pre-' več prepričani v gotovo zmago nad Olimpijo. Ne skrivajo, da imajo svojega nedeljskega gosta za zelo »trdega« nasprotnika in da točke v igrah s takimi rivali niso vedno zagotovljene, kljub dejstvu, da bo dvoboj pred zagrebškim občinstvom.
Dokončna sestava Dinama za nedeljsko igro bo znana šele v soboto po zadnjem lažjem treningu. Videz je, da ne bo mogel igrati branilec Cvek, ki je bil poškodovan. Verjetno ga bo zamenjal Bla-škovič, toda tehnično vodstvo nerado daje izjave o dokončni sestavi moštva. Tehnični direktor Čuvaj nam je naštel trinajst imen, ki pridejo v poštev za sestavo moštva. To so: Skorič, Cvek, Blaško-vič, Lončarič, Puljčan, Ram-ljak, Gračanin, Notvak, Zam-bata, Kiš, Rora, Laanza, Ko-beščak in Mešič.
»Pod zastavo« so poklicani vsi tisti nogometaši, ki so' igrali tudi na zadnjem dvoboju proti Partizanu, poleg njih pa še Blaškovič, Kobe-ščak in Mešič, ki so »novinci«. Ce bo prišlo do sprememb, bi Mešič lahko igral v obrambi, Kobeščak pa v napadu.
S. P.
Napoli : Crvena zvezda 2:1 (1:0)
NEAPELJ, 15. prila. — V 'povratni četrtfinalni tekmi za srednjevropski pokal je Napoli premagal beograjsko Crveno zvezdo 2:1 (1:0). Ker so Beograjčani doma zmagali 2:0. so se tako uvrstili v polfinale tega. tekmovanja-
Dinamo je velik favorit, toda...
V tem tempu in lovu za čimbolj dragocene prvenstvene točke kajpada ni časa, da bd se še zmeraj zaustavljali in premlevali pravkar minule nepozabne dogodke na centralnem stadionu. Razmišljanja so dopustna samo toliko, kolikor je potrebno tehničnemu štabu Olimpije delati določene spremembe, oziroma korekture pred novim srečanjem.
Na vrsti je nekdanji državni prvak Dinamo, h kateremu odhajajo Bežigrajčani jutri v goste. V taboru črno-belih je pred odhodom v Zagreb povsem mirno, brez kakršnekoli nervoze in podobno. To je povsem razumljivo, saj vsi prizadeti presojalo nedeljske dogodke povsem realno, brez vsakršnih utvar, ker se zavedajo, da je Dinamo doma popoln gospodar in da iz Maksimira odhajajo letos njegove žrtve praznih rt*. In česa naj bi se potemtakem nadejala Olimpija? Taki občutki ih mnenje so povsem normalni, kaj# kakršnekoli druge optimistične napo-
OLIMPIJA
vedi bi nedvomno izzvenele ne-
Seveda, s tem pa še ni rečeno, da so se igralci Olimpije že v naprej spri j amili s tako usodo, saj konec koncev nogometna srečanja skoraj redoma prinašajo večja ali manjša presenečenja. In prav v tem je vsa mikavnost športnih tekmovanj. Hočemo reči, da čmo-beli vendarle ne odhajajo v Maksimir kot outsider ji, saj so na prenekaterih tekmah — zadnjo nedeljo pa sploh — dokazali, da po kvaliteti sodijo v to elitno družbo. Najbolj je razveseljivo dejstvo, da napadalna formacija spet prihaja k sebi, da je učinkovita, brez česar si seveda ni mogoče zamišljati uspeha niti v borbi z nalslabšhn nasprotnikom.
Trener Elsner bo tokrat ponovno skušal uveljaviti taktiko okrepljene obrambe, kar bo branilcem vsekakor v precejšnjo pomoč zlasti še, ker bodo imeli ppravka s hitrimi Dinamovimi napadalci. Prav zategadelj bo dajal pozornost igralcem - v ozadju, vsi prodori pa naj bi v glavnem potekali prek hitrih kril in srednjega napadalca Zagorca, če se bodo igralci v glavnem držali njegovih navodil in se med devetdesetminutno borbo kar najbolj angažirali, tedaj je lahko pričakovati zanimiv dogodek, ki navsezadnje ne bi bil brez vsakega upanja za goste ...	S. L.
Dosedanja bilanca
Ljubljanski nogometaši so doslej odigrali devet tekem z zagrebškim Dinamom. Bilanca je zanje dokaj neugodna, saj so zmagali samo dvakrat. Izidi v podrobnem pa so bili tile: 1:4, 0:2, 2:1, 2:5, 3:2,3:5, 4:6, 0:1, 0:1.
MAKARSKA. 15. aprila. — Tu se danes začela kolesarska dirka' »Jadranska magistrala«. V prvi etapi od Makarske do Dubrovnika (170 km) je zmagal Živkovič 4: 22,48 pred Valenčičem, Škerljem, Valičem, Kalanom, čubričem in Biličel — vsi v enakem času.
Nekateri že izbrani
Izbirne tekme strelcev in strelk za troboj
ZAGREB, i5. aprila. — Magda Herold (Bgd), Desanka Perovič (NS) in Vera Otrin (Jes.) in Potokar (rezerva) bodo sestavljale jugoslovansko reprezentanco v streljanju z malokalibrsko puško standardne izdelave, Vladimir Grozdanovič (Niš), Branislav Lončar (NS), Miroslav Stojanovič (Niš) in Dušan Epifani (NS — rezerva Paunovič) pa v streljanju z malokalibrsko puško po svobodni izbiri v troboju Jugoslavija—Poljska—NDR, ki bo v Beogradu od 5. do 10. maja.
Ti tekmovalci so pokazali v prvih dveh dneh izb:m3ga tekmovanja v Zagrebu najboljšo formo in bodo temu ustrezno branili barve naše države v prvem mednarod nem srečanju te sezone. Po prvih dveh dneh Je strokovni štab lahko
zadovoljen s pripravami večine strelcev na samem začetku sezone. Najugodneje sta presenetila Vera Otrin in- mladi Dušan Epifanič. lanski mladinski reprezentant, ki sta si priborila pravico nastopa v reprezentanci.
Spet zamujena priložnost
Tudi druga partija dvoboja Spaski: Petrosjan remi
MOSKVA, 14. aprila — Petrosjan je v drugi partiji 'dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo zapravil možnosti za zmago še pred časovno kontrolo in skoraj zanes ljivo ne bo mogel' uveljaviti premoči enega kmeta Tako nekako so pokazale takoj po prekinitvi podrobnejše analize velemojstrske ga štaba v komentatorski sobi po-' leg velikega prizorišča v estrad-nem gledališču. Tudi sam Petros jan je bil očitno nerazpoložen, ker je zamudil že drugo priložnost, kajti tudi v prvi partiji je v nekem trenutku Šel mimo poti, ki je morda vodila k uspehu.
Tako je bilo današnje nadalje vanje, kljub temeljitim nočnim in dopoldanskim analizam, pravzaprav bolj formalno. Deset potez sta še potegnila, Spaski je kajpak igral milimetrsko točno in zanesljivo remiziral. Prva zmaga v dvoboju, če bo. je tako odložena na tretjo partijo, ki jo bosta velemoj-
-------------' _________1__________
stra igrala jutri in v kateri bo Spaski že drugič beli. Bomo spet videli" karokansko obrambo?
In zdaj še poteze po prekinitvi, od naslednje pozicije dalje:
BELI (Petrosjan): Kd2, Tb8, Sc3. a2, a4, e4, g2, h3 (8)
ČRNI (Spaski): Kc5, Ta5, Ld7, c4, П. g7, h6 (7)
41. Tf8, Le6, 42. Tb8, Ld7, 43. Tb7. Kc6, 44. Tb2, Kc5, 45. Ke3, Ta7, 46. Td2, Lc6, 47. g4, Tb7, 48. Tf2, Td7, 49. Td2, Tb7, 50 h4, f6, in remi na Petrosjanov predlog. Rezultat dvoboja je zdaj 1:1.
Začetek tretje partije
MOSKVA, 15. apr. — V tretji partiji dvoboja za naslov svetovne, ga prvaka v šahu je Spaski začel partijo z belimi figurami. Po enajsti partiji je tempo igranja postal zelo počasen. Pri 14. potezi je Petrosjan razmišljal polnih 20 minut.
Vijoličasti
tokrat
počivajo
MARIBOR, 15. 'aprila. Zaradi izstopa Slovana iz druge zvezne nogometne lige bo imela ekipe NK Maribora to nedeljo odmor, saj bi se morala sestati v Ljubljani prav z moštvom Slovana. Maribor je v četrtek gostoval v Murski Soboti, kjer je premagal domačo Muro 4:0 (1:0). Strelca za Maribor sta bila Prosen 2 in Košak, en gol pa so si dali domačini sami. Prihodnji četrtek pa
MARIBOR
čaka moštvo Maribora zelo zanimiva tekma. Njihov nasprotnik bo reprezentanca avstrijske Štajerske in Koroške. Tekma bo v Ljudskem vrtu.	Sid
Beri spored
DANES
ATLETIKA
MARIBOR: Otvoritveni miting v organizaciji AK Branik (ob 16. uri)
TRBOVLJE: Revija mladih boksarjev SRS
NAMIZNI TENIS
LONDON — Evropsko prvenstvo.
LJUBLJANA — Republiški turnir. Začetek ob 17. uri v domu Ilirije v Šiški.
KOŠARKA
LJUBLJANA: prijateljska tekma med Željezničarjem in Slovanom ob 19.30 v Topniški ulici.
REPUBLIŠKA LIGA: Jesenice — Ilirija, Trnovo — Ljubljana, Maribor — Branik, Rudar — Triglav, Elektra — Lesonit.
SABLJANJE
KOPER:	sabljaško prvenstvo
Slovenije za posameznike in ekipe (še jutri).
RAVNE NA KOROŠKEM: Fuži-nar — Kvarner (ob 16. uri).
PLAVANJE
RIJEKA — Prvi dan mednarodnega mitinga v zimskem bazenu. Začetek ob 19.30.
KOLESARSTVO
MAKARSKA — Drugi dan dirke »Jadranska magistrala« Dubrovnik — Makarska. Jutri Makarska — Šibenik.
JUTRI
ATLETIKA
NOVA GORICA: Otvoritveni miting v organizaciji AK Gorica
ROKOBORBA
ZAGREB: H. zvezna liga — Lika : TAK Ljubljana
ROKOMET
ZVEZNA LIGA — MOŠKI: Bosna (V) — Rudar, Zagreb — Dinamo, Partizan (Bje) — Partizan (Bgd), Crvenka — Bosna (S), Železničar — Rabo trilčki, M. Bosna
—	Borac, C. zvezda — Medvešček.
REPUBLIŠKA LIGA — MOŠKI: Branik — Celje, Kranj — Tržič, Ajdovščina — Ormož, Slovan — Brežice, Piran — S. Gradec; ženske: Branik — Selca, Ajdovščina
—	Koper, Slovan — Brežice, Piran — Olimpija.
ODBOJKA
ZVEZNA LIGA: Železničar «Bgd)
—	Mladost (Zem), Železničar — Mladost (Zgb), Student — Partizan. Sloboda — C. zvezda. Jedinstvo — Bosna.
RUGBI
ZVEZNA LIGA:	Brodarac —
Ljubljana, Zmaj — Mladost, Nada
—	IDinamo.
PLAVANJE
RUEKA: Zaključek mednarodnega mitinga. Začetek ob 18. uri.
KRANJ — Zimsko republiško prvenstvo pionirjev ob 9. uri.
STRASBOURG — Drugi dan tekmovanja »Sest nacij« (prvi dan v soboto).
VAJE NA ORODJU
LJUBLJANA — Drugi dan republiškega prvenstva za ženske (ob 9. uri na Taboru za mladinke in članice П. in IH. r., ob 9. uri za pionirke v Narodnem domu.).
NAMIZNI TENIS
LJUBLJANA — Nadaljevanje republiškega turnirja. Začetek ob 8. uri.
CELJE — Rebeuškov memorial za neregistrirane igralce.
SMUČANJE
PECA — Veleslalom v spomin ustanovitve I. koroškega bataljona in napada na Mežico. Start ob 10. uri.
ZURS — Veleslalom (1-B) t udeležbo jugoslovanskih tekmovalcev.
NOGOMET
ZAGREB: Dinamo — Olimpija ob 16. uri v Maksimiru.
SNL: železničar — Mura, Rudar (T) — Celje, Kladivar — Rudar (V), Aluminij — Branik, Koper — Gorica (vse ob 16. uri), Ljubljana : Triglav ob 10.30.
SCNL (zahod): Usnjar : Primorje, Jesenice : Ilirija, Izola : Hrastnik, Kamnik : Tržič (vse ob 16. uri), Svoboda : Slavi ja ob 10. uri. Vzhod: Ojstrica : Drava, Pa-pdrničar Grafičar, Partizan : Mejnik (vse ob 16. uri), Olimp : Nafta, Kovinar : Partizan (K) ob 10.30.
Največja specializirana trgovina
USNJENI IZDELKI IN IGRAČE
Bolj ko se je bližala župa koncu, bolj so stopnjevali naši smučarski skakalci formo in z njo vred uspehe. Le-teh je bilo nekaj že prej (ob začetku sezone Pečar v Oberstdorfu, Eržen v Bi-schofshofenu) in sredi nje (Ponte di Legno, Cortina itd.), približno toliko pa je bilo tudi slabih uvrstitev naših skakalcev na mednarodni!}. tekmovanjih. Toda naš namen tokrat m poudarjati bodisi neuspehov bodisi uspehov, ki so bili ob koncu tekmovalne sezone celo boljši kot je bilo pričakovati (Eržen 2. v Sapporu, 8. v Planici, Zajc 13. v Planici in 4. v J ohannge orgenstadtu, Pečar 14. v Planici in 4. v Oberwiesenthalu), marveč nanizati nekaj naših zapažanj o tej smučarski zvrsti pri nas.
Nedvomno je bila letošnja sezona ena izmed tistih, za katero so se naši smučarski skakalci temeljito pripravljali. Priprave pa niso zajele le tistih pri vrhu, marveč širši krog članov, v okviru planiške šole pa tudi pionirjev in mladincev. Tako kot tokrat — in še bolje — bi morali pripravljati naše smučarske skakalce vselej. Pri tem pa bi morali vsi, pa čeprav so prostovoljno prevzeli skrb za razvoj in napredek smučarskih skokov, še tesneje sodelovati med seboj — ne glede na klubsko pripadnost. Le izmenjavanje njihovih mnenj in izkušenj tea* nenehno strokovno izpopolnjevanje ob pomoči SZS oziroma njenih ustreznih organov lahko privede do rezultatov, ki si jih želimo. Vselej moramo imeti pred očmi veliko zanimanje med našo mladino za skakalni šport in seveda tudi v naši javnosti. V Sloveniji je zdaj približno 850 skakalcev, večinoma pionirjev, ki tekmujejo na občinskih tekmovanjih in priložnostno še drugje. Večina teh pionirjev skače kakor ve in zna. Le redki med njimi so v strokovnih rokah, le malokate-rim pomaga starejši, izkušeni skakalec. Le-ta pa ne utegne pomagati dovolj, ker je še sam aktiven skakalec in ker njemu samemu primanjkuje znanja. Hibe pa, ki se
jih navzame pionir, potem težko ali pa sploh ne more več odpraviti niti najboljši trener.
Torej: več strokovnega kadra
Skratka:	strokovnega kar
dr a. močno primanjkuje tako za tiste pri vrhu, kakor za tiste, ki se vzpenjajo k njemu, medtem ko ga za množico, ki je še v »dolini«, skoraj nimamo,- Ustanovitev plar niške šole pred letom je bil izredno pomemben ukrep, ki omogoča kolikor toliko sistematično delo, čeprav za zdaj še ne z vsemi za smučarske skoke najbolj nadarjenimi pionirji. Na prvenstvu v Kisovcu smo videli nekaj teh samorastnikov, starih komaj enajst, dvanajst let. Nekateri trenerji žal menijo, da pionirjem ne kaže posvečati prav velike pozornosti pred puberteto, češ da se med nj' tako močno spremenijo, da je potem ves prejšnji trud zaman. Pri tem imajo v mislih predvsem telesno rast.
Toda tudi s tistimi, ki so se i okarali že kot mladinci, smo leta in leta ravnali premalo zavzeto potem ko so postali člani in so bili med njimi na repu. Premalo smo jih pošiljali na lažja mednarodna tekmovanja, premalo smo se ukvarjali z njimi, zlasti potem, ko se je začela tekmovalna sezona, ko je bil edini trener v glavnem na voljo le reprezentantom. Ko je med letošnjimi pripravami
za Planico zvezni trener dobil pomočnika, se je položaj naglo izboljšal, toda doba je bila prekratka, da bi ti mlajši člani, ki so tako rekoč čez noč postali reprezentanti, dosegli kaj več. Očitno jih je motil prehod z 90 m na 135 m skakalnico, čeprav tega po prvi preizkušnji oziroma izbirni tekmi ne bi mogli soditi, saj so jo opravili zelo dobro. Pravzaprav tem mladim skakalcem ni toliko primanjkovalo treninga, skokov samih, mnogo bolj je bilo občutiti, da psihično niso bili pripravljeni za tekmo leta. Nasploh lahko trdimo, da so imeli vsi naši skakalci letos v primerjavi s prejšnjimi leti za seboj precej skokov, premalo pa so bili izbrušeni vsestransko, zlasti psihično. Odtod pomanjkanje njihove prisebnosti na startu in seveda poguma. Prav priprave z dvema trenerjema za Planico, priprave mladincev z več trenerji v okviru planiške šole za »Pokal Kongs-berg« v Ponte di Legnu, so prinesle uspehe.
Vse to narekuje naši smučarski organizaciji — in Smučarska zveza Slovenije je že napravila prve korake — da okrepimo zbor naših trenerjev tako po kvalitetni plati kakor po številu. V NDR imajo na primer v vsakem večjem klubu poklicnega trenerja za skoke, zveznega trenerja za Člane in posebej za mladince, psihologe itd. Pri na.4 imamo samo enega po-
Dolžnost napram zanamcem
Ce mi prednikom ne moremo očitati velikih grehov pri zbiranju m čuvanju zgodovinskega gradiva, pa se bo jun, da bo močno drugače čez nekaj desetletij, ko bodo naži potomci ocenjevali našo sedanjo kulturno prizadevnost in smisel za čuvanje gradiva.
Mislim, da bi danes tp»>A nn*ij državo, ki si tudi na področju telesne kulture išče tako prizadevno in izvirno pot k množični telesni kulturi kot pri nas. NkS razvoj bo zato zanimiv ne san» za domače temveč tudi za druge zgo-doviraHe; kako Jim pripravljamo
J"?"?* navdušen redo-Ijub takoj po osvoboditvi odpeljal kar s kamionom na Vevče 1шре dragocenih arhivov, M so se ob koncu vojne znašli v Ljubljani na Taboru.
Nato je požar pred leti hkrati g. prostori Športne zveze imtwi “ovo ves arhivski material re-PMhliAkü^ftrokOTiilh zvez; v tem РППМП1 sre ras za višjo rilo, res 5? J? d® “Mvriro gradivo M bilo primerno spravljeno.
reareSa končno ne M bila res —-aetrofabra. če bi se bolj bri-
nastajata prt rari^}™^^ zveeah ki klubih ter društvih. Ve-mo samo to. da gradivo, kolikor j «a že nlso požgau ali prodah kot odpartao blago, trohni po vlaiMh |
zgnilo m bomo tako izgubili < nano možnosti za objektivno zovanje in razlaganje današnji lesne kulture.
To je problem, ki ga je t rešiti, in to čim hitreje. Ne takega gradiva je zbrano tre no, če izvzamemo arhive, ki čuvajo organizacije same, na šoki šoli v Ljubljani, kar ps ne pomeni, da bi tu morali zl vse gradivo. Gradivo, pomen za razvoj ožjih območij, bo najprimernejše spravljeno v u znih- lokalnih študijskih in ai skih ustanovah, če pa kje ni sla ali prostora za take stvari sprejme tako gradivo rade \ arhiv na ljubljanski Visoki za telesno kulturo. Vsekakor je treba ustvariti enoten, cen no urejen pregled nad zbra gradivom, to delo pa prevz Visoka šola, ki je pripravila evidenco do sedaj zbranega diva. Dosedanje izkušnje so kazale, da posestniki takega m riala kažejo za zbiranje in či nje veliko smisla in ga prepu jo večinoma brez plačila, med ko včasih, zlasti za totogS mlajšega datuma, zahtevajo
Ce že sedaj veste za to ali ono stvar, ki Ima svoj pomen in vrednost za zgodovino naše telesne kultura, oglasite se ali pa pomagajte, da bodo take stvari prišle m pravo mesto: opravili boste kulturno delo.
ПКАОО STEPIŠNIK
LOJZE GORJANC — zvezni trener naših smučarskih skakalcev
klicnega trenerja in ker kljub pomoči nekaterih klubskih trenerjev ne more posvetiti vsem enake pozornosti, niti ne vsem tistim, ki so najbližji vodilni trojici, ga potem nekateri krivijo za ne uspehe. Vsekakor je imel naš zvezni trener tudi na skupnih treningih dovolj opravka, ko je odpravljal hibe našim najboljšim, zaradi česar mu je zmanjkovalo časa in je preostale tekmovalce bolj ali manj prepuščal njihovim klubskim trenerjem. Nekateri skakalci so bili s tem zadovoljni, drugi pa so tožili, da z njimi nima dovolj potrpljenja.
Nedvomno je, da so naši skakalci letos kljub delnim neuspehom, zlasti na svetovnem prvenstvu, dosegli zelo velik napredek, M pa bi bil in bo še večji, če bomo Imeli za številne tekmovalce tudi dovolj ustreznega strokovnega kadra in boljše pogoje za delo med letno sezono, predvsem več plastičnih skakalnic.
D. KURET
kovčki
aktovke
torbice za dame denarnice večerne torbice rokavice dežniki 4
elek. železnice
mehanične igrače
kolesa in tricikli
avtomobili
lutke
žoge
igrače vseh vrst
elegantno opremljeni otroški vozički
G RAZ, Am Eisernen Tor 3
Vsak voziček - model Oprema za dojenčke in otroška moda Ce predložite oglas - popust
Smučanje je slovenski nacionalni šport, se radi postavljamo. »Lepo bi bilo, ko bi bilo zares«, pa je pred nedavnim nekdo komentiral trenutno stanje pri nas. Kako pa je s smučanjem v resnici, kateri problemi ga tarejo, kaj vse bi morali storiti, da bi bilo i bolj množično i bolj kvalitetno — o vsem tem bomo na temelju za-^pažanj v letošnji sezoni, v naslednjih tednih pisali v našem listu. Razpravo o smučarskih problemih odpiramo s prispevki naših novinarjev, k sodelovanju pa seveda vabimo vse, ki hočejo sodelovati v široki javni diskusiji o našem navzlic vsemu vendarle najbolj nacionalnem športu...
HeX
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJ
Huda nesreča pri vasi Pluska
Vzrok zanjo je bilo neprevidno prehitevanje
V četrtek je bilo na cestah v naši republiki 21 prometnih nesreč. En človek je umrl, 19 ljudi pa je bilo ranjenih; med njimi je 11 hudo poškodovanih. Gmotno škodo so ocenili na nekaj več kot 29 tisoč N dinarjev.
Osebni avtomobil in mopedist trčila
LJUBLJANA, 15. aprila — Pri hiši št. 82 na Titovi cesti v Ljubljani sta včeraj ob 17.55 trčila osebni avto »fiat 600«, ki'ga je vozil 49-letni Ciril Jesihar. in mopedist 40-let-ni Anton Butalič. Butalič je vozil iz mesta proti Ježici. Pri omenjeni hiši so popravljali cesto in je bila pot zožena. Mopedist je zadel pešca, ki je stal na cesti, pri tem pa ga je zaneslo na levo in je trčil v osebni avto, ki mu je pripeljal nasproti. Mopedist in sopotnica 43-letna Marija Butalič sta padla. Zenska je hudo ranjena in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Po prometni nesreči umrla
MARIBOR, 15. aprila. — Zjutraj ob šestih je umrla v mariborski bolnišnici 42-letna Marjeta Repnik, raz-našalka »Dela« na Teznem, in sicer za posledicami prometne nesreče. Včeraj zjutraj jo je na Ptujski cesti podrl z avtomobilom Franc Košar. Pokojnica je zapustila tri nepreskrbljene otroke. Podružnica »Dela« v Mariboru je z njo izgubila vestno sodelavko.
M.
Spet vžigalice v otrokovih rokah
LJUBLJANA, 15. aprila. — Včeraj nekaj pred 16. uro je začelo goreti v gozdu nad Slivnico. Pogorelo je nekaj več kot 4 hektarov borovega in smrekovega gozda Požar je nastal zato. ker se je 13-letna deklica igrala z vžigalicami in zakurila suho travo. škodo, ki jo je povzročil ogenj, so ocenili na približno 60 tisoč novih dinarjev. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Cenmice in gasilci iz podjetja Brest.
NOVO MESTO, 15. aprila — Včeraj se je nekaj po 21. uri na cesti I. reda pripetila huda prometna nesreča. Iz Ljubljane v Zagreb je peljal tovornjak s priklopnikom s skopsko registracijo; vozil ga je 44-letni Trajče Stojanovski iz Skopja. Pri vasi Pluska ga je začel prehitevati osebni avtomobil z nemško registracijo, v katerem se je peljal 33-letni Pavel Kotar, ki je začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji. Prav v trenutku, ko je začel prehitevati, pa je pripeljal nasproti osebni avto-
Z avtomobilom v mopedista
MURSKA SOBOTA, 15. aprila. — Do hude prometne nesreče je prišlo sinoči na cesti III. reda v vasi Stanjevci v soboški občini med osebnim avtomobilom z mariborsko registracijo, ki ga je upravljal 37-letni Janez Elijaš iz Kuzme, in mopedistom 27-let-nim Vendelom Kozarom iz Čepinec. Voznik osebnega avtomobila ie vozil iz smeri Gornji Petrovci proti Stanjevcem. V ostrem o-vinku pa je nasproti pripeljal mopedist. Ker pa je Elijaš vozil preveč po levi strani cestišča, sta na ovinku trčila. Pri trčenju je bil hudo poškodovan sopotnik mopedista Jože Casan iz čepinec, ki so ga nrmeljali v murskosoboško bolnišnico.	C.
mobil. Voznik osebnega avtomobila z nemško registracijo je zato, da bi preprečil trčenje, začel zavirati in se umikati na desno, vendar pa se mu ni posrečilo, da bi se ognil tovornjaku. S prednjim desnim blatnikom se je zaletel v zadnji del priklopnika. Trčenje je bilo tako močno, da se je avtomobil prevrnil na streho. Pri nesreči je sopotnik v osebnem avtomobilu 30-letni Janez Kotar padel iz vozila in obležal pod prevrnjenim avtomobilom. Tudi šofer je hudo ranjen. Oba ponesrečenca je odpeljal v novomeško bolnišnico osebni avtomobil z ljubljansko registracijo. Oba ranjenca sta nezavestna in imata rane po glavi. Gmotno škodo na osebnem avtomobilu so ocenili na približno 15 tisoč N dinarjev, na priklopniku pa je je za 400 N dinarjev.
KRANJ, 15. apr. — Na križišču Ljubljanske in Savske ceste v Kranju sta včeraj nekaj pred 6. uro zjutraj trčila osebni avtomobil »fiat 1100« in avtobus. Iz Ljubljane v Kranj je peljal avtobus 30-letni Andrej Brešar in pred križiščem ustavil, ker mu je miličnik, ki je usmerjal promet, zapri pot. Za njim je pripeljal s . »fiatom 1100« 35-letni Anton Japelj, -in ker je vozil v 'prekratki varnostni razdalji za avtobusom, vozila ni mogel ustaviti. Nr srečo ni bil nihče ranjen, gmotno škodo na obeh avtomobilih pa so ocenili na približno 5 tisoč N dinarjev.
LJUBLJANA, 15. apr. — Prekratna varnostna razdalja je bila včeraj ob 12. uri vzrok še eni prometni nesreči. Na križišču Prešernove in Tržaške ceste v Ljubljani sta se zaletela osebni avtomobil »zastava 1800«% in osebni avtomobil »ford«. Avtomobilista sta peljala po Prešernovi cesti proti Tržaški. V križišču pa je voznik »forda« 40-letni dr. Ervin ©ociancig iz Avstrije nenadoma ustavil. Lu-čano Kovačič, star 24 let, ki se je pripeljal za njim v »zastavi 1800«, ni mogel pravočasno ustaviti. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, škode na obeh avtomobilih pa je za približno 4 tisoč 500 N dinarjev.
Vzporedno je vozil
MURSKA SOBOTA, 15. aprila. — Na cesti III. reda v vasi Fokovci se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreqa med voznikom osebnega avtomobila z osebno registracijo, ki ga je upravljal 28-letni Janko Tušek iz Cvena, in mopedistom 28-letnim Ernestom Koltajem iz Sela št. 19. Do nesreče je prišlo, ker se je mopedist med vožnjo držal z roko za vprežni voz in vozil vzporedno. Nasproti mu je pripeljal osebni avto, ki je pri srečavanju zadel Koltajevega sopotnika na mopedu, 15-letnega Jožeta Grabara iz Selov 30. Sopotnik Grabar je dobil hude telesne poškodbe in so ga odpeljali v bolnišnico. Škodo na osebnem avtomobilu in mopedu so ocenili na kakih 300 N din.
T. C.
Tretja skupina iz Mercatorja obsojena
Tihotapci na odprtem morju
Zasačili so jih cariniki iz Pulja
; PULJ, 15. aprila. — Ko se je 13. marca letos ladja »Sylvia« z nosilnostjo 1100 ton, ki je plula pod panamsko zastavo, približala Premanturi, mestecu prav na jugu Istre, sta ji pohitela naproti s hitrostjo 80 km na uro dva hitra motoma čolna. Na odprtem morju naj bi pretovorili okrog 2,3 milijona tujih' cigaret, katerih vrednost je znašala 414.000 novih dinarjev. Cigarete so mislili pretihotapiti v Italijo. Vse to se je odigralo na naših teritorialnih vodah.
Nevarni ovinek so naposled uredili
Zloglasni ovinek pod Vesno v Portorožu, znan tudi kot ovinek smrti, kjer se je 13. aprila, kar smo poročali v našem časniku,' pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala kar štiri mlada življenja, so te dni naposled le uredili. Delavci koprskega cestnega podjetja so na zunanji strani ovinka postavili okoli 280 m dolgo kovinsko odbojno ograjo. Ker so ugotovili, da voznika oslepi pogled na razsvetljeni Portorož, ki se odpre, ko pripelje vozilo izza ovinka, so vzdolž cestne krivine, postavili tudi šest velikih cestnih svetilk, ki so pravzaprav nadaljevanje redne cestne razsvetljave.
Z ureditvijo ovinka pod Vesno so odstranili eno najhujših prometnih nevarnosti, ki je prežala na cesti od Pirana do Sečovelj. - Upajmo, da v prihodnje na tem cestnem odseku ne bo več prometnih nesreč, vsaj ne tako tragičnih, kakršne so se zvrs*Ve doslej.	G.
Kolesar ni ime! luči
MURSKA SOBOTA, 15. aprila. — Sinoči ob 21. uri je hodil pravilno po desni strani cestišča-.v Sp. Ščavnici 72-letni Anton Brun-čič iz Sp. Ščavnice št. 15. Za njim pa je pripeljal s kolesom, ki ni imel luči 37-letni Alojz Gombač iz Sp. Ščavnice, Ker je Gombač vozil kolo v vinjenem stanju in ni imel luči na kolesu, je pri prehitevanju zbil pešca po cestišču. Brunčiča so s hudimi telesnimi poškodbami pripeljali v soboško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.	C.
LJUBLJANA, 15. aprila — Danes je petčlanski senat ljubljanskega okrožnega sodišča razglasil sodbo o tretji skupini obtožencev, zvečine uslužbencev trgovskega podjetja »Mercator«, ki so kradli in prikrivali živila iz glavnega skladišča tega trgovskega podjetja. Sodišče je enega obtoženca oprostilp, tri je obsodilo na pogojne kazni, šestindvajset obtožencev pa na zaporne kazni od šest mesecev zapora do šest let strogega zapora in globe od 15.000 pa do 300.000 starih dinarjev.
Skladiščnega delavca Antona Primca so zaradi grabeža živil, vrednih 5,884.000 starih dinarjev, ki jih je s pomočjo še dvanajstih soobtožencev ukradel in si z njimi delil izkupiček, obsodili na šest let strogega zapora. Razen tega so mu pet let po prestani kazni prepovedali opravljati tako službo, v kateri bi samostojno razpolagal z družbenim premoženjem. Miho Blažiča so obsodili na eno leto in šest mesecev strogega zapora, Miho žitnika na eno leto in. štiri mesece strogega zapora, Darka Vidmarja na eno leto in dva meseca strogega zapora, Franca Gorjupa na dve leti zapora, Jerneja Novaka na eno leto zapora itd.
Obtoženci bodo tudi morali vrniti trgovskemu podjetju »Mercator« 5,884.000 starih dinarjev.
F. š.
Omahnil je čez zid
LJUBLJANA, 15. aprila. — Včeraj ob 4.40 se je hudo ponesrečil 40-letni Branko Kobal, šel je po Šubičevi ulici in nenadoma omahnil čez zid pri javnih garažah. Padel je približno dva metra globoko.
V trenutku, ko je posadka ladje pretovarjala tihotapsko blago v čolna, so jih zasačili organi carinske službe iz Pulja. Posadka ladje ni mogla ničesar zanikati^ vse je bilo očitno- Razen tega je bilo na dlani, da je ladja »Sylvia« namenjena za posebne naloge: imela je tri pogonske Bieslove motorje, velik rezervoar za bencin, s katerim so oskrbovali oba čolna, nadalje močno radijsko postajo pa tudi vse pomorske zemljevide-
Pošiljka je bila velika in tihotapci so imeli v načrtu, da jo v dveh vožnjah pretihotapijo v Italijo. To je bila naloga čolnov »Peppa III« in »Trittone«. Gre za posebna čolna, ki dosežeta veliko hitrost; vrednost vsakega so ocenili na 100.000 novih dinarjev. Za ves ta posel naj bi tihotapci dobili od neznanega delodajalca po 100-000 lir. Tako pa so jim zaplenili tihotapsko blago, ladjo in oba čolna ter jih kaznovali vsakega z globo 464.470 starih dinarjev- Skupno vrednost zaseženega blaga in predmetov cenijo na dobrih 700 000 novih dinarjev.
To je v zadnjih dveh mesecih že druga skupina tihotapcev s tujimi cigaretami, katerih nakane so preprečili organi carinske službe v Pulju. Tako so 5- februarja letos, zalotili dva tihotapca, ko sta poskušala s čolnom
prepeljati z naših teritorialnih voda v Italijo okrog 500 tisoč tujih cigaret. Blago je prevzel poveljnik neznane ladje, ki je plula pod grško zastavo nedaleč od Pulja-
Zanimivo je, da je med prijetimi tihotapci tudi Luciani Boscolo, stair znanec carinarnice v Pulju. Pri istem poslu so ga namreč prijeli lani nedaleč od Poreča. Skupini tihotapcev, - s katero je bil tedaj povezan, pa se je posrečilo skriti tihotapsko blago (spet cigarete) na nekem osamljenem otoku- Organi carinske službe so jih našli in tako dokazali protizakonito dejanje.
D- J.
Požar pri Celju
CELJE, 15. aprila. — Sinoči ob 21.15 uri so sirene v Celju poklicale poklicne in prostovoljne gasilce h gašenju velikega požara na Ložnici št. 6. Tu je gorelo veliko gospodarsko poslopje, katerega lastnici sta Angela Nahtberger .in Ana Rehart. Mnogo sena in vse ostrešje gospodarskega poslopja je zgorelo. Gasilcem se je posrečilo rešiti vso živino: 8 goved, 5 prašičev in drobnico. Iz dosedanjih ugotovitev in okoliščin, kako je izbruhnil požar, sklepajo, da gre za požig, škode je za 3 in pol milijona starih dinarjev.	F. K.
Izsiljeval je prednost
CELJE, 14. aprila. — Izsiljevanje prednosti je bilo včeraj vzrok hujši prometni nesreči, ki se je pripetila na križišču Teharske in Aškerčeve ulice v Celju. S Titovega trga je peljal z osebnim avtomobilom 30-letni Ferdo Kuko-vec. Po Teharski ulici pa je v križišče privozil osebni avtomobil, v katerem je bil Jože Štefančič. Kukovec je vozil naravnost in je imel prednost, Štefančič pa tega ni upošteval in je pred njim hotel zapeljati v križišče. Avtomobilista sta trčila. Na srečo šoferja nista ranjena, gmotne škode na avtomobilih pa je za približno 5 tisoč 700 N dinarjev.
Deklica pritekla pred moped
JESENICE — Devetletna Azdra Simeratič je v četrtek ob 18. uri nenadoma pritekla s pločnika na Cesto železničarjev. Prav tedaj je pripeljal mopedist 32-letni Ivan Zahamar. Takoj, ko je pred seboj zagledal deklico, je močno zavrl, vendar je Az-dro zadel in jo zbil po cesti. Mopedist je pri nesreči tudi sam padel in je laže poškodovan. Simeratičeva je močno ranjena in so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico, škode na mopedu je za približno 150 N dinarjev.
LJUBLJANA — V naselju Velike Lašče je v četrtek ob 22.30 padel mopedist 39-letni Stane Peček. Peljal se je iz Rašice v Velike Lašče in nenadoma padel ter hudo ranjen, v globoki nezavesti obležal na cesti. Ponesrečenec ima pretres možganov in rane po glavi. Zdravijo ga v ljubljanski bolnišnici, kjer so mu vzeli tudi kri za preiskavo. škode na mopedu je za 200 N dinarjev.
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA. TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 23 522 DO 23-526 - OGLASNA. SLUŽBA LJUBLJANA TITOVA 1, TELEFON 21896 - ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE TELEFON 20-463. POŠTNI PREDAL 29 — BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBI JANA - 2IRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501 1-167 -MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO
Telefon dežurnega urednika:	20-646
:
ша -TiRNlT"
Miome mATOVlC :
VPIT
Ш1Н
*$:
zk уцадсткд-
UM o

Gledališče
DRAMA
Sobota. 16. aprila, ob 19.30: Čehov: STRIČEK VANJA. Izven abonmaja ' zadnjikrat>. Vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 17. aprila: Zaprto!
Ponedeljek. 18. aprila, ob 19.30: Shakespeare: KRALJ LEAR. — Abonma Tš 2 Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.
MALA DRAMA SNG Viteški dvorani Križank
16. aprila, ob 20. uri: Rö-žewicz: KARTOTEKA. - Izven abonmaja (zadnjikrat). Vstopnice so v prodaji v Drami in dve uri pred predstavo v Križan-
Obiskovalce Drame in Križank posebej obveščamo, da sta nocojšnji predstavi »STRIČKA VANJE* in »KARTOTEKE« zadnji izven abonmajski ponovitvi teh del v sezoni. Vstopnice so v prodaji.
ZASTOPSTVO
RENAULT
Prodaja in servis Avtodelavnica
in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago.
Nedelja, 17. aprila, ob 10. uri: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. I. nedeljski dopoldanski abonma
in izven.
Ob 20. uri: F. Schiller: DON CARLOS. Gostovanje v Slovenski Bistrici.
©o© Pionirski le dom
© Trg vn. kon gresa ZKJ 1
MLADINSKO GLEDALIŠČE
Ob 16. in 20. uri: Jean Anouilh — PLES TATOV — (Julija — Alja Tkačeva in Milena Grmova) Gostovanje na Bledu za Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij občine Radovljica.
PIONIRSKA KNJIŽNICA vomenskega 9
Ob 11.30:	PRAVLJICA O PO-
GUMNEM BOBNARJU — ura pravljic za otroke od 6. do 8. leta staroeti.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE A Marionete — Levstikov trg 2
Ob 17. uri: M. Mahnič: RDEČA ==~' i	KAPICA — izven.
~/	I	Predprodaja vstopnic vsak dan
—r*’ I od 10. do 12. ure v upravi, Resljeva 36 (razen nedelje) in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Rezervacije po tel. •312-020 vsak dan od 10. do 12. ure (razen nedelje).
ODD. ZA DRUŽABNO VZGOJO
MARTIN HAFNER
Celovec, Villacher Strasse 139 Telefon 61-70
bo odprl v PLESNI ŠOLI na :	Petkovškovem nabrežju 35 NOV
ZAČETNIŠKI PLESNI TEČAJ (zadhji v tej sezoni» v četrtek, 21. aprila ob 20.30. Poučeval bo !	mojster Jenko. Vpisovanje je
i	vsak dan od 17. do 21. ure v
■	šoli. Nov nadaljevalni tečaj s
j	poukom latinskoameriških ple-
I	sov in novosti sfe bo začel v to-
rek, 26. aprila ob 20.30.
RENAULT
o
Glavni servis in oprema
Glavno skladišče nadomestnih delov in pribora Trgovina s plašči Puchovi mopedi in deli za motoma kolesa
MOTOR -
MAYERHOFER,
BELJAK
Gerbergasse 12-25 tel. 48 67
Koncerti
APZ »TONE TOiMŠIČ« proslavlja s koncertom, dne 26. t. m. (apr.) ob 20.15 v Slovenski Filharmoniji v Ljubljani 20-letnico povojnega delovanja. Nekdanji pevci-ke, predvsem k udeleži
Vsa pojasnila in vstopnice za koncert dobite do 23. t. m. na »Akademiku«, Trg revolucije 1, vsak dan od 8. do-10. ure, tel. 20-421.	K
V soboto, 16. aprila ob 20.30 bo v Veliki filharmonični dvorani javna radijska oddaja POKAŽI, KAJ ZNAŠ s sodelovanjem vokalnih in instrumentalnih solistov in ansamblov iz raznih krajev Slovenije. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni Slovenske filharmonije od 10.— 12.30, od 16.—18. ure in pol ure pred prireditvijo.	K
RTV Ljubljana
SPORED ZA SOBOTO
4.30—3.00 Dobro jutro! - vmes ob 6.30—6.35 Napotki za turiste; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Ra ; dijska šela z nižjo stopnjo (pono ; vitev); 9.25 Mladi glasbeniki glas 1 benih šol pred mikrofonom; 9.45 Četrt ure z ansamblom »Wee kend«; 10.15 Iz oper slovanskih avtorjev; 11.00 Turistični napotki j za tuje goste; 11.15 Nimaš pred- i
iz Bravničarjeve opere »Hlapec Jernej«; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Lahka glasba; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Iz naših relejnih postaj; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe; 20.30 »Pokaži, kaj znaš«; 21.30 Igra orkester Norrie Par amor; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba;
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TELEVIZIJA
10.00	TELEVIZIJA V ŠOU:	TV
pravljica, Jakov Gotovac: Sfcanac (Zagreb)
15.25	POROČILA (Beograd)
15.30	KJE JE, KAJ JE (Beograd)
15.45	SREČNO POT, ZOKI — lutkovna oddaja za otroke ,— (Skopje)
15.55 KJE JE, KAJ JE — oddaja za otroke (Beograd)
16.10 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA (do 18.00) (Beograd)
18.05	VSAKO SOBOTO (Ljubljana)
18.25	TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.45	Aleksander Popovič: DEKLICA (Beograd)
19.25	KO SEM BIL ŠE MAJHEN (Beograd)
19.40 СГК CAK (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.30	ZAGREB 66 (Zagreb)
21.50	BALADA O PETEUNU — (Zagreb)
22.00	HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA (Ljubljana)
22.50	POMLAD, POLETJE (Zagreb)
23.05	ZAGREB 66 — finale (Zagreb)
24.00	POROČILA (Beograd)
KINO UNION:
franc, barvni film SREČA. Režija Agnes Varda. Tednik FN
14.	Predstave oh 15, 17, 19 in 21. uri. (Rezervacija vstopnic za »Union« po tel. 22-771 od 9. do 10.30 in od 13.30 dalje.) Ob 10. uri matineja amer, barv. zabavnega filma VZEMI JO, MOJA JE. Zadnjič!
KINO KOMUNA: franc. CS film NEDELJE V MESTU AVREJU. Predfilm FN Po vsem svetu št. 2 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob
15,	17, 19 in 21. uri.
KINO SLOGA:
nem. krim. UMOR V GgOSTT-ŠCU. Tednik FN Po vsem' svetu št. 2. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO VIČ:
angl. komedij ac O ■ PRAVEM ČASU. Tednik FN 14. Predstave ob 15, 17, in 19. uri. Ob 21. uri franc. CS film MILIJONAR PO SILI. Igra i Femandel. Zadnje Ljifbljani/. ker
KINO ŠIS1
amer. barv. CS Spektakel SPARTAK. Predstavi, ob 16 in 19.30. Cena vstopnic'dvojna.
PRODAJA VSTOPNIC v kinu »Union« od 9. do 10.30 in od 13.30 dalje, v, vseh drugih kinematografih pa le od 13.30 dalje. MLADINSKI KINO: amer barvni film KO ZVONIJO ZVONOVI, ob 10. 15. 17 in 19.30. KINO PIONIR:
amer. barvni film NAVARON-SKA TOPOVA, zaradi izredne dolžine filma ob 10, 15, 17.30 in 20. uri.
KINO ZADOBROVA: ameriški W film HUD, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
M O R R I S - M G Prodaia in
servis
A LEX L14« E BS
Celovec Völkermarkter Strasse 58 Telefon 23-43
Zaloga vseh vrst pnevmatik
Ш.ШШ
TOALETNA MILA
OPERA
Sobota. 16. aprila, ob 19.30: Verdi: NABUCCO. Izven abonmaja. Vstopnice so še v prodaji. Nedelja, 17. aprila, ob 15. uri: Verdi: MOČ USODE. Abonma Nedeljski popoldanski in zven. Vstopnice so še v prodaji.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Sobota, 16. aprila, ob 19.30: M. Schisgal: LBEZN. (LUV) (Komedija) Izven. (Mladini do 18 let neprimerno).
Nedelja, 17. aprila, ob 19.30: P. Shaffer:	ANGLEŠKI TRIKOT-
NIK. (Dve komediji) Gostova-nie v Metliki.
Ob 20 uri. M. Mikeln: INVENTURA’ 65. (Satirični kabaret) Gostovanje v Kropi, (dvainosemdeseti).
Drevi, ob 19.30 je na sporedu izvenabonmajska predstava drzne ameriške komedije »Lbezn« (Lnv). Vstopnice so v prodaji, rezervacije po tel. 21-660.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom
Sobota, 16. aprila, ob 19.30: Gol-doni-Rupel: RIBIŠKE ZDRAHE, komedija. Gostovanje v Kostanjevici na Krki.
Nedelja, 17. aprila, ob 16. uri: Hašek:Aranicki:	PUSTOLOVŠČI-
NE DOBREGA VOJAKA ŠVEJ-
KA. komedija. Izven.__
Ob 20. uri: Fodor: CERKVENA MIŠ, komedija. Zadnja večerna uprizoritev.
Rezervacije po tel. 312-860.
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota. 16. aprila, ob 16. uri: Miloš Mikeln:	INVENTURA 65.
Abonma za delovne organizacije
Združite izlet v sončno Goriško in cvetoča Brda z obiskom v naši trgovini.
V nede’jo od 9. do 18. ure bo razkazovala, dajala pojasnila in sprejemala naročila za najnovejše modele pohištva trgovina s pohištvom »MEBLO« — Nova Gorica, Kidričeva 18.
Poleg tega obvešča cenjene potrošnike, da posluje non stop vsak dan od 7,30 do 19,30	3168
KINO TRIGLAV:
i angleški barvni CS film VLO-: MILEČ, ob 16, 18 in 20. uri. I Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.	: •
'NO VEVČE:
; italijanski barvni CS film TA-1 RUS, SIN ATILE, ob 20. uri. Prodaja vsotpnic od 19. ure dalje.
vi NO ZALOG:
angleški barvni CS film HEU-ONI, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO SVOBODA, ČRNUČE: ameriški film OBRITI PROFESOR, ob 19.30.
KINO SVOBODA, DOLGI MOST, LJUBLJANA:
amer. barv. CS JUPITROVA LJUBLJENKA, ob 19. uri. KINO SVOBODA, ŠENTVID: franc. barv. CS film BUSTER KEATON, ob 17 in 19. uri, KINO SAVLJE, LJUBLJANA: amer. barv. CS film SALOMON IN KRALJICA IZ SABE, ob 19.30.
KINO HRUŠICA:
ameriški barvni CS film SEVERNO PROTI; ALJASKI,-"ob 20. uri.
KINO DRAVLJE:
ameriški CS film NAJDALJŠI DAN, ob 16.30 in 20. uri.
FESTIVALNA
DVORANA
PLES V SOBOTO ZVEČER od 20. do 23.30. NEDEJSKI PLES od 19. do 22.30. Igra Jazz-an-sambel THE 8 PLAYERS. Vsi vljudno vabljeni.
nosti! 12.05 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za klavir in orkester; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Šilc: Letošnji Sortiment koruze za posamezne kraje in namene; 12.40 Ansambel Rudija Bar-dorferja ta Dobri znanci; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Prizori
Popravila Nadomestni deli
GRAZ
Wienerstrasse 23-25
SCHIPPINGER & VOGL
Na kanalu 9 — Sljeme
18.00	INTERMEZZO (Beograd) 18.10 SOLISTI NARODNE' GLASBE (Beograd)
18.25 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
19.40 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.54 LAHKO NOČ, OTROCI — (Beograd)
22.00	VELIKI PODVIGI (Zagreb)
24.00	VČERAJ, DANES, JUTRI — (Zagreb)
Kino
SPORED ZA SOBOTO KINOTEKA — Miklošičeva c. 28:
Retrospektiva Alfreda Hitchco-
amer. film TREMA. Režija; Alfred Hitchcock. Glav. vi.: Marlene Dietrich, Jane Wyman, Michael Wilding, Richard Todd, ob 16, 18.15 in 20.30. — Prodaja vstopnic od 13.30 dalje.
VSE ZA AVTO
To je najnovejši avtoradio
PHILIPS TOURING II. '
6 transistorjev, 2 germaniumski diodi srednji in dolgi valovi samo za 1395 A sch.
Ing. Franz Pergier
Automaterialhaus
’ Graz, Karlauerstraße 5
KINO DOMŽALE:
italijanski barv. film VELIKAN IZ RODOSA, oh 20. uri.
KINO RADOMLJE: amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: amer. VV film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTY JA VALANCEA — gostovanje v KRAŠNJI, ob 20. uri.
KINO DOM, KAMNIK:
mehiški barvni film PESEM ZA KARABINKO, ob 20. uri.
KINO DUPLICA, KAMNIK: ameriški film FEDRA, ob 19. uri.
KINO RADOVLJICA:
angleški barvni film TOM JONES. ob 18. uri. Nemški barvni film SERENGETI, ob. 20. uri.
KINO CENTER, KRANJ: zahodnonemško-jug. barv. film STO PEKLENSKIH DNI, ob 15.30, 18 ta 20. uri. Premiera švedskega filma DEVIŠKI VRELEC ob 22. uri.
KINO STORŽIČ, KRANJ: amer. barv. CS film POMAKNI SE DRAGA, ob 17 in 19.30. Premiera amer. filma UMRLI SO V ČEVLJIH, ob 21.30:
KINO KROPA:
ameriški film FRA DIAVOLO, ob 20. uri.
KINO KRVAVEC: franc. barv. CS film GROF MONTE CHRISTO (II. del) ob 20. uri.
KINO NAKLO:
premiera amer. barv. CS filma SVET SUZIE WONG, ob 20. uri. Vstopnina zvišana.
KINO RADIO, JESENICE: amer. barv. CS film KLIC TROBENTE, ob 17 in 19. uri.
KINO PLAVŽ, .JESENICE: amer. barv. CS film ŠTIRJE ZA TEKSAS, ob 18 in 20. uri.
KINO ŽIROVNICA: franc. barv. CS film POROK IN VRLINA.
KINO DOVJE: ruski film DVA V STEPI.
KINO KOR. BELA: ruski film ŽIVELA STA BABICA IN DED.
KINO KR. GORA: španski barvni film VRNI SE Z MEHIKE.
KINO PARTIZAN, RIBNICA NA DOLENJSKEM:
ameriška filmska komedija VV PRIVAJANJE NA ZAKONSKO ŽIVLJENJE, ob 20. uri.
KINO KRKA, NOVO MESTO: ameriški barvni CS film GERO-NIMO, ob 18 ta 20. uri.
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN RABLJENA VOZILA	НИЈЦН
Popravila - zamenjava motorjev menjalniki - diferenciali itd. takoj in zelo poceni.
KARL HACKENBERGER
GRAZ, Wienerstrasse 204
Sprejmemo nekaj a\/tomehanikov!
KINO DELAVSKI DOM, TRBOVLJE:
nemški W film KRONIKA NEKEGA UMORA, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: francoski CS film NEDELJA MESTA AVRAY, ob 17 m 19. uri.
KINO SVOBODA II, HRASTNIK: angleški barvni W film IN TO SE ZGODI, ob 17 in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV, ob 17 in 20. uri. KINO SVOBODA. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI: ameriški barimi CS film RIO CONCHOS, ob 20. uri.
KINO SVOBODA, NOVA GORICA — ŠEMPETER:
amer. film ROBIN HOOD, ob 16, 18 in 20.15.
Vsi prijavljenci bodo opravljali od 27. 4. do 30. 4. 1966 psiho-tehnični preizkus in pismeni preizkus iz slovenskega jezika in matematike. Datum preizkusa bomo sporočili pismeno.
Vsa pojasnila dobite v tajništvu Izobraževalnega centra Litostroj, vsak dan od 8. do 12. ure razen sobote, ta sicer osebno, pismeno ali telefonično (štev. 313-511 interno 417).
Uprava izobraževalnega centra Litostroj Ljubljana, Djakovičeva 53.	S
Čestitka
Na. filozofski fakulteti je diplomirala Barbara Frlan — čestitamo.
č
Obvestila
VSE ZDRAVSTVENE ZAVODE, DELOVNE ORGANIZACIJE, ZAVAROVANE OSEBE, UPRAVNE ORGANE TER POSLOVNE PRIJATELJE obveščamo, da je za območje Gorenjske od 1. aprila 1966 ena Komunalna skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev za občine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, s skupnim nazivom Komunalna skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj. Službo za navedeno skupnost opravlja Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj, s sedežem v Kranju, ter s svojimi podružnicami v Jesenicah, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču.	O
Ta teden v »Komunistu«
list v uvodniku piše o delu ko munistov v Socialistični zvezi in ugotavlja, da tam, kjer komunisti dobro delajo, je politična aktivnost SZDL živahna in uspešna. V razgovoru tega tedna generalni direktor jugosl. kmetijske banke Boško Tonev govori o kreditih individualnih kmetijskih proizvajalcev. Na vidnem mestu list objavlja razgovor z Markom
CZERNOWSKY
CELOVEC
pri glavni pošti
Velika izbira gramofonskih plošč in električnih potrebščin vseh vrst
KINO SOČA, NOVA GORICA:
- amer. film SOJENJE V NÜRN-BERGU, ob 16, 18 in 20.15. KINO ŽALEC:
slovenski barv. CS film AMANDUS, ob 20. uri.
KINO PREBOLD:
Tramški barvni film KRIŽIŠČE LJUBEZNI, ob 20. uri.
KINO POLZELA: francoski barvni film ČLOVEK IZ RIA, ob 20. uri.
KINO CANKARJEV DOM, VRHNIKA:
ameriški barvni CS film KRALJICA KOLORADA, ob 20. uri.
Šolstvo
POPRAVNI IZPITI na Poklicni šoli kovinarske stroke, Ljubija-na-Vič bodo 19. in 20. aprila 1966 ob 8. uri.	S
Rep. sekretariat za prosveto in kulturo ter Zavod za tehnično izobraževanje- Ljubljana razpisujeta v zveznem merilu 6-tedenski II. nadaljevalni tečaj dokumentacije in informacije.
Tečaj se začne 10. maja t. 1. v Ljubljani.
Pojasnila in prijave v Zavodu. Lepi pot 6, tel. 22-270.	Š
IZOBRAŽEVALNI CENTER LITO STROJ vabi vse tiste mladince, ki bodo letos dokončali osemletko in imajo veselje do enega izmed naslednjih poklicev: strojni ključavničar, strugar, livar in modelni mizar, da se prijavijo za vpis v Poklicno šolo (bivša industrijska šola) do vključno 20. \ aprila 1966.
Redni vpisni rok bo tudi letos od 1. do 30. junija. S predvpi-som želimo dati možnost vsem tistim, ki imajo resnično veselje do enega izmed navedenih poklicev, da se že sedaj prijavijo ta si s tem pridobe prednost pri sprejemu.
Nikezačem, državnim sekretarjem za zunanje zadeve o naši zunanji politiki. Milovan Dinič piše o akumulaciji funkcij, ki s časom lahko postanejo politični anahro-
Razen teh člankov list objavlja komentarje o Titovi poti v Bosansko krajino, o VI. kongresu SZDL Slovenje pod naslovom »Glas znanstvenikov«, »O referendumu v Zagrebu«, nato pdsma »Komunistu«; Latinka Perovič piše o tem, kako organizirati kul-
turne dejavnosti Mihailo Popovič o večernih političnih šolah, Zorica Tucakovič piše o akademijah, Gavro Altman poroča iz Pariza o valu štrajkov v Franciji, Putnik Dajič o sklepih XXIII. kongresa KZSZ, Brana Markovič o laburističnih dilemah.
NOVO - NOVO
BABYMIRA — CREME II
je novo, sodobno medicinsko sredstvo na podlagi najnovejših dognanj. Za zdravo in splošno nego kože otrok in odraslih uporabljajte Babymixa — Creme II. Laboratorij »Babymira izdelkov« N. A.
»Zrinjevac« — Zagreb
Maribor
DEŽURNA LEKARNA:
Sobota, 16. aprila: lekarna »Pri gradu«. Partizanska c. 1.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Sobota, 16. aprila, ob 15. uri: Puccini: TOSCA. Red popoldanski 2.
Ob 19.30: Vercors: ZOO ALI ČLOVEKOLJUBNI MORILEC. Premiera — Red premierski in izven.
kROPFITS(H
TRTtOVTNA voztt.
P. KRÖPFITSCH
FIAT. PUCH, BMW, KTM, VESPA
nadomestni deli, avto pribor, elektrooprema za vse avtomobile
CELOVEC
Stauderhaus
UGODNA PRODAJA RABLJENIH TRAKTORJEV, TOVORNJAKOV IN OSEBNIH AVTOMOBILOV
VELIKA ZALOGA NADOMESTNIH DELOV
SERVIS IN POPRAVILA VSEH VOZIL OPEL, FIAT IN STEYR
GRONS & KAIMBACHER OHG
WOLFSBERG NA KOROŠKEM
NA POL POTI MED GRADCEM IN CELOVCEM
ZDRUŽENO PODJETJE
»ISKRA« — KRANJ
TOVARNA »ELEKTROMEHANIKA« KRANJ, Savska loka 4
vabi/ k sodelovanju več
STROJNIH INŽENIRJEV ELEKTROINŽENIRJEV KEMOINŽENIRJEV EKONOMISTOV
za delo v razvojnem sektorju, gospodarskem sektorju, tehničnem sektorju (tehnološka priprava dela, konstrukcija orodja itd.)
Sprejmemo tudi
INŽENIRJE ZAČETNIKE
ki se razporedijo na delovna mesta pripravnikov ter prejemajo v enoletni pripravniški dobi od 75.000.— do 85.000.— Sdin mesečnih osebnih dohodkov.
Pismene ali osebne ponudbe sprejema kadrovski oddelek
»ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ —
Savska loka 4.	3604
ZAVOD ZA PROSVETNO-PEDAGOŠKO SLUŽBO - KOPER
razpisuje naslednji delovni mesti:
1.	PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA za matematiko-fiziko
2.	PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA za organizacijo in delo centrov za strokovno izobraževanje delavcev
POGOJI: višja ali visoka izobrazba, strokovni izpit in 10 let pedagoške prakse.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka delavcev zavoda. Nastop službe po dogovoru.
Razpis velja do 30. aprila 1966. Prijavi za razpisana delovna mesta naj interesenti prilože kratek opis svojega dosedanjega dela.	3549

МИИИ1ИИ1ИГШИШШШШГ11ДП|1Ш1МШ1ШШ111ШШ11111111И11111111111111111И1111111111У11111. Razpisna komisija za imenovanje direktorja na
INDUSTRIJSKO-KOVINARSKI ŠOLI V LJUBLJANI
Kurilniška 3
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja
za novo ustanovljeno železniško elektro šolo
POGOJ:	diplomiran inženir elektrotehniške
stroke z najmanj 5-letno strokovno in pedagoško prakso.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe po dogovoru.
Interesenti naj naslovijo vlogo z življenjepisom, do-k' rili o strokovnosti in opisom dosedanjega službovanja na naslov: Industrijsko-kovinarska šola — razpisna komisija za imenovanje direktorja, Ljubljana, Kurilniška ulica 3. Vloge pošljite do 30. aprila 1966.
3517
Kadrovska komisija delavskega sveta podjetja
GIP »GRADIS«
Ljubljana
objavlja po 20. in 21. členu Statuta podjetja in sklepu XIII. seje upravnega odbora podjetja
razpis prostega delovnega mesta:
1.	TEHNIČNEGA DIREKTORJA
2.	ŠEFA PROJEKTIVNEGA BIROJA
Udeleženci razpisa morajo izpolnjevati naslednje
pogoje:
pod točko 1.
diplomiran gradbeni inženir z 10-letno prakso v gradbeni operativi in vsemi potrebnimi pooblastili za vodenje vseh vrst gradenj ter znanjem enega svetovnega jezika, pod točko 2.
diplomiran gradbeni inženir ali arhitekt s 10-letno prakso v projektiranju z ustreznim pooblastilom.
Udeleženci razpisa morajo ponudbi priložiti dokazilo o šolski izobrazbi in življenjepis s podrobnim opisom dosedanjega strokovnega udejstvovanja.
Rok za sprejem ponudb je 15 dni od dneva objave razpisa. Ponudbe sprejema kadrovsko-socialna služba podjetja »Gradis« centrala Ljubljana, Korytkova ulica 2.	3587
Sporočamo žalostno vest, da je po daljši bolezni umrla naša dolgoletna sodelavka
Angela Beričič
Pokojnico bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv, samoupravni organi in družbene organizacije »Polzela, tovarna nogavic« — Polzela
Polzela, dne 14. aprila 1966
Mnogo prezgodaj nam je kruta usoda iztrgala ljubljenega moža in skrbnega očka
Jožeta Lampiča
železniškega uslužbenca postaje Zalog
Pogreb nepozabnega moža in očeta bo v nedeljo, dne 17. aprila 1966, ob 16. uri izpred hiše žalosti Podmolnik 3Ö, na pokopališče Sostro
žalujoči: žena Vida, hčerka Vida z možem, Danica in Helenca, Jože in Franci ter drugo sorodstvo
Podmolnik, 15. aprila 1966
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, očka, brat in stric
Anton Perme
uslužbenec tovarne ROG
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 16. aprila 1966, ob 17. uri izpred hiše žalosti Bizovik 85 na domače pokopališče
Žalujoči:
žena Mihela, sinova Toni in Andrej, brat z družino, sestra z družino ter drugo sorodstvo
Bizovik, Šmartno pri Litiji, Ljubljana, 14. aprila 1966
Po kratki in hudi bolezni je umrl naš dragi mož, očka, brat, svak in stric
Anton Slapnik
upokojenec
Pokopali ga bomo v ponedeljek, 18. aprila 1966, ob 15.15 na Viško pokopališče
Do pogreba leži pokojnik na Žalah v Antonovi mrliški veži
Žalujoča žena Mirna, hčerka Breda, bratje, sestre in drugo sorodstvo
Ljubljana, 15. aprila 1966
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša zlata mama, stara mama
Uršula Rebec
partizanska mama 4 padlih otrok NOV iz Gorice pri Celju
roj. STRAZIŠER — članica ZB
Pogreb pokojne bo v nedeljo, 17. aprila 1966,^ ob 16. uri v Dobrni
Žalujoči:
sinovi Vinko, Ivo, Slavko in Tone, hčerka Malka, snahe Zinka, Angela, Marija in Maca, vnuki Danica, Jožko, Bojan, Duško, Erika, Zlatka in Zdenka
Dobrna, Šoštanj, Mestinje, Beograd, Mostar,
15. aprila 1966
ODVETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
SPOROČA, DA JE UMRL NJEN CLAN
dr. France lokar
ODVETNIK V LJUBLJANI
SPOŠTOVANEGA POKOJNIKA BOMO KOT ISKRENEGA TOVARIŠA, UGLEDNEGA PRAVNIKA IN SODELAVCA V ZBORNIČNIH ORGANIH OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
UPRAVNI ODBOR
V LJUBLJANI, DNE 15. APRILA 1966
VODNA SKUPNOST DOLENJ8KE -NOVO MESTO
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1.	sekretarja
2.	računovodjo
POGOJI: pod 1.: visoka ali vlSja strokovna izobrazbe upravno-pravne smeri z najmanj 3-letao prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarskih organizacijah;
pod 2.: visoka ali višja strokovna izobrazba efconom-sko-komercialne smeri z najmanj 34etao prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarskih organizacijah, ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 leti na delovnem mestu samostojnega računovodje v gospodarskih organizacijah.
Osebni dohodek se določi po pravilniku o nagrajevanju delavcev VSD Novo mesto.
Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljejo upravi Vodne sküpnoeö Dolenjske, Novo mesto v 8 dneh po objavi.
3550
SAMSKE
ROČNE IN STROJNE STAVCE
po možnosti z znanjem nemškega jezika —
sprejme
sodobno opremljeno grafično podjetje.
Odlični delovni pogoji — brezplačno zagotovljena opremljena soba.
Ponudbe pošljite na naslov:
UNIVERSITÄTS- BÜCHDRUCKEREI STYRIA, GRAZ, SCHÖNAUGASSE 64 - AVSTRIJA
208

'!!ll!!K1!!!iU№H!m!l!li!lii!!IHIinillll!li:Hlilli*ii'
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
VELETRGOVSKEM PODJETJU
»STEKLO«
EXPORT-IMPORT — LJUBLJANA, TITOVA 18 razpisuje 'mesto
SEKRETARJA
POGOJ: pravna fakulteta s prakso v gospodarskih organizacijah.
Vloge pošljite upravi podjetja v 15 dneh od objave razpisa.	3575
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo Žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša ljuba mama, hčerka, stara mama, sestra in teta
Marija Šaubah
roj. LEBAN
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 18. aprila 1966, ob 16.45, iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah
žalujoči:
mož Just, mama, hčerka Vida z Ivanom, sinova Mirko, Jože z družinama, snaha Ivica s sinom, brata in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Solkan, 15. aprila 1966
Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš sodelavec
Emil Vrečar
poslovodja poslovne'enote gostilne »Za Gradom«
Pogreb pokojnika bo v soboto, 16. aprila T966, ob 16. uri v Dobrni
DELOVNA SKUPNOST IN SINDIKALNA ORGANIZACIJA GOSTINSKEGA PODJETJA DAJ — DAM, LJUBLJANA
Po neizmernem trpljenju je ugasnil naš dragi mož, skrbni ata, dedek, praded, ljubi brat, stric, tast in svak
FRANC JAGER
tapetniški mojster
Njegovo izmučeno telo bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, 18. aprila 1966, ob 17.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah
V globoki žalosti:
žena Mici, otroci Berta Rupnik, Ela Zorzut, Milan z družinami, Tatjana in Branka, sestri Iva Černe, Angela Winter in drago sorodstvo
Ljubljana, Valdoltra, Cleveland, Krško, 16. aprila 1966
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v 74. letu starosti zapustila naša zlata mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja
FRANČIŠKA ZALAZNIK
roj. ZRNEC
Na^adnji poti jo bomo spremili v ponedeljek, 18. aprila 1966, ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah
Zalufoči:
Ljudmila por. Zivič, Amalija por. Novak, Frančiška por. Viceljo, Milan, Andrej, Jože, Jakob, Mary, sestri brbrat je z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 15. aprila 1966
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST,
DA JE NENADOMA UMRL TOVARIŠ
JOŽE LESIČNIK
TERENSKI PRODAJALEC
POGREB POKOJNIKA BO V SOBOTO, 16. APRILA 1966, OB 16.15 IZPRED KRIŽIŠČA NA KRANJSKO POKOPALIŠČE
VESTNEGA IN POŽRTVOVALNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM IN LEPEM SPOMINU
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »AGRARIA« — KRANJ
Umrl je naš dragi mož, oče, dedo in brat
dr. FRANCE LOKAR
ODVETNIK
Pokojni leži v Nikolajevi mrliški vežici na Žalah. Pogreb bo v soboto, 16. aprila 1966, ob 16. uri na pokopališče v-Stepanji vasi
Žalujoči:
žena Ivanka, sin Marko, hči Meta z družinama, sestri Gizela Žen in Zora čerček ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Novo mesto, 15. aprila 1966
PODJETJE
OBRTNIK
LJUBLJANA, MASARYKOVA CESTA 34
razglaša prosta delovna mesta
4 KV krojačev in krojačic
za dela v konfekciji
KV šivilj
za dela v oddelku ženskega perila
Posebni pogoji: da kandidati opravijo dvomesečno poskusno dobo.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Prijave z obrazložitvijo pošljite kadrovski službi podjetja.	3519
VRŠAČKI
VINOGRADI
iščejo
za svojo založno klet v Ljubljani, Titova 254
treznega
in gospodarskega sodelavca
za dela v kleti.
Ponudbe pošljite na naslov Vršački Vinogradi — založna klet Ljubljana — Titova 254.	3609
Remi Ra
TVORNICA ČISTIH KEMIKALIJA ZAGREB, HEINZELOVA ULICA 53
proda
naslednja osnovna sredstva:
LADIJSKI STABILNI PARNI KOTEL
TIPA BABKOX
vodocevni s pregrevalmkom pare, delovni pritisk 8atm, ogrevna površina 270 kvadratnih metrov. Kurjenje z mazutom iz 5 gorilnikov. Kompleten z opremo in zelo dobro ohranjen. — Kapacitete 6t/h.
STABILNI PARNI KOTEL
delovni pritisk 6 atm, ogrevna površina 127 kvadratnih metrov, kapaciteta 2,51 pare na uro. V pogonu — enostavna izvedba, kompleten. Kurjenje s premogom. Rešetka z naklonom.
STABILNI PARNI KOTEL
35 kvadratnih metrov ogrevne površine, kombiniran s kompletno armaturo in gibljivo rešetko na električni pogon. Pri montaži je__potrebno manjše popravilo.
Interesenti naj sporočijo glede nakupa, pregleda in cene upravi podjetja.
3583
Splošno
gradbeno podjetje GROSUPLJE
sprejme KV žerjaviste KV ključavničarje ki se žele priučiti na gradbenih žerjavih VK, KV monterja centralne kurjave in vodovoda
Kot posebni pogoj je poskusno delo, ki bo 2 meseca. — Delovna mesta so v Ljubljani in Grosupljem. Hrana in samsko stanovanje priskrbljeno. 3605
Upravni odbor gostinskega podjetja
»VRHNIČAN«
razpisuje prosto delovno mesto
KV NATAKARICE
za poslovno enoto na Škofljici
Pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije in dosedanjih zaposlitev — pošljite upravi gostinskega podjetja Vrhničan — Ljubljana, Tržaška c. 5, do 25. aprila 1966.	3599
NENADOMA JE ODŠEL V VEČNA LOVIŠČA
dr. France Lokar
USTANOVNI CLAN LD PUGLED
POGREB LOVSKEGA TOVARIŠA BO V SOBOTO, DNE 16. IV. 1966, OB 16. URI NA POKOPALIŠČE V STEPANJI VASI.
DO POGREBA LEZI NA ZALAH V NIKOLAJEVI VEZICI.
LD PUGLED
V LJUBLJANI, 15. APRILA 1966
ZASTOPNIŠKO
PODJETJE
sprejme
SAMOSTOJNEGA
REFERENTA
z znanjem nemškega jezika, veščega v poslovanju z avto-opremo, avto-repro-dukcijskim materialom in rezervnimi deli.
Osebni dohodki po pravilniku o OD.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite pod oznako
»ZASTOPNIŠTVO«. 3584
ZAHVALA
OB BRIDKI IZGUBI NAŠEGA DRAGEGA ATA
LEOPOLDA RIHARJA
SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM, KI SO MU KAKORKOLI IZKAZALI POSLEDNJE SPOŠTOVANJE
RIHARJEVI
Kot žrtev prometne nesreče nas je nenadoma zapustila naša vestna in požrtvovalna sodelavka
MARJETA REPNIK
roj. ĐUŽNOVIČ
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, dne 18. aprila 1966, ob 16. uri na pobreškem pokopališču v Mariboru
OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMINU!
KOLEKTIV PODRUŽNICE ČP »DELO« MARIBOR
V Mariboru, dne 15. aprila 1966
Kruta usoda nam je nenadoma iztrgala našo ljubljeno, nenadomestljivo mamo, ženo, sestro, hčerko, svakinjo in teto
MARJETO REPNIK
roj. DU2NOVIC
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 18. aprila 1966 ob 16. uri na pobreškem pokopališču v Mariboru
žalujoči:
mož Ivan, otroci Marjana, Boris, Branka, Zmago in drugo sorodstvo
Maribor, Slavonski Brod, 15. aprila 1966
/


Obveščamo bralce malib oglasov, da morajo sa oglase,
objavljene pod oznako (šifro), napisati ponudbo — opremljeno z oznako in številko oglasa ter jo dostaviti našemu oddelku. Naslovov oglaševalcev ne dajemo.
Vsi naročniki lista »DELO« upajo s potrdilom o plačani naročnini 25-odstotni popust pri objavab malih oglasov.
Male oglase sprejemajo vse podružnice CP »DELO« in vsi poštni uradi v Sloveniji.
Mali oglasi
Službo dobi
ŠIVILJO, lahko tudi priučeno, iščem. Dara Prijol, Hradeckega 76. Ljubljana.	8271-1
NEMŠKA DRUŽINA na Švedskem išče slovensko dekle, staro od 18 do 25 let, za varstvo treh otrok. starih 3. 5 in 7 let. Zaže-ljeno je delno znanje nemščine. Ingeborg Runkel, Stovakvamga-tan 49 c, Malmo, Sweden.'
213-1
FELICE - TRST
CAKDUCCJ 4J
prodaja srajce, noga vi ce, pletenine, delovne obleke, cowbojke -originalne RIFLE, Dunde ln aylon plašče pc znižanih cenah
DEKLE s pasivnim znanjem nemščine išče 2-članska družina brez otrok na Dunaju. Znanje kuhe ni potrebno. Pogoji dobri. Ponudbe pod »Bader«. 215-i GOSPODINJSKO pomočnico ali žensko, ki bi varovala otroke, sprejmem takoj. Lenarčič, Slomškova 17 V., Ljubljana. 8211-1 STAREJŠO žensko ali tako, ki ima izmenično (popoldansko službo, sprejmem. Ponudbe pod »Domžale«.	8151-1
UPOKOJENKO sprejmem za gospodinjo, k dvema odraslima osebama. Ponudbe pod »Takoj«.
8153-1
POSTRE2NICO za dopoldansko oomoč sprejmem. Gradišče 8/ Ш., desno.	8143-1
ŠOFERJA sprejmem za 1-tonski avto. Ponudbe pod »Honorarno«.	8139-1
DELAVCA k zidarju sprejmem. Jurkovič, Gradiška 12, Ljubljana.	8141-1
SAMSKO natakarico za gostilno ob morju sprejmem. Služba stalna Pojasnila: Pepel, Mozirje.
8025-1
ČEVLJARSKEGA pomočnika za lepljeno izdelavo sprejmem. Stanovanje je zagotovljeno. Ponudbe pod »Ljubljana«.	80S2-1
BRIVSKO FRIZERSKO pomočni-co-ka sprejmem — Stane Bradač, Medvedova 20, Ljubljana.
8070-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmeta zakonca brez otrok — za-željeuo veselje do šivanja. Hilda Miiosavljevič-Kosi, Ljubljana, Celovška 99/c.	8081-1
SLIKARSKEGA-pleskarskega pomočnika sprejmem takoj. Alojz Prepeluh, Zaloška 24 .	8098-1
POMOČNIKA za pohištvena dela, samostojnega, sprejmem. Burgar, Vižmarje 204.	8120-1
FRIZERKO, samostojno, za nonstop, sprejme Kotier, Železniki nad Škofjo Loko.	8Ö.16-1
BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico sprejmem takoj. Frizerski salon štojs, Sevnica. 3602-1 MLAD FANT. ki je odslužil vojaški rok, dobi redno zaposlitev. Ponudbe pod »Delo na'stroju«/ 8401-1
ZASLUŽEK nudim upokojencu ali mučenem — izdelovanje kovinskih artiklov, Pržan 29.	8383-1
LIČARSKEGA pomočnika in dva delavca iščem. Janez Krmelj,, Podgora 36.	8376-3
GOSPODINJSKO pomočnico iščem za Beograd za dve odrasli osebi. Ponudbe na ing. Mitrovič, Kranj, Valjavčeva 7, tel. 22-250, od 11. ure dalje.	8371-1
u
liliS
TRST
Via S Lazzaro 1J
tel 37-309 rOVARNA Via S Maurlzio D tel 93-788
Tovarna poza-menienje za tapetništvo
Vebka izbira vseh vrst zaves cuoi temal do 3 m šinne ter razno vrstno pohištvene blago л platna m sretona v oajiepšib oarvar, ir vzorcih žamet posteljna pregn niaia. prešite odeje, preproge in vse sar potrebujete za ureditev lepega stanovanja.
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Posebna soba in dobra plača. Finžgarjeva 8, Mirje.
8369-1
VRTNARSKEGA pomočnica (moškega) sprejme takoj Ivana Pi-'oer, Bled, Cankarjeva 13.
8513-1
GOSPODINJO od maja do septembra iščeta zakonca brez otrok v letoviškem mestu. Ponudbe pod »Morje«. 8503-1 GOSPODINJSKO pomočnico, vestno, sprejmem. Visoka plača — ugodni delovni pogoji. Drolc — Ljubljana, šišenska 5.	8505-1
KLEPARJE takoj sprejmem v stalno zaposlitev. Osebni dohodki po dogovoru. Anton Fuchs — kleparska dela in vodovodne napeljave — Moša Pijade ul. 18a, Ljubljana.	7973-1
DEKLE ali upokojenko sprejmem za tri ure dnevno, plačam po dcgovoru (želim z bližine). Gostilna Angelca, Titova 250, Ljub-Ijana-Ježica.	7336-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA srednjih let, s priporočili, dobi takoj dobro službo — 3 odrasli — Oražnova 8 — stanovanje 5.
8112-1
MLAJŠO UPOKOJENKO iščem za pomoč v gospodinjstvu od 7. do 15. ure. Sobote proste. Zupančič. Kuril niška 10 .	8049-1
IŠČEMO dobro žensko, najraje mlajšo upokojenko, ki bi hotela v dopoldanskem času varovati 10-mesečnega fantka. Zglasite se prosim t>ri Goslar, Rožna dolina c. IX/20, Ljubljana. 8117-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — lahko začetnica — sprejmem. Nastop službe takoj. Ponudbe pod »Zelo ugodni pogoji«. 8253-1
IŠČEM gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini. Dogovor od 15. do 18. ure. Naslov: Miran Pirc, Ljubljana, Prešernova 17/III.	8162-1
SAMOSTOJNEGA MONTERJA centralne kurjave z nekaj gotovine iščem. Ponudbe pod »Nova obrt«.	8340-1
MIZARSKEGA pomočnika sprejmem. Sitar, Trata 8, Sentvid-Ljubljana.	8328-1
KVALIFICIRANEGA torbarja — modelarja sprejmem. Dobro plačam. Ponudbe pod »Ljubljana«.
DEKLE sprejmem v cvetličarno. »Flora«, cvetličarna pri magistratu, Ljubljana.	8308-1
VAJENKO sprejmemo »Flora« cvetličarna pri magistratu, Ljublja-
ŽENSKO iščem za varstvo enoletnega fantka za na dom. Plačam dobro. Ponudbe ped »Križanke«.
8284-1
ŽENSKO iščem za 8 ur, ki bi varovala otroka na domu. Zglasite se Kotnikova 16 pri vratarju, Zupanec.	8274-1
VDOVEC s tremi . večjimi otroki išče gospodinjo. Ponudbe pod »Samostojna«.	8465-1
KLJUČAVNIČARJA — POMOČNIKA sprejmem. Kosmač, Ljubljana, Jeranova 5.	8463-1
IŠČEM VARSTVO aa 4-mesečnega fantka 4 ure dnevno dopoldne v bližini Starega trga — Prul. Ponudbe pod »Varstvo«. 8458-1 ZIDARJA za weekend iščem. Ponudbe pod »Okolica«. 8484-1
PREVZAMEM ZASTOPSTVO —• izobrazba in dolgoletna praksa, znanje, angleško, nemško, lastni avtomobil. Ponudbe pod »Fetalna«.	8197-2
ŠIVAM kakršnokoli konfekcijo na domu. Ponudbe pod »Vestno«.
KAKRŠNOKOLI honorarno delo sprejmem. Ponudbe pod »Kvalificirana pletilja«.	8125-2
PEKLE z nepopolno srednjo šolo se želi honorarno zaposliti v popoldanskem čašu in ob nedeljah. Cenjene ponudbe pošljite POd »April«.	8058-2
KVALIFICIRAN TAPETNIK išče honorarno zaposlitev v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Soliden«.	8055-2
VAROVALA bi otroka pet ur dnevno. Ponudbe pod »Zelo vestna«.
8123-2
DEKLE išče zaposlitev v kuhinjski stroki. Ponudbe pod »Gostinstvo«.	8103-2
IŠČEM mesto hišnice s stanovanjem, v območju Viča. Na: slov: Marija Novinec, Kopitarjeva 2, ekspedit, Lj. Dnevnik.
8375-2
ŠTUDENTKA išče honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Honorar«.	8363-2
OTROKA sprejmem v dobro oskrbo. Ponudbe pod »Ljubljana«.
^	8511-3
ELEKTRO STROJNO in gradbeno tehnično risanje sprejmem na dom. Ponudbe pod »Precizna izdelava«.	8030-2
PREVZAMEM popoldansko delo v serijski proizvodnji ali podobno. Ponudbe pod »žensko delo«.
DVA ZIDARJA iščeta honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Priden«.	8290-2
SLUŽBO ŠOFERJA išče kmečki fant z B, C in E izpitom in urejeno vojaščino — kjerkoli, tudi za nižjo plačo. Ponudbe pod »Grem tudi k privatniku«. 8286-2 KVALIFICIRANA natakarica ter priučena natakarica iščeta stalno zaposlitev s 15. majem. Ponudbe pošljite pod 8—10-umo delo.
8276-2
ELEKTROMONTER išče delo v popoldanskem času. Ponudbe pod »Zaslužek«.	8275-2
MLADA bolničarka išče redno ali honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Hitro«. ‘	8495-2
AUTOKIT
TRST VIA MAZZINI 24 telefon 36 897 (blizu trga Ponte rosso).
RAZNOVRSTNI AVTOMOBILSKI DODATNI PRIBOR POSAMEZNI DELI ZA KAROSERIJE BARVE
S tem odrezkom poseben popust.

POMOČ PRI GOSPODINJSTVU v
dopoldanskem času iščem. Poizvedbe oz. ponudbe vsak dan od 10. do 12. ure. Ravtner — Ljubljana, Prešernova cesta št. 1-П.	8457-1
UPOKOJENKA sprejme upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Pepca Verhovnik, Struževo 36, Kranj.	766-1
GOSPODINJSKO pomočnico iščemo k štiričlanski družini. Vprašajte popoldne ali pismeno ing. Jan, Mlakarjeva 2, Kranj. 765-1 MLINARJA iščem za valjčni mlin. Dvor j e 58, Cerklje na Gorenjskem.	764-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmemo k štiričlanski družini. Ing. Vreček, Radovljica, Staneta Žagarja 4.	763-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj k štiričlanski družini. Pogoji so dobri. Jože Daro-vec, Koper, Kreljeva 3.	754-1
MIZARSKEGA pomočnika, samskega, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Jakob Meh, . mizarstvo, Velenje.	749-1
ŽA 4-URNO varstvo enoletnega otroka v popoldanskem času na dom, plačam 200 Ndin. Ponudbe pod »Center — Poljane«.
8443-1
GOSPODINJSKO pomočnico —samostojno ali pridno začetnico sprejmem. Ponudbe na naslov: prof. Iskra, Zvonarska 13/X ali osebno po 17. uri.	8441-1
MIZARSKEGA pomočnika iščem. Stanovanje preskrbljeno. Lokar, Stegne 4 pri Celovški 204. 8427-1 GOSPODINJSKO pomočnico sprejme 4-članska družina. Moderno stanovanje, lastna sobica, možnost priučitve strojepisja. Ponudbe pismeno ali osebno nedelja ali četrtek 15.—17. ure. Strossmayerjeva 10/2 levo.
8419-1
VEČJE ZASEBNO GOSTIŠČE na prometni točki v Slovenski Istri sprejme v stalno zaposlitev:
1.	KVALIFICIRANO ALI PRIUČENO NATAKARICO z vsaj delnim znanjem tujih jezikov. Mesečni prejemki 60 do 80.000 Sdin — hrana in stanovanje.
2.	KVALIFICIRANO — POL-
K V ALIFICIR AN O ALI PRIUČENO KUHARICO, hitro delavko po naročilu, ter z znanjem tuje in domače kuhinje. Mesečni prejemki 60 do 80.000 Sdin — hrana in stanovanje. Nadure po uredbi, socialno zavarovanje in redni letni dopust. V poštev pridejo le poštene in resne sodelavke z minimalno 6-mesečno delovno pogodbo, ter samske osebe v starosti do 35 let. Nastop službe 1. do 16. maja 66. Obširne in točne delovne ponudbe z vsemi ustreznimi podatki pošljite najpozneje do 21. aprila 1966 na oglasni odd. »Delo« pod oznako »Stalna zaposlitev«.	8234-1
28000 OSKRBO, sobo dam mlajši upokojenki za delo v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Vestna«.
ZA HONORARNO vodenje admi-nistrativno-računovodskih poslov sprejmemo veščega upokojenca. Pismene ponudbe pod »Vztrajen planinec«.	8490-1
Л/ v/ • vir
Službo isce
DELAVEC išče honorarno zaposlitev v kovinski stroki. Ponudbe pod »Izmenično«.	8191-2
Motorna
vozila
NSU MAXE in dve čeladi prodam. Ogled v soboto od 15. ure dalje in nedeljo. Rupert, Janševa 13, Ljubljana.	8180-3
MOPED T-12, prevoženih 1.500 km, prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.
8176-3
OPEL REKORD kupim. Ponudbe pod »1962—1964«	8171-3
LAMBRETTO 125, 150 LD, odprto, kupim. Pavel Bernik, Črnuče 8.
6183-3
4 BATE in puše ter ploščo, sklopke za lancio ardio prodam. Pavel Bernik, Črnuče 8.	8164-3
OLIMPIO 1951, brez motorja in menjalnika, prodam. Moreč, Ljubljana, Smoletova 13. 8165-3 OPREMLJEN Ford taunus 17 M, najnovejši model, prodam. Miklavčič, Tržaška c. 72, Ljubljana.	8161-3
GUMO IN ZRAČNICO »Ceat« 5.20—12 prodam. Ponudbe pod »Novo«.	8155-3
NOVO »ZASTAVO 750« prodam.
Dolar, Novo Celje.	8144-3
NOVO SIMCO 100 ali fiat 850 kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.
8134-3
ZASTAVO 600 D ugodno prodam. Rožna dolina c. 11/19, Ljubljana.
8132-3
FORD TAUNUS 12 M, leto izdelave 1960, dobro ohranjen, prodam. Cena 1,600.000 din. Kapš, Mengeš 4.	8126-3
KARAMBOLIRAN avto, najraje majorja R 10 ali R 8, kupi Fe-geš, Sneberje 39, Ljubljana.
7984-3
BETONSKO ŽELEZO
POCINKANO PLOČEVINO
ocarinimo mi in vam dostavimo z ти^Итт kamioni na vaš naslov.
Pojasnila in cene dobite pri:
DOMENICO KOZUUC
TRST, Via Machiavelli 12. telefon 38702
Devizni raCun: DOMENICO KOZULIC, BANCO Dl ROMA TRIESTE (blez številne).
1
1
I
I
I
I
I

TOVORNI AVTOMOBIL mercedes, nosilnost 4,5 t, letnik 1956; dobro ohranjen, prodam. Ogled vsak dan v popoldanskem-času na Rečici. Maks Štiglic, Rečica ob Savinji 50.	3594-3
MOTORNO KOLO DKV ali BMW, novejše, kupim. Ponudbe pod »Takoj«.	3595-3
KOLESA od starih motorjev in avtomobilov kupim. Janez Bohinc, Selce nad Škofjo Loko 107.
GARAŽO — kupim ali vzamem na Kodeljevem v najem, po možnosti od Povšetove ceste na južno stran. Ponudbo pod »Garažo«.
8260-3
NOVI Volkswagen 1600 prodam.
Ponudbe pod »VW 1600«. 8248-3 ZASTAVA 750, odlično ohranjen, ugodno prodam, delno tudi na Ček za avto. Ogled dnevno od 15.—17. ure. Vogrinc, Klimova 10 — tel. 316 100.	8256-3
VESPO, nemško, 125 ccm, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Primožič, Koritenska 6, Bled.
8252-3
AVTORADIO blaupunkt, komplet, skoraj nov ter varnostne pasove za Volkswagen ali opel prodam. Pojasnila po tel.313-044 int. 478.
8230-3
LANCIA-aprilia- letnik 1950, odlično ohranjena, poceni prodam. Pojasnila Kaučič, Ljubljana, Smartinska 24.	• 8228-3
BMW-700	— limuzina, odlično
ohranjen, prodam. Ponudbe pod »Špansko rdeč«.	8216-3
TIGER GUME za fiat 1300 prodam. Pipan, Vožarski pot 8.
8213-3
3-TONSKI tovornjak poceni prodam. Ponudbe pod »Kasonar«.
8212-3
MOTOR triumph, 350 ccm prodam. Kos, črna vas 96.	8203-3
R-8 MAJOR, metalno sive barve, prevoženih 13.000 km, odlično ohranjen, nujno prodam za gotovino, Leon Burja, friz«: — Senovo pri Brestanici. 8200-3 SIMCO, odlično ohranjeno, letnik 1954, % prodam. Ponudbe pod »900.000«.	8195-3
NOV MAJOR R-8, metalno svetlo sive barve, prodam. Ponudbe pod »Maj«.	8194-3
MOTOR »puch« 250 S. G. prodam. Roman Kralj, pošta Izlake 12.
728-3
VRSTNI RED za ami-6 prodam. Rok september 1965, dobava maja 1966. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Gotovina«.
736-3
OPEL olympio dostavni avto, zelo dobro ohranjen, ugodno proda Pangeršič, Župančičeva 4, Izola.
741-3
Kadrovska komisija podjetja
FILMSERVIS
razglaša
prosta delovna mesta
za:
KVALIFICIRANE
ELEKTRIČARJE
za osvetljavo pri filmu
Pogoji: KV električar
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Pismene ponudbe sprejema splošno-kadrovski sektor podjetja — Ljubljana, Zrinjskega 9, do 30. aprila 1966.	3576
GARAŽO, leseno in gume, za fiat 1300 poceni prodam. Staretova 21, Ljubljana.	8410-3
LAHKO PRIKOLICO za vsak osebni avtomobil prodam. Loz-nik, Podmilščakova 50.	7766-3
ZASTAVO 750, prevoženih 30.000 km, prodam. Jamova 15, Ljubljana.	8400-3
VW VARIANT 1500, letnik 1965 prodam. Ponudbe pod »Odličen«.
8329-3
Г I I I I I I
Superavtomaticni pralni stroji
po izredno nizkih cenah
ZOPPAS - CASTOR - REX - CANDY HOOVER - IGNIS - FIDES
RADIO TREVISAN — TRST
Via S. Nicolb 21, telefon 24018
1
I
I
I
I
I
I
J
TOVORNI, 4-tonski avto fiat prodam oziroma zamenjam za osebni. Figelj, Cankarjeva 6. Nova Gorica.	8013-3
VOLKSWAGEN, glave ali motor 28—30 KS, kupi Anton Ojsteršek, Laško, Marija Gradec 11.	715-3
RENAULT R 4 L, 17.000 km, z dodatno opremo, prodam. Sporočite dopoldne po tel. 313-298.
8078-3
AVTOMOBIL Renault L 4 prodam. Ponudbe podružnici »Dela« Novo mesto pod »Malo rabljen«.
724-3
OPEL 1957 limuzino prodam. Ilovar, Celje, Prešernova 8.	723-3
ZASTAVA 600. dobro ohranjeno, ^podno prodam. Ogled v torek, sredo, četrtek popoldne. Lukič, Večna pot 5.	7877-3
ALBERT
KOGLOT
GORICA - Via Leoni 74, tel. 50-90
EDINI ZASTOPNIK'ZA JUGOSLAVIJO
u
SIMA „IL FOLLETTO
najmodernejša italijanska kosilnica
Traktorji — moto kultivatorji ter drugi poljedelski stroji in pripomočki
Lahko pišete v slovenščini!
Obiščite nas!
DIFERENCIAL za olympio 52, kompleten z vzmetmi in amortizerji ter 2 obroča, prodam. Krivec, Ljubljana, Gorjančeva 8.
8403-3
MOPED simson prodam. Krivec, Ljubljana, Gorjančeva 8.
8402-3
AVTOMOBILSKO prikolico moderno kot stanovanje prodam. Branko Grlica, Izola, Kosovelova 35-32.	8382-3
DOBRO ohranjen osebni avtomobil opel Olympia — rekord — kadett, leto izdelave od 1961 dalje, kupim. Ponudbe pod »Beograjčan«.	8381-3
VW 1300, uvožen, jeklena pornič na streha, prodam. Ponudbe pod »Ključ na volanu«. 8374-3 FIAT 1100 E, 26.000 km po generalni, prodam. Stepinšek, Riharjeva 3.	8370-3
ODDAM vrstni red za spačka. — Rok oktober. — Ponudbe pod »Oktober«.	8364-3
MEHANIKI! Primo — pretiš, 175 ccm, manjše popravilo prodam. Kupim stroj JLO — 175 ccm za rezervne dele. Dovč, Titova 244, Ljubljana.	8361-3
MOTOR popolnoma nov NSU prima — nožni žaganjač, prodam. Ogled: Groharjeva 4.	8358-3
AVTOMOBIL topolino glardinetta, kovinske barve, dobro ohranjen, takoj prodam. Ponudbe pod »Praktičen«.	8351-3
FIAT 750 kupim. Tel. 72-375 do 12. ure.	8330-3
KARAMBOLIRAN 4 L francoski prodam. Ogled v torek, 19. t. m. ob 10. uri pri Cosmos, Dolenjska cesta.	i 8160-3
AVTO zastava 750 dobro ohranjen prodam. Peter Boljka (Pečnik), Polje 456.	7923-3
CITROEN 2CV »spaček«, odlično ohranjen ugodno prodam. .Ponudbe pod »Citroen«. 8127-3 NOV VW svetlo zelene barve, še neregistriran prodam. Ogled v soboto popoldne. Cepin, železniška postaja, Žabndca — Kranj.
—	7917-3
KIPER NAPRAVO za TAM »pionir« — petstopenjski menjalnik kupim. Plačam dobro! Vlado Mi-“ **	‘11, Bakek.
7991-3
TOVORNJAK klper, približno 5
ton, kupim. Ponudbe z opisom vozila pošljite podružnici »De-la« Koper pod »Račam takoj«.
*37-3
FIAT 1300 — odlično ohranjen, letnik 1964 ugodno prodam. Ogled med 14.—17. uro Dražgoška 19, Ljubljana.	8188-3
OPEL-rekord, tovarniško nov, prodam. Ponudbe pod »Gotovina«.
7875-3
UGODNO prodam dobro ohranjen avto fiat 600. Informacije po telefonu 311-815.	8080-3
»SPACKA« — novega ali ugoden vrstni red, kupim. Ponudbe pod »Takoj gotovina«.	8348-3
POZOR! Nujno potrebujemo za posredovanje nakupa in prodaje neomejeno količino tovornih in poltovomih avtomobilov vseh znamk. Vsa pojasnila daje podjetje »POSREDNIK« — Celje, Tomšičev trg 10, telefon 20-43 in 20-44.	3528-3
TOPOLINO nevozen z rezervnimi deli nujno poceni prodam. Zu-
pančič,
Ijana.
Brod 40, Sentvid-LJub-8334-3
HOTEL CENTRAL -RIVIERA
PORTOROŽ razglaša prosto delovno mesto
ŠEFA STREŽBE
Delo je za nedoločen čas.
Pogoji: visoko kvalificiran delavec gostinske stroke s 6-letno prakso ali kvalificiran delavec z' ‘•10-letno prakso. — Popolno znanje dveh tujih jezikov, obvezno nemščine.
3590
ODLIČNO ohranjen in opremljen fiat 600 D, 17.900 km prodam. Gorjup, Runkova 5, tel. 314-049.
OPEL REKORD 1964, 4 vrata, luk-sus, lepo ohranjen, proda, Anton Pehlenk, Kozarje, Kozaška cesta 27.	8431-3
AVTOMOBIL moskvič 403 ugodno prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Vrhovec, Dobrova 88.
8423-3
OPEL REKORD, karamboliran, čeprav je potrebno popravilo, letnik 1958—1960, kupim. Ponudbe pod »Tudi samo Šasija«.
8208-3
8460-3
MOTORNO KOLO »Lambretta« — LD 150, dobro ohranjalo, prodam. Vprašajte telefonično na Štev. 311-319.
TOVORNI avtomobil _ kipper prodam. Tomažič, Celje, MiklavSkl hrib 25.	746-3
UVOŽENE GUME za NSU prinz 440 X 12 ter singer brzošivalni stroj prodam. Ponudbe podružnici »Delo« Celje pod »Ugodno«.
742-3
TOPOLINO 500 C, zelo dobro ohranjen, proda Praprotnik, Jenkova 8.	8449-3
SKORAJ NOV avto DKV junior prodam. Ponudbe pod »22.000«.
8447-3
/
Prodam
PRALNI STROJ štor«, malo rabljen,
Ponudbe podružnici »Dela« Ko-
»ca-prodam.
per pod »Avtomatičen«. 740-4 OPREMLJENO DOJENČKOVO košarico prodam. Barlič, Stari trg 30/H. Ogled od ponedeljka od 15.-—16.ure.	8187-4
KOMBINIRANO omaro ugodno prodam. Janc, Ljubljana, Hra-nilniška 16.	8175-4
NOV SUPERAVTOMATICNI pralni stroj »zoppas« 563 nujno prodam. Ponudbe pod »17<c	8174-4
SUPER AVTOMATSKI pralni stroj najboljše italijanske tovarne »castor« z garancijo in servisom prodam. Ponudbe pod »Poceni«.	8166-4
MIZARSKE STROJE prodam. Ogled v pogonu Pojasnila pri Pristovšek gostilna, Zalog, Ljubljana.	8124-4
PRALNI STROJ sistem AEG ugodno prodam. Gajser, Glavarjeva S-2 .	7860-4
POLAVTOMATSKO stružnico , za les »hempel«, mizarsko kombi-nirko širine 30, avto taunus 17 M 1963 prodam ali zamenjam za gradbeni material. Vrhovnik, Mekinje 66, Kamnik. 7862-4 IZLETNIKI — poceni prodam daljnogled. Pregelj, Moša Pijade 22/H.	7916-4
ŽELEZNI, malo rabljeni štedilnik, tri odprtine, znamke »Gorenje« prodam. Ponudbe pod »Inštitut«. e	7912-4
RABLJEN športni voziček prodam. Vakanjac, štembalova 11 v Sto-žicah, Ljubljana.	7910-4
ELEKTRIČNI štedilnik, 4 plošče, ugodno prodam. Jurca, Peričeva 48, Ljubljana.	7907-4
SOBO, kombinirano, dobro ohranjeno, poceni prodam. Petraši-novič, črtomirova 7/Ш.	7878-4
SPLOŠNA RAZFOSUJALNA TVRDKA
г/
CITRUS
IMPORT - EXPORT
lastnik ALEKSANÖER GOLJEVŠČEK
TRST, VIA TORRE BIANCA 24-A - TELEFON 244-67
DEVIZNI RAČUN: BANCO Dl ROMA TRIESTE
DOBAVLJA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH IN POGOJIH: SUPERAVTOMATICNE PRALNE STROJE VSEH SVETOVNO ZNANIH TOVARN
»CANDY« - »ZOPPAS« - »REX« - »IG N IS« - »INDESIT« -»NAONIS« - »CASTOR« - »BOSCH« - »MIELE« - »AEG« -»HOOWER« - PHILKO - BENDIX - FIDES - TRIPLEX -
PECI NA OLJE — ŠTEDILNIKE -r HLADILNIKE - AVTOMATE ZA
pomivanje posode — švicarske pletilne stroje
»PASSAP« 'IN, »KNITAX« — KOSILNICE IN RAZNE DRUGE POLJEDELSKE IN OBRTNIŠKE PRIPOMOČKE IZVOZ MOTORNIH VOZIL
Posredovanje raznih nakupov iz inozemstva!
Najsolidnejša postrežba!
Pišite nam ali nas obiščite!
OHRANJENI KAVČ, kombinirano omaro in mizo prodam. Triglavska 27. Ogled nedelja. 8251-4 PIANINO • dunajske mehanike, dobro ohranjen, radi selitve prodam. Pojasnila po tel. 315-314.
8245-4
GOSTILNIČARJI POZOR! Prodam glasbeno skrinjo Ljubljana avto-matic »Iskra«,, skoraj novo, z avtomatičnim gramofonom za 50 plošč, radioaparatom KV-SV-DV in UKV, popolnoma brezhibno, primemo za gostilne za 170.000 Sdin. Korene Franjö, Gostilna »Pri Acotu« — Podgrad pri mrski Bistrici.	4139-4
OMARO — BIFE stilno in električni lonec za perilo, proda Vrhovec, Livarska 14.	8108-4
AUDIOVISION
' TRST, Via Tarabochia 10
SUPERAVTOMATIČNJ PRALNI STROJI VSEH ZNAMK, HLADILNIKI, RADIO TV
SAMO ZADIMI MODELI - NOVE IZVEDBE
Plačate lahko s kakršnokoli valuto!
Devizni račun št. 3327/6 pri CASSA DI RISPARMIO TRIESTE
VSE POTREBNE LISTINE ZA IZVOZ PRISKRBIMO, NUDIMO TEHNIČNO POMOČ IN GARANCIJO
DEŠKO KOLO prodam. Grilj, Črnuče 158 (za cerkvijo). 8210-4 SUPERAVTOMAT Candy nov in polavtomat EKA ugodno pro-prodam. Ponudbe pod »Pralni stroj.«	8045-4
PRSTNO IN POCENI BOSTE SVOJE POČITNICE PREŽIVELI
v počitniškem domu »BOR« na Rabu
KI IMA LEPO UREJENO SODOBNO RESTAVRACIJO IN KOMFORTNE SOBE Z DVEMA OZIROMA TREMI POSTELJAMI.
Penzion stane Ndin 25 —
Dom ho odprt od 1. VI. do 20. IX. 1966.
Vsa pojasnila dobite v Republiškem odboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Komisija za letovanje, Ljubljana, Dalmatinova 4/TV. soba 17, telefon 310-033, interna 227 — vsak dan, razen srede in sobote med 17. in 19. uro.
3577
GUME 560 X IS, hove, odbijač-f-DVE LONČENI PECI prodamo.
ispušnik in druge rezervne dele za Volkswagen prodam. Bizjanova 5, Zg. šiška.	769-3
DKV JUNIOR F 11. prodam. Šenčur 356 pri Kranju. Ogled od 14. do 18. ure.	768-3
ODSTOPIM vrstni red za AMI 6 — dobava junij 1966. Pojasnila tel.: 21135, Kranj.	759-3
UVOZEN opel rekord 64/1500 prodam. Ponudbe pod »Novo«.
8421-3
FIAT 750, letnik 1983 proda dr. Mile Jenko, Koper, Nazorjev trg 5/III.	758-3
ODSTOPIM vrstni red za AMI 6. Dobavni rok maj*jenij 1966. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Primorska«.	757-3
AVTOMOBIL 5 t kiper »MAN«, registriran za leto 1966, odlično ohranjen, prodam. Cveto Rožič, Jesenice, c. 1. maja 141.	753*3
NSU MAXI ugodno prodam tudi za ček. Marko Udir, Nova ul. 2, Jesenice.	751-3
PET AVTOMOBILSKIH GUM »Mi-schelin x« — 15-6.40 prodam. Jože Skanter, Boh. Jezero 11.
1	750-3
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s. ceno pošljite pod »Gotovina«.	8439-3
Pompe, Ljubljana, Ul. Stare pravde 7.	*	8051-4
OTROŠKI voziček, kombinirsfn, prodam. Jože Možina, Petkov-škovo nabrežje 29/1.	8043-4
»SINGER« krojaški cik-cak in tri-nitni entel šivalni stroj prodam. Ponudbe pod »Ugodno« 7980-4 SPALNICO in razno pohištvo prodam po ugodni ceni. Podlim-barskega 17.	8064-4
ŠTIRIDELNO kuhinjsko kredenco, dobro ohranjeno, proda Grad, Stražarjeva 2.	8066-4
PRALNI STROJ RIBER, dobro ohranjen, prodam. Dogovor tel. 21218.	8068-4
ŠTEDILNIK na trdo gorivo, dobro ohranjen in skoraj nov divan prodam. Marjetič, Tržaška 133.
8077-4
REX, superavtomatlčni pralni stroj, najnovejši model, 4 ter-mograduale, prodam. Jordan, Beethovnova 4.	8096-4
CASTOR 309, superavtomat, 5 kg, tovarniško nov, garancija, prodam. Ponudbe pod »Navedite ceno«.	8269-4
NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam kompletno zbirko »Modre ptioe« in delno zbirko »Slovenčeve knjižnice«. Ponudbe pod / »Modra ptica«.
NOV PRALNI STROJ — zoppas in candy dostava na dom, prodam. Poniidbe pod »370«.	8202-4
MOŠKO OBLEKO, pisalno mizo, posteljo z vložkom, psiho, omaro omarico, mizo, i dve sliki prodam. Kolezijska 30.	8201-4
KOMISIJSKA TRGOVINA »Tehnični predmeti« Ljubljana, Mestni trg 8, ugodno proda: računski stroj »Facit« — nov. 8199-4 NOV SUPERAVTOMATICNI — special pralni stroj — Rex novejši tip 2—5 kg in hladilnik 1301 ugodno prodam. Ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Perhavec, Majaronova 22, Savsko* naselje.	8192-4
-SPALNICO, dobro ohranjeno, iz češnjevega lesa, prodam. Ogled pri Jesih, Ižanska c. 79. popoldne od 15—18. Tire'. 8232-4 STRUŽNICO — revolver, polavtomat, natikalne ključe, avtoma-zelico. Odlično ohranjeno, prodam. Pugljeva 10, Kodeljevo.
8219-4
NAGROBNI SPOMENIK
V belem ali črnem poliranem marmorju lahko izberete že gotovega — ali vam ga pa naredi po načrtu kamnosek Franjo Ku-novar, Ljubljana, Tomačevska cesta štev. 7.	3890-4
MOTORNO kosilnico BCS prodam. Ogled ves dan c. v Zgornji Log 1, Ljubljana, Dolgi most. 8293-4
TRIDELNO omaro, mizo, dva fotelja, veliko pisalno mizo s steklom, vse orehova korenina in italijansko žensko kolo prodam. Ulica na grad I/II	8291-4
KOMPLETNO opremo za dnevno sobo v urehu, malo rabljeno, prodam. Ogled v nedeljo od 8. do 10. ure. StaneŽiČe 17 pri Viž-marjih.	8289-4
GLOBOK otroški voziček poceni prodam. Ogled mogoč vsak dan po 18. uri. DajČ, Križevniška 9/П.	8285*4
SUPERAVTOMATSKI pralni stroj castor, 5 kg, ugodno prodam, garancija. Železnik, Črnuče 18D pri »Elmi«.	8282-4
FRANC Brenčič, Dol 46 pri Domžalah proda 7 čebelnih družin brez panjev.	8407-4
PFAFF 101 šivalni stroj z elektromotorjem prodam. Sotler, Jana Husa 40.	8405-4
•PRALNI stroj riber s centrifugo, odlično ohranjeni, prodam. Rožna dolina cesta П/38.	8404-4
ZOPPAS, tovarniško nov, 3,5 kg, superavtomat, z garancijo, prodam. Ogled Wolfova 10 dvorišče
—	delavnica.	8394-4
ITALIJANSKI, kombiniran otroški
voziček, malo rabljen, prodamo. Križnar, LJ., Campova 16. 8388-4 ŠIVALNI stroj PFAFF 34—6 (moški stroj), odlično ohranjen prodam. Hren, Sojerjeva 19, tel. 51-595. Dravlje-Ljubljana. 8387-4 STROJČEK za popravilo nogavic
—	nov — prodam. Majda Breznik, Gerbičeva 49/TV.B, Ljublja-
ZLATO za zobe, 22-^aratno, prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.
ITALIJANSKI kombiniran otroški voziček prodam. Ogled od ponedeljka dalje. Terčelj, Lepi pot 4Д.	8377-4
ITALIJANSKI, globok, otroški voziček ugodno prodam. Ogled od 14.—15. ure. Gasparič, Einspielerjeva 5/c.	8368-4
VEČJE otroško kolo za šolarja prodam. Opekarska 10.	8367-4
ZLATO za zobe 22-karat, v ploščici prodam. Ponudbe pod »2600«.
ITALIJANSKO otroško kolo (moško) prodam. Marjetič, Franko-panska 24.	8355-4
SPALNICO poceni prodam — tudi posamezno. Tržaška 296, Ljubljana.	8491-4
BAKREN osemdesetlitrski kotel in dvoje starih vrat prodam. Kopališka 2.	8497-4
POLURNI STROJ »AJEŠ«, dolžina 130 cm, prodam. Jože Rus, Zastava servis, Tržaška 133. 7602-4 MONTAŽNI weekend s tremi ležišči, brez zemljišča, prodam. Ponudbe pod »Ogled v Ljubljani«.	7945-4
BARAKO, primerno tudi za garažo, ugodno prodam. Poizvedbe vsak dan popoldne pri Levstek, Moša Pijade 43.	8342-4
SUPERAVTOMATIC castor in peč na olje omnia 6208, nerabljeno, takoj prodam. Ogled od 16. do 18. ure Dvofakova 8/1 desno.
8333-4
KOMBINIRAN otroški voziček prodam. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure. Matjašič, Wolfova 1/IV.	8327-4
BARAKO, primemo za skladišče gradbenega materiala, prodam. Ponudbe pod »Ugodno«. 8322-4
VELETRGOVINA
VIDU§§I
TKANINE VSEH VRST - KONFEKCIJA TER VSE KAR POTREBUJETE ZA OPREMO LEPEGA STANOVANJA.
Lep prihranek boste imeli, če nas obiščete! Zaloga je velika m izbira popolna!
ČEDAD - C I V I D A L E -
Trg Adelaide Ristori 1
GLASBILA
vseh vrst, vsi sestavni deli in strune
MUSIKHAUS STANBERG
G r a z , Joanneumring 12
NOV OSEBNI AVTO taunus 12 M lieferwagen prodam. Pojasnila pri Podlogar, dopoldne telefon 331-822, popoldne Vodmatska 28.
8413-3
GIARDlNETTO-fiat 500 C, vplinjač weber za 1100 in dinamo 12 — prodam. Bizjak, Topilniška 2, Litija.	8494-8
OPEL KADET L, prevoženih 24.00 km, temno moder, 1. 1964 prodamo najugodnejšemu kupcu, ponudbe pod »30.000«.	8311-3
DKW 1000 S, model 1962, z dodatno opremo, odlično ohranjen, prodam. Ponudbe pod »Toledo — zelen«.	8481-3
ABARTH-850, 150 KM/h poceni prodam. Tel. 20-658 — Ljubljana, Zvonarska 4.	8477-3
KARAVAN—ŠKODA, letnik 1965, 13.000 km, brezhiben, poceni prodam, Ogled od ponedeljka dalje: Scopolijeva 8-1.	8474-3
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Ogled od 8. do 15. ure Kosmač, Jeranova ulica 5, Ljubljana.	8473-3
FORD CORTINO, izbira barve ali PEUGEOT 404, nov, prodam. — Ponudbe pod »Gotovina«. 8461-3 OPEL KADET, nov, kupim. Ponudbe pod »Dogovor. 8444-3
DVE STARI DOBRO ohranjeni
preprogi prodam. Ponudbe pod »Afgan — Buhara«.	8266-4
CASTOR, superavtomatičnl pralni stroj — prodam za 805.000 din. Ponudbe pod »Tovarniško nov«.
NOV MAGNETOFON 4-kanalni, 7Damicff philips prodam. Ogled vsak dan od 13. do 16. ure. Fani Vrhovec, Rožičeva 3, Ljubljana.
8109-4
ZOBNO ZLATO prodam. Ponudbe pod »2.500«.	8118-4
KOTEL (peč) za centralno kurjavo iz litega železa znamke neo vulkan I, površina 18.0 m2 proda Ivo Kem, Cerklje 37 na Gorenjskem.	3535-4
ENODNEVNE PIŠČANCE dobite v Zg. Pristavi 19, Slov. Konjice. Cena Ndin 2,00 za enega piščanca.	669-4
PRALNI STROJ EKA — AEG — brezhiben, poceni prodam. Marija Groboljšek, Poljanski nasip 10, Ljubljana.	8515-4
350 KG prodam.
MSKIH jabolk ugodno Bolhar, Domžale.
ZOPPAS — nov pralni stroj su-peravtomatik prodam. Vprašajte po tel. 314-241 ob delavnikih dopoldne.	8508-4
BETONSKI mešalec prodam. — Mengeš, Zaviti -7.	3603-4
SUPERAVTOMATICNI pralni stroj rex, 4 kg, tovarniško nov, prodam. Ponudbe pod »275 dosta-
SMREKOVE deske prodam. Ponudbe pod »Deske«. 8294-4
BRIGUGLIO ENRlđb
VILLANOVA DEL JUDRIO (UDINE)
PRODAJALEC MOTORNIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV »BERTOLINI« ter vsakovrstnih kmetijskih strojev.
Lahko mm pišete v slovenščini ali v srbohrvaščini.
DEVIZNI RAČUN pri HANCA COMMERCIALS ITALIAN A — GORIZIA (brez številke).
BAZNO POHIŠTVO, kavče, kuhi-njo prodam. Miklošičeva 2/1. levo.	8307-4
MAGNETOFON grundig TK 42 s priborom, tovarniško nov, prodam pod ceno. Ponudbe pod »TK 42«.	8315-4
400 KOSOV žlindrinih zidakov, 40 X 20 X 20, prodam. Titova 241/1., ogled samo popoldne od 15.—17. ure.	8312-4
VOZIČEK, italijanski, globok, skoraj nov, prodam, štular, Malgajeva 18.	8308-4
TELEVIZIJSKI sprejemnik poceni prodam. Rebolj, Črnuče 51.
8301-4
HLADILNIK, 2301, primeren za bife, zaradi selitve prodam. — Vprašajte: Paulin pri Aurodent, Ilirska 6.	8412-4
SÜPERA VTOMATICN A PRALNA STROJA za 5 kg; »REX 285« — rabljen in »REX 552«, tovarniško nov, ugodno prodam. Ponudbe pod »Gotovina — ček«.
8478-4
TEKSTILNE STROJE, delovna dolžina 200—120, prodam. Ponudbe pod »Statve«. 8476-4 OTROŠKI KOMBINIRANI voziček Tribuna, prodam. Ogled v soboto, nedeljo od 10—12, v sredo od 17. do 19. ure. Jamova ulica 8.	8475-4
PEC za kopalnico na trdo gorivo — kompletno, zelo dobro ohranjeno, prodam aa 20.000 Sdin. Ponudbe pod »Bežigrad«. 8467-4 DNEVNO SOBO, staro, mahago-ni, dobro ohranjeno ter kuhinjsko klop, ugodno prodam. Kralj, Trdinova ulica 5.	8464-4
PIANINO, rabljen, ugodno prodam. Korošec, Litija, c. Zasav. bat. 5.	8462-4
POLAVTOMATSKI pralni stroj znamke »Maris Rondo«, poceni prodam. Ogled vsak dan od 11. ure dalje. Naslov: Vodmatska 20 (pri vojni bolnici). 8446-4 PISALNI STROJ, otroško kolo, harmoniko, projektor, foto aparat in transistor prodam. Lau-rič, Strossmajerjeva 6a.	8456-4
ZLATO ZA ZOBE prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »3000«.
8454-4
OTROŠKO posteljico — lepo — prodam. Staničeva ul. lla — 84524
POSTELJO z žimnico, novo, pernico, dve omari, umivalnik, infra grelec, transistor, čevlje itd. prodam od 15. do 18. ure. Gregorčičeva 7/Ш. Pozvonite 3-kratl
PRODAM opremljeno gostilno z vsem potrebnim inventarjem na prometni obmejni točki in priznano mednarodno kuhinjo, ter pretežno najmanj 85 % inozemskih klientov zaradi zdravstvenih razlogov. V poštev pridejo le resni m dobri gostinci, ki bi dobro tradicijo gostišča nadaljevali. Predvideni promet za leto 1966 približno 50,000.000 Sdin. Vrednost inventarja približno 7,000.000 (in zaloga). Ponudbe pošljite v oglasni oddelek »Delo« pod »Dobra investicija«.
82364
OMARO, tri fotelje, mizo in kavč, novo, tudi na ček prodam. Ponudbe podružnici »Delo« Kranj pod »»Izdelek Nova Gorica«.
7674
15-TONSKO ekscentrično stiskal-nico z elektromotorjem prodam. Praše 34. Kranj.	760-4
BETONSKO ŽELEZO, 10 in 8 mm, 2000 kg, prodam po 238 Sdin. Ponudbe podr. »Delo« Celje pod »Železo — ugodna prilika«.
7454
ŠPORTNI otroški voziček, košek In stajico, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ljubljana, Ze-Ijarska 3.	54504
PRALNI STROJ »zoppas« super-avtomatik prodam. Ponudbe pod »350«.	84454
V
NEDRČKE STEZNIKE
a&Jholiših nemških in
i tali junakih mamk ter vsakovrstno perilo, noga* vice In pletenine dobite po najugodnejših cenah pri
»NOV ALBA«
TRST, Via 'Dante 2.
S tem odrezkom 5-odstotnJ popust.
ZLATO ZA ZOBE, 22-kar., v ploščici, poceni prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.	84404
RABLJENO POHIŠTVO prodam. Ogled v torek od 14,—16. ure. Gosposvetska 13/1, soba 53»
84364
SEDLARSKI šivalni stroj znamke Neumann, odlično ohranjen, prodam. Ponudbe pod »Stroj«.
84354
ŠIVALNI STROJ Bagat-Maya, tovarniško nov, prodam. Ogled v nedeljo od 11.—13. ure v Gradišču 13/1, levi zvonec. 8429-4 PRALNI STROJ AEG prodam: Lokar, Ljubljana, Stegne 4, pri Celovški. 204.	84284
OTROŠKI globok voziček prodam — Košir, Rimska 8.	84254
DOBRO ohranjeno, kompletno samsko spalnico (nemški slog) še en predalnik, kuhinjsko pohištvo, pogrezljivi šivalni stroj singer, stensko uro z utežmi ter ženska oblačila prodam. Ogled med 16. in 18. uro od ponedeljka dalje. Florjančič, Zalokarjeva 11.	'	8422-4
CASTOR — superavtomatični 511, tovarniško nov, prodam. Kolenc, Mestni trg 19	84184
MIVKO PRODAM. Tomačevo 35.
84164
DOBRO ohranjen, črn kratek klavir prodam. Ponudbe pod »Pe-trof« v oglasni oddelek »Dela«.
84854
Kupim
ŽENSKO ŠPORTNO KOLO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »športno«.
MASINOSTROENIE, enciklopi českij spravočnik, Tom 14 pim. Ponudbe pod
HLODOVINO za
Ponudbe pod
JESENOVE plohe, 5 • kupim. Burgar, Vižmarje 204.
8119-5
HIŠNI VODOVOD kupim. Ponudbe z opisom m ceno pod »Hi-drofor«.	8507-5
VEČJE in manjše količine starega bakra kupim. Kapelj, Ljubljana, Aljaževa c. 4.	8331-5
RABLJENO visoko omaro kupim. Ponudbe:	Hrovat, Postojnska
ulica 22.	S408-5
OTROŠKO POSTELJICO z vložkom, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Darja«. . 8498-5 BELI SEMENSKI krompir iz ma-rostne zemlje kupim. Vadnal. Campova 9, Vič.	7964-5
ZNAMKE, stara pisma, zbirke znamk, kupim. Ponudbe z opisom podružnici »»Dela« Koper pod »1399«.	756-5

<§
Pralne stroje raznih znamk dobite najcenejše in v veliki izbiri pri tvrdki
KÜRZE
«»Sl. Piazza San Giovanni 1	-
Stanovanja
V STANOVANJE sprejmem v ju, poSteno dekle — Pražal 11/HI. nad. (vrata 3/levo).
82
LASTNO SOBO oddam žer stari okrog 50 let. Ponudbe «Udovec«.	82
ZA SOBO In kuhinjo kjerkd Ljubljani ali okolici plačam eno leto vnaprej in dam na do Ponudbe pod »Vseljivo c — «naj«. .	82
SOBO išče uslužbenka v sred mesta. Ponudbe pod »Solid
14. stran
dobota, M. aprila Ш
Mali oglasi
PRI TVRDKI
KERŽE
tRST
PIAZZA SAN GIOVANNI 1
ENOSOBNO • stanovanje najemnine v središču mesta, zamenjam za komfortno enosobno kjerkoli. Pojasnila po tel. 23 007.
8258-6
DVE veliki vezani sobi v strogem središču mesta oddam 1. julija za omejeno dobo. Podrobne ponudbe pod »Dobri odnosi«.
8254-6
2, Nove Jarše.	8242-6
ENOSOBNO STANOVANJE njam za večje.
»Takoj«.	8231-6
ENOSOBNO stanovanje zamenjam za isto, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Odločba«. 8229-6 PLAČILO, lahko tudi stanovanje
Tugomerjeva 8 (pri Remizi).	8226-6
LASTNO, novo dvosobno stanovanje s centralno kurjavo in enoinpolsobno najemniško, zamenjam za večje — tudi prodam. Reya, šarhova 6, Bežigrad (telefon 313 566 — dopoldne)
8225-6
TRISOBNO, komfortno stanovanje (elektrika, plin) zamenjam za manjše, približno 50 kvadrature. Ponudbe pod »Selitev«.
8224-6
ENOINPOLSOBNO, komfortno stanovanje zamenjam za enako ali večje v prvem ali drugem nadstropju. Ponudbe pod »Dobra nagrada«.	8214-6
SOBO iščeta zakonca brez otrok srednjih let in plačata 10 do 15 tisoč. Ponudbe pod »Skromna«.	8207-6
TRISOBNO, komfortno stanovanje v Kopru, zamenjam za enako ali dvosobno komfortno v Ljubljani. Ponudbe podružnici »Delo« Koper pod »Cimprej«. 735-6 SOBO IN HRANO dam mlajši upokojenki za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Poštena«.
739-6
500.000 din nagrade dam za enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Gotovina«.	8186-6
ENOSOBNO stanovanje, suho, sončno, nizka najemnina v središču mesta, zamenjam za enako ali večje s centralno kurjavo. Ponudbe pod »40 m2«.	8184-6
DVOSOBNO stanovanje v Radovljici zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamenjava«.	8181-6
ZA POPOLDANSKO varstvo otroka nudim sobo. Rus, Topniška 25.	8002-6
SOBO išče pošteno dekle, ki plača tudi vnaprej. Ponudbe pod »Poštena«.	8167-6
STANOVANJE iščeta konca v Ljubljani ali okolici. Plačam vnaprej v DM ali v dinarjih! Ponudbe pod »Cimprej«.
8178-6
SOBO iščem v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Plačam dobro«.
8157-6
GARSONJERO v Zagrebu zame-najm za garsonjero v Ljubljani, Kranju ali šk. Loki. Ponudbe pod »Kmalu«.	8150-6
SOBO išče dekle. Ponudbe pod »Poštena«.	8142-6
SOBO iščem v središču mesta ali okolici. Plačam ugodno — po dogovoru. Ponudbe pod »Uslužbenka«.	8130-6
PODJETJA — oddam hišo, primerno za počitniški dom, 15 ležišč, 100 m od morja, lastna plaža, izvirna voda, prostor za camping, cena ugodna. Ponudbe pod »Otok pri Zadru«.	8128-6
OPREMLJENO SOBO na Kodeljevem oddam ponudniku, če da nagrado. Ponudbe pod »Posebni vhod«.	7905-6
SOBICO išče preprosta, poštena, ттгтж uslužbenka-študentka. Ponudbe pod »Sostanovalka«.
8048-6
ZA SKROMNO prazno stanovanje bi prevzela otroka ali starejšo osebeo. Šentvid in okolica tudi Medvod. Ponudbe pod »Upokojenka«.	8033-6
ENOSOBNO stanovanje, v središču mesta, sončno, zamenjam za trisobno. Ponudbe pod »Nagrada«.	7961-6
SOBO in malo kuhinjo kjerkoli v Ljubljani čimprej in nujno potrebujeta mladoporočenca. Ponudbe pošljite pod »Plačava dobro«.	8011-6
čam.
V	PIRANU oddam opremljeno sta-
novanje s šestimi ležiš», primemo za počitniški dom, cena 300 Sdin za ležišče.	Mak,
IX. korpus 9, Piran.	727-8
V	STANOVANJE sprejmem pošteno, starejšo žensko. Ponudbe prosim pod »Ljubljana-Center«.
ABSOLVENT ekonomske t fakultete išče čim bližje središča mesta sobo. fonu	‘	"
»Plačam dobro«
STANOVANJE in štenemu dekletu za lažjo dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Lah, Ljubljana, “
(za Vilharjevo).
MANJŠE stanovanje ali ro iščeta zakonca in dasta nagrado ali predplačilo. Ponudbe pod »Zanesljiva«.	8344-6
SOBO ali manjše stanovanje iščeta zakonca brez otrok. Cenjene ponudbe pod »Mesečno 25.000 S din«.	8345-6
PRAZNO ah opremljeno garsonjero, enosobno stanovanje ali podobno, v Ljubljani ali bližnji okolici, iščeta zakonca za eno leto. Ponudbe pod »Do 35.000 sečno«.	8343-6
LEPO sobo oddam s souporabo kuhinje, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Nagrada«. 8341-6 SOBO iščeta dekleti, po možnosti s posebnim vhodom — nujno. Ponudbe pod »šiška«. 8337-6 SKROMNO sobico oddam s posebnim vhodom. Mokrska 35. 8335-6 MALO delavnico oddam. Salamon, Ječe 10, Ljubljana.	8325-6
VSO OSKRBO dam za pomoč na mali kmetiji. Salamon, Kleče 10.
8324-6
BREZPLAČNO stanovanje in hrano dobi mlajša upokojenka za pomoč pri tričlanski družini. Ponudbe pod »Poštena«. 8323-6 SOBO oddam zakoncema, če odkupita pohištvo. Ponudbe pod »450000«.	------
NOVA VELETRGOVINA
ti ГI I f\ V	A M kl 1
V3F 1 V/ V	A П IM 1 55
Trst, Via Ghega 6 - telefon 31863
blizu železniške postaje
KONFEKCIJA — TEKSTIL — MODNI IN ŠPORTNI IZDELKI PO POLOVIČNIH CENAH TER KAVBOJKE SUPER RIFLE — NAJVEČ PRODANE HLAČE V SVETU.
S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta.
PRAZNO SOBO iščeta zakonca za tri leta in dasta 300.000 Sdin nagrade. Ponudbe pod »Takoj«.
8179-fl
ZA KOMFORTNO stanovanje ali garsonjero z odločbo, vseljivo do jeseni, dam milijon Sdin nagrade. Ponudbe pod »Milijon«.
8071-6
PRAZNO SOBO iščeta zakonca kjer koli v šiški, Dravljah, Šentvidu. Ponudbe pod »Mirna«.
8075-6
KOMFORTNO, štiriinpolsobno stanovanje v središču mesta z zamenjavo dvoinpolsobnega stanovanja in sobe ali podobno prodam. Ponudbe pod »Univerza«.	8079-6
BLIŽA SE KONEC APRILA!
DO ZADNJEGA APRILA SE LAHKO VKLJUČITE V NAGRADNO ŽREBANJE
60 NAGRAD
V SKUPNI VREDNOSTI 50.000 NOVIH DINARJEV SMO NAMENILI VLAGATELJEM VEZANIH HRANILNIH VLOG
STANOVANJE NI VEČ TAKO VELIK PROBLEM
SAMO VEDETI MORATE, DA IMAMO POSEBNO OBLIKO VARČEVANJA, KJER LAHKO DOBITE DO 300% POSOJILA NA PRIVARČEVANO VSOTO
VAŠI DEVIZNI POSLI BODO PRi NAS V STROKOVNIH ROKAH
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE VALUT IN ODPIRAMO DEVIZNE RAČUNE ZASEBNIKOM
V LJUBLJANI
Osrednja poslovna enota Šubičeva 2, Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova 3, Bežigrad, Titova 55, Moste, Vide Pregarčeve 8, Stara Ljubljana, Mestni trg 16, šiška, Celovška 99,
Vič, Tržaška 36
ZUNAJ LJUBLJANE
Grosuplje, Hrastnik, Črnomelj, Domžale,
Kamnih, Kočevje,
Litija, Logatec,
Medvode,
Trbovlje,
Vrhnika,
Ribnica,
Zagorje Rakek,
KB
LJUBLJANA
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA
NEOPREMLJENO sobo iščem s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Dobro plačama.	8319-6
POTREBUJEM manjše stanovanje z odločbo. Ponudbe pod - »Nagrada«.	8317-6
SOBO oddam študentu za pomoč pri učenju. Ponudbe pod »Osemletka«.	8316-6
OPREMLJENO SOBO. poseben vhod, ogrevana s centralno kurjavo, souporaba kopalnice, v Dravljah, oddam moškemu. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«.	8314-6
SOBO nujno potrebuje študentka.
Ponudbe pod »Slavistika«. 8313-6 SKROMNO opremljeno sobo iščeta sestri, ki izredno študirata. Ponudbe pod »Mimi — pošteni«.
STAREJŠI osebi dasta zakonca z enim otrokom vso oskrbo (in nagrado, če nama odstopi sobo. Ponudbe pod »Nujno«. 8302-6 HONORARNO šivanje nudim na domu. Ponudbe pod »Nogavice«.
8300-6
SOBO potrebuje uslužbenka. Gre za sostanovalko. Ponudbe pod »Šiška«.	8298-6
ZA SOBO z odločbo dam 400.000 din nagrade. Ponudbe pod »šivilja«. .	8296-6
19-LETNA šivilja išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »1. maj«.
SOBO ali enosobno stanovanje v Ljubljani ali v bližnji okolici iščeta mladoporočenca in dasta nagrado. Ponudbe pod »Kjerkoli«.	8281-6
SOBO oddam s posebnim vhodom, centr. kurj., opremljena. Ponudbe pod »Najboljši«	8280-6
DVOSOBNO moderno stanovanje z nizko najemnino v vili, zamenjam za trisobno s centralno kurjavo v središču mesta. Ponudbe pod »20 min. do centra«.
8279-6
MILANO
nudi revizionirane in kolavdi-rane stiskalnice za vbrizgavanje plastičnih mas.
Za vsa pojasnila pišite našemu zastopniku za Jugoslavijo, kjer si boste lahko ogledali razne tipe naših strojev.
Omer Sefić,
TRST, Via Giulia 5, telefon 41275
zastopnik za Jugoslavijo.
IŠČEM STANOVANJE, lahko tudi kot sostanovalka. Delno lahko pomagam. Ponudbe pošljite pod »Mirna in poštena«.	8278-6
OPREMLJENO sobo, centralno ogrevano, oddam dekletoma. Ponudbe pod »Zg šiška«. 8277-6 SOBO in hrano dam za pomoč v gospodinjstvu. Vardjan, Gradišče 10/IH.	8411-6
ENOSOBNO prostorno, sončno stanovanje s kopalnico in balkonom, zamenjam za skromno stanovanje ali sobo v Ljubljani. Možnost obdelovanja zemlje. Ponudbe pod »Smlednik 17 km«.
8409-6
STANOVANJE, hrano dam za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Lapanja, Jana Husa 40.
1,000.000 S DIN nagrade dam za eno- ali dvosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Jesen«.
8395-6
DVOSOBNO, komfortno stanovanje v bloku za Bežigradom, zamenjam za večje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Ljubljana«.
8393-6
ENOSOBNO stanovanje in sobo (lahko delavnica) oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »šiške«.	8384-6
NEOPREMLJENO sobo išče uslužbenec — študent, kjerkoli. Ponudbe pod »Miren«.	8372-6
HRANO in enosobno stanovanje damo ženski za dopoldansko pomoč. Ponudbe pod »3 osebe«.
8366-6
SODOBNO komfortno stanovanje, dvosobno s kuhinjo in dnevno sobo v Beogradu zamenjam za trisobno s centralnim gretjem v Ljubljani. Pojasnila po telefonu 662-111, Beograd. Ali ponudbe pod »Ljubljana«.	8359-6
PRAZNO ali opremljeno sobo iščeta fant in dekle, ki se nameravata poročiti. Plačata 20.000 do 25.000. Ponudbe pod »Maj«.
8357-6
AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE
AURORA
ost, na GAUSXI s (Uzu ИстпИВчв postaje)
NAJUGODNEJŠE CENE V TRSTU PREPROGE,- PREVLEKE - AVTOMOBILSKE GUME
m vse, kar potrebujete za таб avtomobil. POPUSTI IN DARILA ZA JUGOSLOVANSKE TURISTE.
SOBO iščeta pošteni dekleti, ostalo po dogovora. Ponudbe pod »Takoj«.	8353-6
PROTI NAGRADI zamenjam trisobno, komfortno stanovanje za dvosobno, zaželeno na Prulah ali v Centru. Ponudbe pod »Zamenjava«.	8380-6
SOBO IN HRANO dam za izmenično pomoč v gospodinjstvu. Petelin, Zupančičeva 11-П 8349-6 LEPO SONČNO SOBO z odločbo, z odločbo — v središču mesta, zamenjam za enosobno stanovanje v središču in dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Center«.
8489-6
SOBO IN HRANO dam dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Družina ni številna, ročnega pranja ni! Ponudbe pod »Strogo poštena«.
8492-6
SOBO oddam.s posebnim vhodom. Plačilo za dve leti vnaprej. Ponudbe pod »6000 Nd«. 8496-6 SOBO na Viču ali v središču mesta, išče študentka. Ponudbe pod »Takoj«.	8493-6
SONČNO, veliko, trisobno stanovanje zamenjam za manjše dvo-ali dvoinpolsobno komfortno. Zaradi popolnoma ločenega stopnišča ugodno tudi za obrt, nizka najemnina. Možnost predelave v dve manjši stanovanji. Ponudbe pod »Celovška«	7063-6
VEČJO SOBO nujno iščeta zakonca brez otrok v okolici Viča. Ponudbe pod »1. mej«. 7322-6 SOBO v Ljubljani ali okolici nujno potrebujeta dva zakonca, ki plačata ali pomagata. Ponudbe pod »Takoj«.	8385-6
SOBO s posebnim vhodom išče kvalificirana kuharica v središču mesta in dobro plača. Ponudbe pod »»Takoj«.	8390-6
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO iščem. Pismene ponudbe pod »Uslužbenka«.	8159-6
DVOSOBNO stanovanje z garažo oddam. Pogoj štirimesečno predplačilo. Turk, Pot na Rakovo jelšo 13/1., Ljubljana. 8190-6 SOBO s komfortom. novo, na lepem kraju, zamenjam zaradi bolezni za sobo v pritličju. Ponudbe pod »Z odločbo«.	8321-6
IZOLA—LJUBLJANA. — Dvosobno komfortno stanovanje s kletjo, garažo in vrtom v Izoli v bloku, zamenjam za primemo enakovredno v Ljubljani ali okolici. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Dogovor«.	755-6
ENOSOBNO, komfortno stanovanje na Bledu, zamenjam za enako ali večjo garsonjero. Ponudbe pod »V Ljubljani« pošljite podružnici »Delo« Jesenice.
752-6
DVOINPOLSOBNO, komfortno sta novanje (železniško) v Mariboru zamenjam za manjše, nekom-fortno v Ljubljani. Cater. Celje. Mariborska cesta 136.	747-6
SOBO v središču mesta, s
nim vhodom, išče ekonomistka. Možnost tnštrukcij matematike. Tel 20-130
PRAZNO SOBO išč« ponudbe pod »Delavka« 8158-6 SOBO oddam blizu Ljubi, dentu ali intelektualcu, pod »Slovenec«.
FANTU ah dekletu no in stanovanje za pomoč r.a kmetiji po službi. — Tomačevo štev. 35.	8417-6
OPREMLJENO sobo. po možnosti s posebnim vhodom, nujno potrebujem v Ljubljani ali najbiiž-ji okolici in plačam dobro. Ponudbe pod »Solidna — nujno«.
8415-6
SOBO nujno potrebujeta v Ljubljani mlada zakonca z otrokom. Ponudbe pod »25.000«.	8414-6
ZAGREB—LJUBLJANA. Dvoinpolsobno, komfortno stanovanje v središču Zagreba, zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe pod »20765«.	8479-6
SOBO išče študentka medicine.
Ponudbe pod »Takoj«. 8472-6 VEČJO SOBO v stari ali novi hiši potrebujem takoj, lahko tudi v okohci Ljubljane. — Ponudbe pod »800.000«.	8469-6
SOSTANOVALCA sprejmem takoj. Staničeva ulica lla — Bežigrad.
8453-6
SOBO s centralno kurjavo oddam v središču mesta študentu za eno leto. Ponudbe pod »150 novih dinarjev«.	8483-6
VEČJO prazno ali opremljeno sobo v središču mesta ali okohci Ljubljane, išče intelektualec (plača do 25000 din mesečno. Ponudbe pod »Takoj«. 8459-6
Posest
ZAZIDLJIVO PARCELO z dograjenim temeljem, prodam blizu Ižanske ceste. Ogled v nedeljo od 8. do 12. ure. Peruzzijeva 116.	8480-7
TAKOJ vseljivo dvosobno manjše komfortno stanovanje z lastnim vhodom prodam. Ponudbe pod »Nova oprema«..	8140-7
NOVO, moderno, trisobno stanovanje z balkonom, sončno, v I. nadstropju, na Dolenjski. cesti, prodam ali zamenjam za 4-sob-no ali enodružinsko hišo, tudi nedograjeno. — Ponudbe pod »Ljubljana«.	'	7999-7 i
HIŠO s 1000 m2 zemlje, še zazidljivo, 10 km od Ljubljane ob glavni cesti Ljubljana—Vrhnika, prodam. Ogled vsako nedeljo dopoldne. Zglasite na Logu št. 10.	8023-7
HIŠO, vseljivo z vrtom, na lepem kraju Dolenjske, prodam Ogled v nedeljo, 17. IV. 1966 — Dol. nemška vas 1, pošta Ponikve pri Treta jem. Pojasnila vsak dan, od 15. ure dalje Križevni-ška 2. Ljubljana.	8060-7
MANJŠE posestvo z vinogradom v bližini Šentjanža na Dolenjskem ugodno prodamo. Pojasnila pri Bregar, Budna vas prh Šentjanžu.	8115-7
ZAZIDLJIVO parcelo kupim v posredni bližini Ljubljane, ah bližnji okolici. Ponudbe pod »Gotovina« .	8102-7
POLOVICO hiše prodam v Cilenškov! 2. Enosobno stanovanje vseljivo.	7837-7
ZASEDENO pritlično komfortno trisobno stanovanje prodam v novem delu Bežigrada. Ponudbe pod »78 m2«.	8121-7
HIŠA, potrebna je obnovitve, z vrtom, prodam v Seči 22 pri Portorožu. Nino Argetin, Vinjo-le 14, Portorož.	726-7
ZEMLJIŠČE prodam, 400 m od morja, blizu Vlabadona, na cesti Pula—Fažana. Antonio Toffe-tti, ul. 16. januarja br. 14, Vod-njan.	3536-7
PARCELO v zazidalnem okolišču 1000 m2 v Stožicah, zamenjam za osebni avto poljubne znamke. Ponudbe pod »Avto«. 8262-7 HISÖ ALI VILO, manjšo, starejšo, visokopritlično, eventualno nekaj vrta — na Kodeljevem — kupim. Ponudbe pod »Hišo«.
8259-7
Ponudbe pod »Profesor«. 8239-7 PARCELO v Novem Vinodolu, približno 1400 m«, prod&m. Lokacija plačana.. Cena 4,5 milijona Sdin. Informacije pri čajku, Stenjevec IX. Jagnedje št. 25, tel., Zagreb 22-224.	8215-7
ČEVLJARSKO delavnico z inventarjem prodam. Ponudbe pod »Delavnica«.	8177-7
NEDOGRAJENO vrstno hišo prodam v Vižmarjih, nari Klancem. Ponudbe pod »150.00 Ndin«.
8172-7
PARCELO z gradbenim dovoljenjem na Jezerskem prodam. Ponudbe -pod »5000«.	8168-7
ZAZIDLJIVO parcelo, staro hišo ali gradnjo kupim. Ponudbe pod »Lokacija ah brez«.	8146-7
ODDAM v najem poslovne prostore (štiri sobe). Po možnosti lahko tudi nastanitev za predstavnika. Ponudbe pošljite do vključno 30. maja na naslov: Stanka Markovič, Titograd, Njegoševa 26 ah po tel. 224)11.
5000-7
SLOVENIJA PROMET — Ljubljana, Tavčarjeva 6, proda: vilo, malo hišico, gospodarska poslopja in 12 ha zemlje, vse vseljivo, pri Brežicah, 200.000 Ndin. Gradbeno parcelo, 628 m2, Lj. ob cesti na Brdo. Več gradbenih parcel za vrstne hiše, Lj. Zalog. Hišico, vseljivo pri Sodražici, 16.000 Ndin. Stanovanje, dvosobno, vseljivo, Piran. Hišo, nedograjeno, Lj. ob Dolenjski cesti. Stanovanje, dvosobno — komfortno, vseljivo, Bežigrad. Gradbeno parcelo 400 m2, Viž-marje. Stanovanja, dvo- in petsobno, vseljiva, Lj .-Šiška. Hišo, vseljivo, dve kopalnici, central-, Lj .-Šentvid, 210.000 išo, nedograjeno, pri 29.000 Ndin. Hiše, ne-
dograjene v Ljubljani 65.000 do' 95.000 Ndin. Hišo, vseljivo, Trzin — Mengeš, 45.000 Ndin. Hišo, vseljivo, pri Zalogu, 33.000 Ndin Vse navedene cene so v Ndinarjih. Podrobnejše informacije dobe kupci v naši pisarni.	3653-7
AURORA
TRST — VIA GALATTI 8
VAM PRIPOROČA LUKSUZNI PRALNI STROJ
NAONIS
za 4 ali 5 kg perila
Izdelek tovarne
A.ZANUSSI
Devizni račun:
BANCO Dl ROMA - TRIESTE N® 248
VSELJIVO, komfortno hišo z vrtom v Beogradu prodam ah zamenjam za • enako v Ljubljani ah Celju, lahko tudi okolica. Javornik, Sanska 5, Beograd.
3534-7
HIŠO za adaptacijo ali zazidljivo parcelo kupim v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Gotovina«.
8255-7
NEDOGRAJENO hišo prodam ah zamenjam za VW kombi. Ponudbe pod »20 km do Ljubljane«.	8504-7
WEEKEND hišico v Savudriji, komfortno z garažo in vrtom, prodam. Ponudbe pod »Ugodna priložnost«.	8244-7
ZAZIDLJIVO parcelo, nekaj grad-
prodam v bližini Ljubljane. Ponudbe pod »Po dogovoru«.
8243-7
SUH DELOVNI prostor z dvoriščem za vsako obrt, dam v na-■wjem ali nastopim kot družabnik. Ponudbe pod »Kodeljeyo«.
8220-7
HIŠO, vinograd, sadovnjak, zamenjam za hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Dolenjske Toplice«.
VEČJO, enodružinsko, vseljivo hišo kupim. Ponudbe pod »Ljubljana — udobne vila«. 8504-7 ENODRUŽINSKO, enonadstropno hišo, prodam v Ljubljani. Ponudbe pod »Zadnja faza gradnje«.	8502-7
NOVO in opremljeno hišo prodam v Domžalah. Ponudbe pod »Lepa okolica«.	8247-7
•	PRALNE STROJE
•	PLETILNE STROJE
•	KOSILNICE
•	TELEVIZORJE itd.
Po znižanih cenah naročite pri:
Universal TELERAĐ IMPEX
TRST
Via Coroneo 31 -1
GIACOMO VATOVEC su«.
TRST VIA TORREBIANCA IS — najstarejša tržaška slovenska izvozna tvrdka prodaja po najugodnejših cenah:
pralne stroje, peči na plinsko olje, peči za centralno kurjavo, štedilnike, hladilnik, m stroje za umivanje posode.
CANDY - REX - ZOPPAS - CASTOR - IGNIS TRIPLEX - SABIANA
motorne kosilnice in drugi poljedelski stroji po najugodnejših cenah. OBIŠČITE NAS А1Л NAM PIŠITE ZA PROSPEKTE! POSREDUJEMO KATERIKOLI NAKUP IZ INOZEMSTVA!
Devizni račun št. 15900 pri Banca Nazionale Lavoro — Trieste.
INDESIT - C. G. E.
SUPERAVTOMATIČNI
?#



PER0TTI
export
vseh znamk zadnji modeli nudimo garancijo uredimo vse izvozne listine plačilo v vseh valutah
TRST
Via Carpison 20
STAREJŠO hišo v središču Domžal, ugodno prodam. Ponudbe pod »Domžale«.	8512-7
PORTOROŽ—LUCIJA. Kupim garsonjero, stanovanje, sobe. Ponudbe pod »Lahko tudi hiša«.
8309-7
INO sobo, nedograjeno, ah vzamem v najem, dam nagrado. Ponudbe pod »Maj«.	8310-7
ZAZIDLJIVO parcelo kupim. Plačam takoj, delno devize. Ponudbe »Rožna dolina — Trnovo«.
8305-7
STANOVANJE, lahko nevseljivo, kupim, nekaj gotovine takoj, ostalo na obroke. Ugodno za upokojence. Ponudbe pod »Pošteno«.	8299-7
ZAZIDLJIVO parcelo kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Parcela«.	8292-7
GRADBIŠČE OB MORJU, v prekrasnem turističnem mestu (Istra), z gradbenim dovoljenjem, vodovodom, priključkom za elektriko — prodamo. Ponudbe pod »Gradbišče«.	164-7
ZAZIDLJIVO PARCELO odstopim. Ponudbe pod »Na lepem prostoru, Ljubljana«.	8399-7
NOVO HIŠO prodam. Vprašajte na naslov: Zupančič, Brod 40, Šentvid — Ljubljana.	8397-7
KOMFORTNO GARSONJERO prodam v središču mesta. Ponudbe pod »N 45.000«.	8296-7
LEPO SOBO z balkonom in kuhinjo ter dve ločeni sobi — možnost samostojne garsonjere v severnem delu Ljubljane, oddam dvema interesntoma proti večji akontaciji na najemnino. Ponudbe z navedbo akontacije pošljite pod »Predplačilo«.	8380-7
STANOVANJSKO HIŠO v gradnji ali dograjeno v Ljubljani ali v bližnji okolici kupim. Plačljivo takoj. Ponudbe pod »Hiša«.
8378-7
V	SAVUDRIJI v lastni hiši prodam eno ah več sob (3—4). Imam na razoolago tudi zazidljivo parcelo — štokovac Antonio. Crveni vrh 63. Savudrija. 8362-7
NEZAZIDLJIVO parcelo — travnik kupim v okohci Dravelj, Kosez ah Ježice, škrbine, Viž-marje 39 .	8487-7
"ARCELO prodam, zazidljiva s orostostoječo hišo. Ponudbe pod »Skoraj center«	8500-7
DVE VSELJIVI stanovanji kupimo v Ljubljani: eno ali dvosobno, drugo triinpolsobno ali večje. Ponudbe pod »Resne ponudbe«.	<911-7
V	NAJEM vzamem mizarsko de-
lavnico. eventualno z opremo, v okolici Ljubljane ah na Gorenjskem. Jože ŠtuDar. Radovljica. Linhartov trg 20 .	762-7
ENONADSTROPNO STANOVANJSKO, podkleteno hišo, garaža, v središču šiške, proda Pinter — Celje, Mariborska 136.	748-7
DVOSOBNO in trisobno stanovanje, proti zamenjavi vseljivo — prodam. V starem delu Ljubljane. Ponudbe pod »Veliki prostori«.	8138-7
DRUŽINSKO STANOVANJSKO hišo, delno vseljivo, prodam. Pojasnila: Cank, Škofja vas.
744-7
POLOVICO stare hiše kupim v Ljubljani ah bližnji okolici. Ponudbe pod »Plačam dobro«.
8442-7
POLOVICO ENONADSTROPNE hiše za Bežigradom, vseljivo, prodam. Ponudbe pod »100.000 N. D.«	8437-7
VIKEND HIŠICO v Rakovem Škocjanu, bojler »Tiki«, nov 80-li-trski in gradbeni les, prodam po ugodni ceni. Ponudbe pošljite pod oznako »RAKOV ŠKOCJAN«.	8438-7
PARCELO z gradbenim dovoljenjem oddam za nov avtomobil. Ponudbe pod »V Ljubljani«.
8430-7
ENODRUŽINSKO hišo, vrt, garažo, 15 minut do trolejbusne postaje, prodam. Ponudbe pod »Prilika«.	8471-7
VEČJO sobo kupim v stari hiši, v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Takoj«. 8470-7 LEPO parcelo, 400 m2, z lokacijo za weekend, prodam v Savudriji. Ponudbe pod »Voda — elektrika«.	8468-7
VSELJIVO, enodružinsko hišico z vrtom prodam v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »2,500.000«.
8466-7
GRADBENA dela oddam za enodružinsko hišo. Ponudbe pod »Črnuče«.	8246-7
Razno
UČIM ŠIVATI in krojiti po lahki metodi. Kuclar, Ljubljana, Tomšičeva 4-П.	8373-8
PODPISANI Ciril Jakopič, Ljubljana. Šentvid, Pržanj 23, prosim' vse tiste, ki so videli 31. decembra 1965 ob 15 uri 30 minut prometno nesrečo osebnega avtomobila znamke taunus in vojaškega tovornjaka, da se osebno ah pismeno zglasijo na navedeni naslov — ker potrebujem priče zaradi dobljenih poškodb in tozadevne odškodnine.
8198-8
ZIDARSKA dela prevzamem kjerkoli na območju Ljubljane. Ponudbe pod »Ugodno«. 8183-8 POSOJILO 2000 ND potrebujem, vrnem 2500 julija. Ponudbe pod »Dobra garancija«.	8145-8
INTELEKTUALKA, samska, želi spoznati resnega, samskega intelektualca do 38 let. Ponudbe pod »Zakon«.	8133-8
ŽENA v zrelostni dobi, razočarana, išče prijatelja za skupne izlete. Ponudbe pod »1912«.
IŠČEM profesorja za zasebno učenje latinščine. Ponudbe . pod »Profesor«.	8056-8
43-LETNA, samska želi spoznati dobrega tovariša. Ponudbe pod »Resno«.	8036-8
ZA VEČJE posojilo dam 50% obresti. Ponudbe pod »2 leti«.
8031-8
KDO bi mi prodal že patentiran izum v inozemstvo. Ponudbe pod »Dobro plačilo«.	7959-8
IŠČEM delo za stiskalnico za plastične mase. Pojasnila po telefonu 316-960.	7992-8
DEVIZNI RAČUN — iščem lastnika deviznega računa pod »Lepa nagrada«.	8110 8
VONČINA NUŠKA, Idrija, Rožna ulica 15, odda v najem kleparsko delavnico z vsem inventarjem. Pohitite, ugodna priložnost!	8113-8
PODPISANI Albin Mesec, Golica 14 preklicujem besede, ki sem jih izrekel 27. 2. 1966 na zboru volivcev o Stanetu Bajtu za neresnične in se mu zahvaljujem
^„P^vnavo-	3579.8
DIABETIKI, POZOR! Testenine »Breda« za sladkorno bolne in za vse Öste, ki želijo shujšati. Preizkušene pri zavodu za napredek gospodinjstva in priporočene od zavoda za zdravstveno varstvo. Testenine dobite v prodajalnah v vseh mestih- Slovenije.	2960-8
GOTOVINO imam — pripravljen sem sodelovati pri dobro vpeljani obrti. Ponudbe pod »Gotovina«.	8085-8
STEKLENI MOZAIK in ornamentalne keramične ploščice v vseh barvah za oblogo tal in sten izdeluje in montira ing. Vinko Perne, Janševa 14, Ljubljana.
8264-8
OČIVIDCE prometne nesreče na križišču Erjavčeve ceste in Gradišča v Ljubljani dne 21. juh ja 1965 ob 14.10, prosim, naj se zglasijo čimprej na naslov: Anton Dremelj, Gornji trg 37, Ljubljana, ali po telefonu 22-928.
8249-8
ŽELIM spoznati moškega do 48 let starosti zaradi osamljenosti. Imam lastno stanovanje (44/165), Ponudbe pod »Aprilska sreča«.
DEKLE (37/165) želi spoznati čednega in poštenega fanta. Ponudbe pod »Ljubljana«. 8288-8 POŠTEN in dobrosrčen inteligenc s hišo in avtom, Želi spoznati simpatično in solidno dekle, 27 do 30 let, srednje postave. Resne ponudbe po možnosti s sliko pod »Dom v Ljubljani«. 8287-8 ROLETE iz plastične mase — v barvah in iz borovega lesa solid-no izdela Kosec, Mengeš, Kidričema 8 .	8347-8
GENERALTECNICA IAAPEX
TRST, PIAZZA S. ANTONIO 6, tel. 29494
GORICA, CORSO ITALIA 75
Že znana izvozna tvrdka nudi:
PRALNE STROJE REX — ZOPPAS — CANDY NAONIS — CASTOR — IGNIS itd.
Pred nakupom zahtevajte naše izvozne cene, ki so najnižje na italijanskem tržišču.
Vsakomur, ki bo kupil pralni stroj v Trstu ali Gorici, podarimo 5 kg pralnega praška.
PREMOŽEN, z dežele žeh spoznati dekle, staro od 25 do 35 let, po možnosti šiviljo. En otrok ni ovira. Ponudbe pod »Lep dom«.	8514-8
POŠTEN fant (23/169), s poklicem, nekadilec in nealkoholik, želi spoznati preprosto in mimo dekle do 23 let. Ponudbe pod »Pošten«.	8182-8
47-LETNI žeh spoznati dekle iz Ljubljane ali okohce, do 40 let, veliko 170—175, čedne zunanjosti.. Opis s sliko pošljite v ogl. odd. pod »Dom«.	8222-8
PRIJATELJICO za izlete z avtom želim spoznati. Ponudbe pod »Zvezdica v maju«.	8227-8
IŠČEVA dva iskrena prijatelja za nedeljske izlete od 45—59 let. Lažji invalid ni ovira. Ponudbe pod »Lepa je narava«. 7950-8
A. CASTRO -TRST
specializirana tvrdka-ustanovljena 1906 VIA S. NICOLO 18, TEL. 37J-24
sanitetni izdelki, za bolnike specialni trebušni in kilnl
gumijaste nogavice in ortopedični vložki.
NUJNO POTREBUJEM 450.000 din posojila. Vrnem v treh mesecih 500.000. Ponudbe pod »Pogodba 8398-8
NUJNO POTREBUJEM 500.000 din posojila, nudim dobre obres::. Vrnem do spomladi 1967. Ponudbe pod »Nujno«	8392-8
POTREBUJEM 700.000 starih dir.. Jamstvo: nepremičnina. Ponudbe pod »Jamstvo«	8365-8
IZGUBILA SEM žensko zapestno uro, gravirana Totra. Prosim na;-ditelja, da mi jo vrne na naslov: Na gmajni 1 — prejel bo nagrado.	8360-8
KAMINE IN PEČI postavljamo, obnavljamo stare. Keramična obloga in tlaki. Ves material dostavljamo na dom. Cene kor..-:: renčno. Delo hitro in solidno ooravi pečarstvo Anžm, tova 57, tel.: 314-414.	8352-8
V TOREK, 12. aprila sem izgubil merd Kodeljevim in središčem Ljubljane zlat manšetni gumb z rdečim kamnom. Skubic, Menardova 41.	8486-8
VISOKO KVALIFICIRAN ZIDAR tudi
lsu po dogovc-pod »Zidar«. 8499-8
ru. .
PROFESORJA matematike, ki bil pripravljen inštruirati mar. ranta, Тшјпо iščem. Ponudbe pod »Maturant«.	8010-S
HITRO IN POCENI opravim vse avtoprevoze — sehtve, prev: čebel in ostalo. Stožice 16, Ljuo ljana.	7883-8
FOTOGRAFIRAM na domu! Po nudbe pod »Fotodom«. 8040-8 AVTOMOBILSKE PREVLEKE
— GARSS — izdeluje Oblak, av-totapetnik, Gorenja vas (Škofja Loka).	761-8
Via Ginnastica 23 Tel. 94130 - TRST
ф decimalne, mesarske, vzmetne in trgovske tehtnice
•	mesoreznice — stroji za sekljanje mesa in žaganje kosti
•	hladilniki
•	manjši kuhinjski stroji vseh vrst ф strgala za kruh, sir in zelenjavo
•	električne pečice za cvretje mesa (na elektriko in plin)
•	električne pečice za obložene kruhke (toast) in podobno ф električne peči za pečenje na ražnju (za perutnino in
odojke)
ZA VSE VEČJE OBRATE
Proračune pošiljamo brezplačno trgovinam z živili, mesarskim podjetjem, pekarnam, ribarnicam, dnevnim barom, mlekarnam, restavracijam, trgovinam SUPER MARKET, menzam in gostinskim obratom.
SAMSKI intelektualec želi poročiti plemenito, simpatično, 34-do 39-letno intelektualko višje postave. Podrobne ponudbe (slika zaželena) pod »Poletje«.
STOODSTOTNI invalid žeh spoznati pametno gospodinjo, staro od 45—55 let. Imam svojo hišo z vrtom, malo zunaj Ljubljane. Ponudbe pod »Gospodinja«.
7899-8
ZA ENO LETO potrebujem 400.000 S din posojila. 50% obresti. Ponudbe pod »čimprej«. 8346-S PROSTOR potrebujem za mimo obrt, lahko tudi kletni. Ponudbe pod »šiška«.	8339-8
POSOJILO za šest mesecev potre bujem. Ponudbe pod »Za gradnjo«.	8338-8
FANT išče dekle, zdravo ter lepo. staro do 23 let. Ponudbe pod »Pomlad«.	-----
OPOZARJAM, da nisem plačnica dolgov mojega moža Jožeta Za vernika. Vera Zavemik, Bukov «žlak 82	734-8
KOVINSKE IZDELKE na revo! verski stružnici izdelam. Ponudbe pod »Solidno«.	8433-8
UGODNO VAM OPRAVIM vsak prevoz, ob vsakem času. Poučujem kandidate B in C kat. — Jože Sašek, Ljubljanska cesta 81. Domžale.	8420-8
GRADITELJI GARAŽ — vse vrste dimenzij blokov prodam in dostavim na gradbišče. Ljubljana. Janševa 15.	8434-3
(iOSPODINJE. frizerji, gostilne! Hitro, lepo in poceni operem vaše perilo, brisače in prte. Ponudbe v ogl. odd. pod »Perica«.
8455-8
■OZEMSKI zasebni trgovec žeh spoznati prikupno slovensko dekle. Ponudbe pod »Perspektive«.
214-8
f

»Ne, hvala! ženi sem prisegel, da ne prestopim več gostilniškega praga!«
»Najprej si ji dala posebno sobo, zdaj si ji kupila televizor. Zena, odkrito povej: ali te papiga izsiljuje?«
A. L MARTIN
VRTILJAK
Križanka
Vrtimo globus
MOSKVA — SZ in Francija uspešno sodelujeta na področju barvne televizije, je ugotovila mešana Komisija, ki je dva dni zasedala v Moskvi. Komisija je proučevala sistema »Secam 3 in 4«. Kot tehnično ustreznejšo je ocenila prvo izmed obeh inačic, ki so jo uspešno preizkusili tudi prek sovjetskega satelita za zveze »Molnija«. Bazen tega je komisija pregledala predloge za nadaljnje francosko - sovjetsko sodelovanje na tem področju
WASHINGTON — Ameriška mornarica je naročila pri družbi »Lockheed« šest miniaturnih podmornic za reševanje iz večjih morskih globin. Te podmornice, katerih prvi model bo izdelan leta 1968, bo po potrebi mogoče prevažati tudi z letalom. Spustile se bodo do 920 m globoko.
MOSKVA — V začetim
letošnjega leta je imela Sovjetska zveza 232 milijonov prebivalcev. V minulih 40 letih se je število prebivalstva povečalo za 85 milijonov. Razmeroma največji prirastek so zaznamovali v srednjeazijskih in v zakavkaških republikah, pa tudi na področju Urala ter na Daljnem vzhodu in v Sibiriji. Po najnovejših statističnih o-cenah živi v sovjetskih mestih 126 milijonov prebivalcev, kar je 4.7-krat več kot leta 1926. Razen Moskve (6.5 milijona) in Leningrada (3.7 milijona), ki sta bila pred štirimi desetletji edini milijonski mesti v SZ, imajo zdaj milijon in več prebivalcev tudi Kijev, Baku, Taškent, Gorki, Harkov in Novosibirsk. V Sovjetski zvezi je 1800 mest in skoraj 3.400 naselij mestnega tipa. Delavcev in nameščencev je skoraj 77 milijonov, med njimi nad 25 milijonov izobražencev. Višjo ali srednjo izobrazbo ima nad 80 milijonov sovjetskih državljanov.
Pred drugo vesoljsko petletko
Prvi vesoljßki pešec Leonov na Vernovi spominski razstavi v Parizu
MOSKVA — Ob »Gagarinovem dnevu« oziroma ob peti obletnici prvega vesoljskega poleta so se v sovjetski javnosti in v listih zvrstile domneve in ugibanja, kaj bo prinesla prihodnja »vesoljska petletka«. Izjave so se nanašale predvsem na Limo, ki se vrti okoli Zemlje in skupno z njo potuje okrog. Sonca. Kdaj in kako bo noga prvega človeka — prepričani so, da bo to sovjetski vesoljec — stopila na površje Lune. Napovedi so različne, polet na Luno je njihov poglavitni cilj.
Jurij Gagarin,, slavljenec te obletnice, je dejal, da skupno s svojimi vesoljskimi tovariši mnogo razmišlja o tem in da so se vsi v mislih tako rekoč že preselili na Luno. V tej zvez! je zanimiva izjava zdaj že pokojnega S. Koroleva, glavnega konstruktorja vesoljskih ladij. Dal jo je 30. novembra 1963, vendar takrat ni dovolil objave, zato so jo sovjetski listi objavili nekoliko skrajšano šele te dni.
»Ena prvih nalog je pristanek človeka na Luni,« je takrat izjavil Korolev. »Za zdaj je težko reči, kako se bo to zgodilo- Morda bo najprej krožila okoli Zemlje vesolj-
ska postaja, s katere bi odleteli pcroti Luni.«
Dopisni član mednarodne akademije za astronavtiko I. Akulinicev sodi, da je »naša soseda Luna eden prvih ciljev pri prodoru v vesolje«, in pravi: »Dosedanji znanstveni dosežki so nakazali človeku možnost za naselitev na Luni.«
Vesoljec Komarov je nedavno izjavil, da »polet na Luno ni več daleč«, čeprav bo treba poprej rešiti vrsto tehničnih problemov, na primer rahel pristanek težjih vesoljskih postaj, vozila za gibanje po Luninem površju in naprave za vrnitev na Ze
Topič straši škodljivce
Kilogram karbida za 1600 avtomatičnih pokov
Večina živali se ustraši pokanja in zbeži kar najdalje more od nevarnega kraja. Strah zbujajoči učinek pokanja je izkoristil iznajditelj novega strašila, ki odganja živali: avtomatsko delujoči strašilni topič.
RIM — Italijanska filmska producenta Carlo Pon-:i in Morris Ergas sta v Pragi podpisala pogodbe o sedmih filmih, ki jih bodo posneli v italijansko-češkoslovaški koprodukciji.	*
PARIZ — Na II. festivali: mladih režiserjev, ki bo od 25. aprila do 4. maja v Hveresu (Francija), bodo pokazali 20 celovečernih in 40 kratkih filmov.
Sestava in delovanje tega topiča, ki mu pravijo tudi »avtomatski detonator«, sta čisto preprosta. Posodo, ki se tesno zapira, napolnimo z navadnim (kalcijevim) karbidom, natanko tako kakor karbidno svetilko.
Ob spajanju karbida z vodo nastaja v posodi plin acetilen, ki se po cevi pretaka v glavo topiča, kjer se meša z zrakom. Z ene strani zapira ta prostor'gibljiv bat, podprt z vzmetjo.
Zaradi nenehnega nastajanja acetilena v posodi in pritekanja v glavo topiča se povečuje tudi pritisk na bat: vzmet se napenja, bat se umika iz glave topiča; ko pa pritisk plinov doseže določeno silo (po navadi štiri desetinke atmosfere, se vzmet sproži in pri tem ukreše iskro na vžigalnem kamenčku; plinska zmes se vname in bliskovito zgori, »eksplodira«. Zgoreli plini z glasnim pokom puhnejo skozi topičevo cev; pritisk preneha, bat se vrne v prvotno lego, acetilen se spet nabira v glavi topiča, in tako se poki ponavljajo.
Ker lahko hitrost nastajanja acetilena uravnavamo, lahko torej poljubno določamo presledke med posameznimi vžigi, t. j. hitrost strelov iz topiča-
Jakost oziroma glasnost po kanja je odvisna od velikosti topiča, pravzaprav izpušne cevi; dobijo se topiči različnih velikosti in različno močnega pokanja.
Kilogram karbida zadošča za približno 1600 pokov. Dobe pa se tudi topiči, ki jim lahko dovajamo acetilen neposredno iz jeklenk; kilogram strnjenega acetilena zadostuje za 6.600 pokov. Vžigal-ni kamenček je treba zamenjati po približno 10.000 strelih. Topič stane v tujini (preračunano v našo valuto) okoli 50.000 starih dinarjev, pri nas pa jih še ne izdelujejo.
S strašilnimi topiči odganjamo na primer ptiče iz sadovnjakov in vinogradov, jastrebe in lisice od pasišč perutnine, zajce od drevesc, srnjad, jazbece in divje prašiče od polj — skratka, uporabljamo jih, kadar hočemo živali le odgnati, ne pa usmr titi-	T. B.
BOLZANO — Na Bren-nerju je zaplenila italijanska policija tovornjak z osmimi tonami tihotapskih cigaret, ki bi jih prekupčevalci prodali na črni borzi za poldrugi milijon dolarjev, šoferja tovornjaka z belgijsko tablico so priprli.
HONGKONG — Ameri- j čan in Nemec, ki sta bila j v Hongkongu obsojena za- j radi tihotapstva zlata na | šest mesecev zapora, sta povedala na razpravi, da | so jima dali delodajalci za nagrado letalske vozne listke za pot okoli sveta. Američan je imel ob aretaciji pri sebi za 60 tisoč dolarjev zlata, pri Nemcu pa so našli 36 zlatih šibik.
FRANKFURT — Med avtomobilsko vožnjo naj o troci ne sedijo na sprednjem sedežu, se glasi svarilo nemške zveze za zaščito otrok v Frankfurtu. Statistika pove, da so otroci pri trčenjih na cesti še posebno ogroženi, zato naj bodo na zadnjih sedežih.
Za dobro voljo
AVTOMATIČNI TOP odganja divjad s polj in iz nasadov
Grško mesto za turiste
V okrožju Patras namera, vajo Grkj zgraditi veliko turistično naselje, sestavljeno iz majhnih hotelov in iz hišic Za skupno tisoč turistov. Po istem turističnem načrtu naj bi Rodos, največji dode-kaneški otok,’ dobil 28 novih hotelov, na Krfu pa bodo razširili pristanišče, tako da bo sprejelo več jaht kot doslej.
Ce hočemo rešiti bele medvede kot vrsto — so sklenili raziskovalci Sovjetske zveze, ZDA, Danske in Švedske — moramo med drugim dodobra proučiti njihov način življenja. Najprej je treba ugotoviti, na katerih polarnih področjih se te živali najraje zadržujejo.
V ta namen bodo severne medvede. opremili z drobcenimi radijskimi oddajniki. Majhen' satelit, ki ho po arktičnem tiru krožil okoli planeta, ho prestrezal radijske signale. Tako bodo naravoslovci natančno poučeni o gibanju zaznamovanih živali in o njihovem trenutnem »bivališču«.
Znanstvenikom šiirih dežel bosta pomagali ameriška uprava za vesolje (NASA) in mornarica. Uresničenje celotne zamisli vodi prof. James H. Jenkins iz Georgije. Pred dnevi je dejal Jenkins na univerzitetnem simpoziju v južnoafriški Pretorii, da skupina znanstvenikov v ■raznih delih Arktike opremlja bele medvede z majhnimi, proti mrazu, udarcem in vlagi odpor-nirhi sprejemniki.
Živali obstreljujejo z naboji, katerih vsebina jih za kratek čas omami, tako da lahko raziskovalci opravijo svoje delo. Delajo torej tako, kakor so pred leti v Afriki, ko je bilo treba razne redke divje živali preseliti v naravne parke. Oddajnik, ki bo pošiijal signale majhnemu umetnemu satelitu, je le za spoznanje večji
VODORAVNO: 1. opažna ploščica, 6. večji kraj v Savinjski dolini, 8. pribežališče političnih beguncev, 9. starodavno kaldej sko mesto, 10. gora na Kreti, 11. orientalsko grobo domače sukno, 12. gibanje po zraku, 13. prevozno sredstvo, 14. kemični mak za erbij, 15. dekliška pričeska, 16. nazadnjaška nacistična miselnost o večji vrednosti nordijske rase, 18. francoska filmska igralka in plesalka (Leslie).
NAVPIČNO: 1. zvezni sekretar za trgovino in industrijo (Hakija), 2. zaničljiv naziv za Azijca, 3. največja afriška reka,
4.	začetnici francoskega pisatelja in zgodovinarja (1823—1892),
5.	vrh v vzhodnem delu Sar planine, 6. ameriški pisatelj (Norman, »Goli in mrtvi«), 7. ime humanista Rotterdamskega, 11. sporočilo, obvestilo, 15. staroperzijski kralj in vojskovodja, 17. avtomobilska oznaka Sarajeva.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Sternen, 8. Carrara, 9. oko, 10. lok, 11. IT, 12. ti, 13. titanit. 17. kodak, 18. anoda.
BOLGARSKO POSNO MINISTRSTVO je izdalo šest znamk, na katerih je pri-kazalo stare arhitektonske spomenike, in sicer: most pri Bjali, most čez Marico pri Svilengradu, vodnjak v Samokovu, utrdbi Matočino in Crven ter kavarno v Božencih. — Ob dnevu kozmonavtov pa je izšla serija sedmih znamk in spominski blok. Na šestih znamkah so upodobljeni vsi sovjetski vesoljci po vrstnem redu,. kakor so leteli, na sedmi pa so skupaj Gagarin (prvi kozmonavt), Terjoškova (prva kozmonavtka) in Leonov*(prvi kozmonavt, ki je na krožni poti zapustil vesoljsko ladjo). Na spominskem bloku je slika Zemlje, Lune in vesoljske rakete. Naklada: 300.000 serij in 80.000 blokov.
Nenadoma je pogledala mimo njega; Hughes se je obrnil in zagledal Kenta, ki je stal ob vratih. Vstal je in se komaj za-držal da se ni namrščil.
Kent je naglo kopil proti njima in na čutnih, polnih ustnicah mu je zaigral nasmeh. Poleg njega je stopal sluga, ki je nosil pladenj s steklenicami, kozarci in skledo leda.	»
»Kaže, da se vam je posrečilo prepričati Nolo, da potrebuje vašo pomoč,« je rekel Kent. Govoril je s Hughesom, gledal
»Neumna sem bila, Arnold,« je zamrmrala. »Zlagala sem se ti. Prstan sem dar la...« Obotavljala se je, ker ne bi rada izgovorila Anthonyjevega imena.
Hughes jo je 'posvaril s pogledom ter se ozrl k slugi, ki je bil postavil pladenj na mizo in je mešal pijačo v treh kozarcih.
»Boste scotch, gospod?« je vprašal Hu-
Hughes je pokimal in sedel. Arnold Kent pa je sedel poleg svoje žene. Dokler je sluga pripravljal pijačo, so vsi trije
molčali.
Tedaj je Kent rekel ženi: »Pozabili bomo, da si skušala prikriti sestanek z An-thonyjem. Saj je bil Anthony, kajne?«
»Da,« je zašepetala.
Rahlo se je nasmehnil. Nato pa je dvignil kozarec in opazoval mehurčke, ki so se dvigali z dna. čez čas je spet odložil kozarec in pogledal Hughesa. »Upam, da boste sprejeli zadevo.«
Hughes je dvignil kozarec k ustom. »Ali bi oba rada zvedela, kdo je ubil Antho-nyja?« je vprašal.
Kent je strmo pogledal ženo. »Dokler ne bodo prijeli in obsodili Anthonyjevega morilca, Nola ne bo srečna. Saj je tako, mar ne, draga?«
»Da,« je odvrnila in pogledala proč.
Kent se je znova neprijazno nasmehnil.
Hughes je potegnil dolg požirek, postavil kozarec na mizico in se sklonil naprej, kolikor mu je pač dopuščal nizki, mehki naslanjač. »Mislim, da si moramo najprej nekaj povsem razjasniti. Gospa Kent s svojim pojasnilom glede prstana ne bo prepričala policije. Tudi meni se zdi neprepričljivo. Saj nisem rekel, da vam ne verjamem,« je brž dodal, ker je hotela ugovarjati. »Pravim le, da zveni vaše pojasnilo neprepričljivo. Na policiji bodo mislili, da vas je kdo prisili], da ste dali prstan Anthonyju. Takoj bodo pomislili na izsiljevanje, to pa je motiv za umor.«
Pogledala je moža in opazila, da strmi vanjo. Naglo je obrnila glavo in se zazrla skozi okno.
»Ko bodo imeli motiv, bodo prebrskali vsak dan življenja gospe Kent,« je nadaljeval Hughes neizprosno, »in ugotovili bodo, da je bila svoj čas pravi mojster v metanju nožev. Potem je tu še njen alibi.«
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J
17. nadaljevanje
»Bil je lep moški, mar ne?«
»Eden najlepših, кат sem jih kdaj videla. Toda hil je slabič.« Dvignila je vit-ko roko in jo spet otožno spustila v naročje. »Oh, kakšen slabič!«
»Ali ste med kariero v zabaviščih tudi metali nože?«
Oči so se ji razširile in iz njih je sijal strah. »Zakaj hočete vedeti to?« je dah-nila.
»Se bojite odgovoriti na vprašanje?« je dejal.
Ni mu odgovorila.
»Ali se vam ne zdi, da moram vedeti vse, kar bi policija utegnila uporabiti vam v škodo?« ji je nežno prigovarjal. »Saj mi hočete pomagati, mar ne?«
»Da,« je zašepetala.
»Torej, odgovorite na moje vprašanje. Ali ste ...«
»Da, bila sem pravi-mojster za metanje nožev,« je priznala in iz glasu ji je venel obup.
Hughes je izpuhnil dolgo spiralo dima in'4 jo moiče opazoval. Sedela je negibno in živčno mencala z rokami. »Ali je bil tudi Anthony dober metalec nožev?« je vprašal kar tjavdan, samo da bi jo pripravil, da bi govorila o Anthonyju.
»Skušala sem ga naučiti,« je odgovorila mrtvo, »vendar ni znal nikoli metati dovolj dobro, da bi lahko nastopal.«
Nekaj trenutkov sta oba molčala. Nato pa je Hughes tiho zamrmral: »Sinoči med osmo in deveto uro ste bili seveda doma, ali ne?«
Naglo je dvignila glavo. »Močno me je bolela glava in že okrog sedmih sem šla spat — še pred večerjo. Služinčad in Arnold vedo, da sem bila v svoji sobi.«
»Ali je kdo prišel k vam v sobo?«
»Ne vem. Vzela sem uspavalno tableto in spala skoraj do polnoči.«
Hughes je izpuhnil dim. »To ni zanesljiv alibi,« jo je opozoril.
Molčala je.
»Oprostite, če bom nekoliko preveč oseben,« je rekel nenadoma, »toda, ali se z gospodom Kentom dobro razumeta?«
»Odlično.«
»Ali ga ljubite?«
»Zelo,« je odvrnila.
Hughes je bil prepričan, da je zadnji odgovor morda resničen, prvi pa prav gotovo ne. Natančneje jo je pogledal in opazil, da je pobledela. Videti je bila starejša, z obraza sta ji sevala strah in zaskrbljenost.
»Samo še nekaj vprašanj, pa bova končala,« je dejal. »Ste poznali žensko, s katero se je Anthony poročil, potem ko se je ločil od vas?«
Odkimala je.
»Ali veste, kako se piše?«
»Znova je odkimala.«
»Poznate moškega z imenom Miles Ha-mish?«
»Ne.«
miljo. Komarov sodi, da bodo pred človekom poslali na Luno avtomatično postajo, ki bo mehko pristala in se nato sama vrnila na Zemljo. V kabini te postaje bodo laboratorijske živali, verjetno psi ali zajci. Ko bo to uspešno opravljeno, pride človek na vrsto. Posadka bo štela kvečjemu štiri člane, v njej bodo glavni pilot, inženir, zdravnik In morda tudi fizik. Druga odprava se bo zadrževala na Luni znatno dlje kot prva, in sicer vsaj štirinajst zemeljskih dni. »Stvari se bodo izpopolnjevale,« napoveduje Komarov, »poleti bodo čedalje pogostejši, število potnikov i» vsakikrat večje, čez Čas bo iipostavljena redna zveza z Luno, bivanje na njej bo trajalo mesec dni in čez«
Prvi »vesoljski pešec« Alek sej Leonov se je te dni odzval vabilu pariške založbe, ki je pred kratkim priredila ob stoletnici izida »fantastičnih« potovanj Julesa Verna spominsko razstavo, posvečeno slovitemu francoskemu pisatelju znanstveno-domišlijijskih romanov, in hkrati pripravila žepne izdaje vseh njegovih del.
»Domišljijski vesoljci Julesa Verna so bili mnogo pogumne j ši od nas,« je dejal Leonov po ogledu razstave, na kateri so razen Vernovih osnutkov in izvirnikov tudi risbe, ki jih je izdelal Leonov med poletom 18. marca lauf. »V breztežnem stanju ne mo-
Hrana iz morja
Moko iz morskih alg uporabljajo po svetu če-dalje bolj za dodatek k živalski krmi in v omejenem obsegu tudi za človeško hrano. Norveška, ki pridobi približno polovico algove moke v vseh zahodnih deželah, je povečala svojo proizvodnjo od 3000 ton leta 1950 na 20.000 v lanskem letu. Velik del norveške algove moke proizvedejo tovarne, M meljejo slanike. Norveški gospodarstveniki sodijo, da bi lahko pridobili do 100 tisoč ton algove moke na leto.
Karenina št. 3
V ateljejih »Mosfilma« so začeli snemati novo, tretjo filmsko verzijo »Ane Karenine«. Greta Garbo in Vivien Leigh, ki sta igrali naslovno vlogo v prvih dveh filmih, posnetih po znanem Tolstojevem romanu, bosta dobili tekmico v Tatjani Samojlovi.
reš slikati,« je dejal, »barve se ne bi prijele platoa, kot kapljice bi obvisele v praznini.« Leonov se je izognil vprašanju o podrobnostih sovjetskega vesoljskega programa, dejal pa je, da se bodo »vesoljski pešci« v Prihodnje prosto gibali izven vesoljske ladje, torej ne bodo z vrvjo privezani b kabini, kakor je bil on.
Sovjetski cestni zemljevid
Na novem zemljevidu, ki ga napoveduje sovjetski kartografski zavod za letošnjo jesen, bodo zaznamovane vse pomembnejše ceste na ozemlju Sovjetske zveze, v posebni razlogi pa bo podrobno opisanih 17 turističnih krožnih potovanj po SZ. Na večjih kartah bodo prikazane pokrajine evropskega dela dežele, zaključno poglavje pa bo vsebovafo mestne načrte Moskve, Leningrada, Kijeva, Erevana, Rige, Minska in drugih večjih sovjetskih mest.
Beli medvedi z oddajniki
Mednarodna akcija za rešitev ogroženih živali
PRETORIA — Po človeški volji in tudi neodgovorni nespameti so izumrle že mnoge živalske vrste. Z namenom, da bi Vsaj v dogledni prihodnosti še ne bilo treba tudi severnih medvedov vpisati na seznam izumrlih živali, so se združili znanstveniki štirih dežel v edinstveni akciji.
od vžigalične škatlice. Medvedu ga pritrdijo okoli vratu z dvojnim jeklenim trakom, ki hkrati deluje kot antena.
Življenje in poklic
Francoska statistika o življenjski dobi
PARIZ — Francoski statistični urad je izvedel anketo o življenjski dobi glede na poklic. Za osnovo so vzeli po tisoč ljudi iz vsakega poklica in starost 70 let. Na prvem mestu so poklicni vzgojitelji; v tem poklicu jih na vsakih tisoč doseže po 732 lepo starost sedemdesetih let.
Nadaljnji poklici oziroma dejavnosti (vse preračunano na 1000): svobodni poklici in višji uradniki 719, duhovniki 692, srednji uradniki 664, kmetje 653. Med šefi in strokovnimi delavci v javni upravi, med industrijci in trgovci pride na vsakih tisoč le po 630 sedemdesetletnikov, še podatek o lastnikih zasebnih ■ podjetij in o delavcih, zaposlenih pri njih: 580.
Zbrane podatke so izvedenci strnili v ugotovitev, da je življenjska doba razmeroma daljša pri ljudeh, ki imajo urejen de lovni čas, stalno zaposlitev in zagotovljen letni dopust ter so zavarovani in si ne delajo skrbi, od česa bodo živeli -na stara leta, ker bodo prejemali pokojnino.
IZSTRELJENA AKROBATA — Ameriška cirkuška artista Marcia (20 JŽft) in njen 22-letni brat Emanuel Zac-chini s Floride nastopata te dni v Sydneyu (Avstralija). Izstreljuje ju poseben top. Marcia doseže višino 23 m in leti v velikem loku skoraj 40 m daleč, njenega brata (na sliki pod Marcio)'pa vrže top v manjšem loku, tako da oba malone sočasno pristaneta v razpeti mreži.	Foto: AP
Auto - Hrvutsk
EXPORT-IMPORT
OBRAT RABLJENIH VOZIL - ZAGREB
Solovljeva ulica 2
razpisuje
LICITACIJO
dne 24. IV. 1966, ob 10. uri za socialistični in zasebni sektor za prodajo:
*
OSEBNIH IN TERENSKIH VOZIL ZNAMKE;
Zastava 750 več vozil Zastava 1100 več vozil Zastava 1300 več vozil Opel rekord leto proizv. 53 Moskvič, tip 407, leto proizv. 64 Moskvič, tip 403, leto proizv. 65 Mercedes, tip 220, leto proizv. 55 Mercedes, tip 219, leto proizv. 57 Mercedes, tip 190, leto proiz. 57 Mercedes, tip avtobus s 37 + 15 IMV — kombibus leto proizv. 62 TAM-pionir avtobus s 25 + 5 sedežev FAP 5-GF avtobus s 37 + 15 sedežev FAP 5-GF avtobus s 37 + 15 sedežev Land-Rover 5 sedežev leto proizv. 55 Zastava, tip AR-51 leto proizv. 65 Zastava, tip AR-55 leto proizv. 65
TOVORNA VOZILA ZNAMKE
Zastava, tip 615 B, več vozil,
Csepel D-352, več vozil
Citroen-tomos dostavno leto proizv. 64 zač. cena
Poleg navedenih vozil prodamo tudi nova osebna vozila znamke WARTBüRu tipe 1000, pogon na sprednja kolesa, cena 21.700 Ndin, pri tem je upoštevan tudi davek na promet (samo za zasebni sektor) ter nova ali malo rabljena vozila tuje proizvodnje (mercedes, peugeot, opel rekord, ford taunus, citroen, renault itd.) za socialistični sektor.
Vozila si lahko ogledate dne 21. in 22. IV. 1966 od 7.. do 14. in od 16. do 18 ure, dne 23. IV. od 7. do 14. in na dan licitacije od 7. ure dalje do začetka licitacije, takrat položite tudi kavcijo.
Vozila so v obrata rabljenih vozil Zagreb, Solovljeva ulica 2.
Predstavniki marajo v dneh, ki so določeni za pregled vozil oziroma do začetka licitacije, položiti bianco barirani ček, pravno-fizične osebe pa varščino 10 odstotkov od začetne cene za vozila, ki so na licitaciji.
Pojasnila dobite po telefonu št. 416-835.
zač. cena od Ndin		5.580 do 8.400.—
zač. cena od Ndin		6.400 do 8.250.—
zač. cena od Ndin 11.900 do 19.000.—		
zač. cena	Ndin	6.100.—
zač. cena	Ndin	17.500.—
zač. cena	Ndin	18.500.—
zač. cena	Ndin	20.000.—
zač. cena	Ndin	19.600.—
zač. cena	Ndin	30.000.—
zač. cena	Ndin	18.000.—
zač. cena	Ndin	9.000.—
zač. cena	Ndin	— 13.600.—
zač. cena	Ndin	41.800,—
zač. cena	Ndin	46.200.—
zač. cena	Ndin	16.500,—
zač. cena	Ndin	37.500.—
zač. cena	Ndin	30.500.—
zač . cena od Ndin		3.840 do 9.600.-
zač. cena od Ndin 17.050 do 18.700 —		
zač. cena	Ndin	8.000.-
	1	2	J	4	5	
6						
3				■	5	
10			H	11		
12-			n	f		
14		n	15			
15		17			f	
	w					

POMLADANSKO ZASEDANJE — Francoski parlament, ki se je te dni sešel ria pomladansko zasedanje, je sicer obravnaval celoten spekter domačih in tujih problemov, kljub temu pa so se strasti najbolj razvnele okoli francoskega izstopa iz NATO. Opozicija iz vrst socialistične stranke SFIO je Pompidouja večkrat prekinjala, ko je pojasnjeval politiko vlade, tako da je moral predsednik skupščine Chaban-Delmas pogosto posredovati.
LEONOV V PARIZU — Ob peti obletnici prvega človekovega poleta v vesolje je sovjetski vesoljec Aleksej Leonov obiskal Pariz, kjer je ob več priložnostih opozoril na sovjetske uspehe v vesolju. Ob tej priložnosti je prišlo tudi do zanimivega srečanja: Leonov je na razstavi knjig slovitega opisovalca fantastičnih dogodivščin Julesa Verna srečal tudi vnuka tega pisatelja Jeana-Julesa Verna in njegovo soprogo.	Foto: AP
PRVA MEDNARODNA RAZSTAVA FILMSKEGA PLAKATA — Odprli so jo sinoči v Moderni galeriji v Ljubljani. Lepe izbore plakatov so poslale organizatorjem — (revija Ekran in odbor za film in TV pri ZKPOS) številne države. Na sliki: po otvoritvi v razstavnem prostoru.	Foto: E. SELHAUS
Nadaljevanje s prve strani
Organizacija kliničnih bolnišnic
ške skupščine glede sprostitve zmogljivosti za potrebe psihiatrične in gerontološko geriatrične službe v Sloveniji. Poročilo omenja, naj bi sproščene zmogljivosti bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo v Ormožu uporabili za potrebe psihiatrične službe. sproščene zmogljivosti ftiziološke klinike v Ljubljani pa za ustanovitev gerontološko geriatričnega centra. Take rešitve hkrati prispevajo tudi k racionalnejšemu izkoriščanju sedanjih zmogljivosti posameznih zdravstvenih zavodov. V zvezi s tem je republiški sekretariat organiziral več posvetovanj s prizadetimi zavodi, strokovnimi in družbeno političnimi predstavniki. Pristojni samoupravni organi so na podlagi predhodnih razgovorov in posvetovanj že sprejeli ustrezne sklepe.
Izvršni svet je sprejel še odlok o kilometrini, dnevnicah in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč. višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
••
Zdravilišča v novi luči
zbor obravnaval tematiko zdravilišč predvsem z zdravstvenih vidikov in ne tudi posebej z vidika zdraviliškega turizma. Menila je, da je tudi ta turizem odvisen od razvoja zdravstvene dejavnosti v zdraviliščih, da pa sedanje kapacitete ustrezajo potrebam zdravstvene službe, ni pa možnosti, da bi jih na račun te službe širili glede na potrebe turizma in so bila tako po predhodnem sklepu začasnega odbora formulirana tudi stališča.
Pri razpravi o družbeni skrbi za materialni položaj borcev sta Jože Oblak in Stane Drobnič opozorila na večje težave pri izplačevanju priznavalnin in drugih dajatev borcem v gospodarsko manj razvitih občinah, kjer je število borcev razmeroma veliko, finančne možnosti pa manjše kot v gospodarsko močnejših občinah. Pri obravnavanju stanovanjske problematike je Stane Drobnič podprl predlog glavnega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije, da naj republiška skupnost socialnega zavarovanja iz sredstev 4 odstotnega stanovanjskega prispevka prispeva h gradnjam stanovanj za upokojene borce.
Jože štencl je govoril predvsem o nekaterih problemih borcev z območja Apaške kotline, Stjepan Bunta pa o nekaterih nujnih preventivnih ukrepih, ki naj preprečijo porajanja socialnih problemov pri razmeroma zgodaj upokojenih borcih.
Nekako zaokrožen pregled problematike materialnega položaja borcev je podala Majda Gaspari, Ruža Šegedin pa je ob povzetku razprave poudarila predvsem skrb in nekatere oblike dela za boljše zdravstveno varstvo borcev ter nujnost pomoči pri urejanju stanovanjskih problemov. O sredstvih, ki so jih upokojenci prispevali v stanovanjski sklad, ne da bi se nato ta sredstva uporabljala za gradnjo stanovanja, je dejala, da je z letošnjim trtom dana republiški skupnosti socialnega zavarovanja možnost, da ta denar dejansko nameni za gradnjo stanovanj. Dejala je, da je povsem pravilno, da bi imeli upokojeni borci pri tem prednost, bodisi da gre za izgradnjo neposredno stanovanj ali pa za sofinanciranje domov za upokojence, kjer bi dobili prostor Ir'rci, ki bi to zeleh.
Na poslansko vprašanje dr. Borisa Šušteršiča, kdaj bo
izvršni svet predložil skupščini program financiranja za klinični center, v katerega je vključen tudi onkološki inštitut, ker je obljubljeni datum — konec marca — že potekel, je odgovoril Dolfe Vojsk. Dejal je, da je gradivo za obravnavo tega problema pripravljeno, delo se je zavleklo zato, ker je imela komisija velike težave z vprašanji financiranja te gradnje in vsemi drugimi problemi, da pa je sedaj gradivo pripravljeno ter bo izvršni svet o njem razpravljal prihodnji teden in tudi skupščina.
MARIJA NAMORŠ
Napad na kitajsko poslaništvo
je sporočila indonezijska agencija Antara, so demonstranti, med katerimi je bilo več sto ljudi kitajskega rodu, napadli veleposlaništvo po javnem protikitajskem zborovanju na trgu Banteg. Agencija je sporočila, da so demonstranti nameravali protestirati zaradi »sovražnega stališča in obrekovalnih napadov Pekinga na Indonezijo«. Toda osebje veleposlaništva demonstrantom ni dovolilo, da bi bili vstopili v poslopje, kar je »zbudilo njihov gnev in povzročilo nerede«.
Kot nadalje trdi agencija, so demonstrante napadli z železnimi in lesenimi palicami, iz notranjosti poslopja pa sta odjeknila dva strela. To je, kot trdi Antara, še bolj razdražilo demonstrante, ki so vdrli skozi glavni vhod _ na dvorišče, sneli kitajsko zastavo in jo raztrgali na koščke. Hkrati so demonstranti z zunanjega zidu veleposlaništva sneli kitajski grb in ga zažgali, nato pa so vdrli v notranjost poslopja, kjer so preiskali vse prostore. Hoteli so namreč najti važne dokumente in fotografije, da bi jih bili izročili oblastem.
Druga skupina demonstrantov je hkrati blokirala zadnji izhocKin uničila tamkaj nekaj avtomobilov veleposlaništva. Demonstracije so trajale skoraj poldrugo uro.
Razgibana parlamentarna razprava
čemer so tudi sicer v dosedanji debati največ govorih.
Umik Francije iz NATO so, kot je bilo tudi pričakovati, najostreje kritizirali stranka centra in socialisti. Voditelj narodnih republikancev in nekdanji premier Pleven je obsodil »politiko izvršenega dejstva«, se pravi, vladni sklep, da odreče 'sodelovanje v NATO, ne da bi se bila prej pozanimala, kaj menijo o tem javno mnenje, parlament in francoski zavezniki. Pleven je zanikal vsakršno učinkovitost politike narodne obrambe zunaj NATO;
Zunanji minister Couve de Murville je v odgovoru kritikom vladne politike izjavil, da je Francija bila in da bo tudi v prihodnje zaveznica Američanov. Toda oblike tega prijateljstva se spreminjajo in razvijajo v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi razmerami.
Proti obsodbi vladne politike do NATO pa se je danes izrekla združena socialistična stranka (PSU), ki je v sporočilu ostro napadla socialistično stranko (SFIO) GuyaMol-leta, češ da se je postavila v bran atlantske politike.
Odmevi na obisk Baševa
SOFLJA, 15. apr. (Tanjug). Skoraj vsi davišnji sofijski časopisi so pozdravili obisk bolgarskega zunanjega ministra Ivana Baševa v Jugoslaviji in poudarili, da je bil obisk uspešen.
Časopis »Rabotničesko delo« je v današnjem uvodniku poudaril, da so pogovori Ivana Baševa z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Markom Nikezičem potekali v duhu prijateljstva, medsebojnega razumevanja in iskrenega hotenja po nadaljnjem razvoju dobrih sosedskih odnosov med državama. Časopis piše, da je skupno jugoslovansko-bolgarsko uradno sporočilo važen dokument o dosedanjem razvoju stikov med državama. Ta razvoj je zelo pozitiven in hrabrilen. Nedvomno bo obisk zunanjega ministra LR Bolgarije v SFR Jugoslaviji, piše vodilni bolgarski list, vplival na nadaljnji razvoj vsestranskega sodelovanja na tej široki podlagi.
Liu Šao Či v vzhodnem Pakistanu
DAKA, 15. aprila (Reuter). Predsednik LR Kitajske Liu Sao Či in zunanji minister čen Ji sta pripotovala danes v Dako na 48-umi obisk v glavno mesto vzhodnega Pakistana. Na letališču v Daki je predsednika Liu šao čija sprejel pakistanski predsednik Ajub Kan. Daka je zadnja etapa čijevega državnega obiska v vzhodnem in zahodnem Paki-■stanu.
Predsednik LR Kitajske bo iz vzhodnega Paki-stna odpotoval na prijateljski obisk v Burmo. Tja ga je povabil predsednik burmanskega revolucionarnega sveta general Ne Vin.
ZDA odpirajo vrata kitajskim študentom
WASHINGTON, 15. aprila. Zastopnik State Departments je povedal, da so ZDA pripravljene dovoliti nekaterim kitajskim študentom in znanstvenikom, da obiščejo ameriške univerze.
kot je sporočil Reuter, je ameriški zastopnik dodal, da je Peking obveščen o tem, da pa doslej, kolikor mu je znano, za to ni pokazal zanimanja. Hkrati je Washington pripravljen potrditi potna dovoljenja ameriških študentov in znanstvenikov, ki bi radi obiskali LR Kitajsko.
Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je danes zavrnil ameriško ponudbo, češ da gre za prevaro, katere namen je »preslepiti ameriško ljudstvo in svetovno javno mnenje in izkoriščati prijateljska čustva, ki jih ’ameriško ljudstvo goji do kitajskega ljudstva«.
V Čilu odkrili leglo nacistov
RIO DE JANEIRO, 15. apr. (Tanjug.) — V Santiagu so sporočili, da so odkrili v notranjosti Čila večjo skupino nacistov. Vodja te skupine je nekdanji poveljnik Luftwaffe Hermann Schmidt. Kot navajajo, živi ta skupina nacistov že vrsto let v Čilu. Nacisti so ustanovili kmetijsko kolonijo v tej državi in ji dah ime »D rtojanstvo«. Policija je sporočila, da so to kolonijo spremenili v pravo koncentracijsko taborišče, pod vodstvom nacistov.
Pa še to:
TRGOVINA IN PSIHOLOGIJA (PA ŠE KAJ) — Ko so v ponedeljek, 14. aprila hotele gospodinje v Polhovem Gradcu kupiti kruh ga niso dobile. Nemalo presenečene so namreč zvedele, da trgovina kruha za ta dan ni naročila, ker je baje računala, da si bodo ljudje spekli velikonočne potice. Torej: Polhograjčani za prihodnje velikonočne praznike založite se s — poticami, kajti sicer se boste postili kot letos!
Spremembe v avtorskem pravu
S seje zvezne medodbor-ne komisije za sestavo osnutka zakona o avtorskih pravicah
BEOGRAD, 15. aprila (Tanjug) — Sedanji zakon o avtorskih pravicah bo verjetno doživel temeljitejše spremembe, ki jih ne narekujejo samo intenzivnejši razvoj kulturnega življenja v Jugoslaviji in avtorsko-pravnih odnosov, ampak tudi novi momenti, ki so prišli na dan o avtorskih pravicah tudi zunaj naše države, že ko so usklajevali sedanji zakon o avtorskih pravicah (1957) z ustavo, je bilo slišati zamisli o tem, da bi bilo treba av-torsko-pravno zaščito v Jugoslaviji modernizirati. Lani so v zveznem sekretariatu za izobraževanje in kulturo ustanovili strokovno komisijo, ki je pripravila osnutek zakonskih predpisov, s katerimi bi vso snov uredili v skladu z razvojem prakse doma in v tujini; o njih so se zelo podrobno izrekla zainteresirane institucije in zveze avtorjev.
Poleg pretehtanega besedila zakona o avtorskih pravicah je komisija pripravila tudi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorskih pravicah, iz katerega izvira tudi povsem novo besedilo — osnutek zakona o zaščiti pravic umetnikov — izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih ustanov.
Vsi ti predlogi so prišli sedaj pred medodbomo komisijo za sestavo osnutka zakona o avtorskih pravicah, ki je imela danes prvo sejo v zvezni skupščini.
Državni podsekretar v zveznem sekretariatu za izobraževanje in kulturo Rodoljub Jemuovič je obrazložil nagibe, ki so vplivali na to, da bi na novo uredili avtorskopravno zaščito. Med drugim je dejal, da je naša država lani ratificirala univerzalno (svetovno) konvencijo o avtorskih pravicah in to jo zavezuje, da v svoj avtorskopravni sistem vnese nekatere specifične nove določbe, vsebovane v konvenciji. Revizija sedanjega zakona o avtorskih pravicah bo zajela kinematografska dela, avtorska dela» ustvarjena v delovnem razmerju, pravico prevajanja, avtorske pogodbe in organizacijo ustanov za zaščito avtorskih pravic. Popolna novost bo uvedba institucije »Domaine Public Pay ant«, kar pomeni uvedbo obveznosti v breme uporabnikov avtorskih del, da plačajo skupnosti posebno dajatev za uporabo tistih del, za katera so i a snile avtorsko-premoženj ske pravice. Uvedbo te institucije predlagajo — kakor je danes dejal Jemuovič — ne samo zato, ker je vrsta držav. med njimi tudi socialističnih, uvedla ta sistem, ampak tudi zategadelj, ker bi tako dobili avtonomni vir sredstev za razvoj kulturnega življenja.
Prošnja ZRN za članstvo v ekonomski komisiji OZN
2ENEVA, 15. apr. (TASS.) DR Nemčija je zaprosila za enakopravno članstvo v ekonomski komisiji OZN za Evropo. Kot je sporočila agencija ADN, je to prošnjo sporočil v pismu namestnik zunanjega ministrstva DRN Georg Stihi. Pismo je poslal predsedniku 21. zasedanja komisije OZN v Ženevi.
Od leta 1956 je ZR Nemčija članica te komisije, medtem ko DR Nemčijo zastopa v komisiji le stalni opazö-valec.
0 krivcu še nobene besede
Preiskavo o vzrokih nenadne smrti devetih bolnikov v sarajevskih klinikah nadaljujejo
SARAJEVO, 15. aprila. — Sarajevska javnost se še ved-no zelo zanima za nerazjasnjen primer na sarajevskih klinikah, “kjer je nedavno iznenada umrlo devet bolnikov. Komisija strokovnjakov, ki jo je ustanovil republiški sekretariat za zdravstvo in socialno politiko, proučuje zadevo v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Kakor smo poučeni, preiskava še ni končana. Pričakovati je, da bo uradno poročilo zvezne komisije objavljeno prihodnji teden.
Dekan medicinske fakultete prof. dr. Hajrudin Hadži-selimovič in predsednik sveta te fakultete prof. dr/ Grujiča Zarkovič pa.sta medtem povedala časnikarjem nekatere doslej neznane stvari.
Dekan medicinske fakultete namreč trdi, da se sarajevski bolnišnici, v katerih so umrli bolniki, pravilno imenujeta
ro« in da ti dve bolnišnici že dve ali tri leta nista v sestavi medicinske fakultete. »Nimamo nobenega vpliva na delo takih ustanov,« pravi dekan medicinske fakultete prof. dr. Hadžaselrmović, »in torej tudi ne moremo nositi nobene odgovornosti za to, kar se tam dogaja.«
Tudi predsednik sveta fakultete dr. Zarkovič trdi, da se v vrhunski zdravstveni ustanovi, kakršna mora biti klinična bolnišnica, povezana s fakulteto, ne bi moglo zgoditi, da bi se zaradi izključitve hladilnika pokvarila kri in da bi zaradi tega izgubil kdo življenje.
V resnici domnevajo, da je nekdo neposredno kriv za smrt devetih bolnikov, čeprav komisija še ni povedala svoje besede o tem.
Zanimivo pa je, da upravnik klinične bolnišnice Koše-vo Dragi ša Savič (v sestavi te bolnišnice so tudi druga, tretja interna in kirurška klinika, na katerih so se zgodili smrtni primeri, medtem
ko sta ginekološka in otroška klinika v sestavi klinične bolnišnice Jezero) trdi, da bolnišnica nikoli ni bila v sestavi medicinske fakultete.
Predstavniki fakultete se ogrevajo za zamisel o integraciji inštitutov in klinik z medicinsko fakulteto, tako da bi bolje izkoristili opremo in obstoječe kadre. Predstavniki fakultete so tudi pripravljeni v bodoči integriram ustanovi — če bo uresničena ta zamisel, za katero se je doslej izrekla samo fakulteta, ne pa tudi bolnišnice — urediti specializirano službo, ki zdaj v Sarajevu sploh še ni urejena. Zavarovanci so namreč z njo nezadovoljni, ker je prepuščena zdravstvenim domovom, v katerih so zdravniki — specialisti povečini honorarno zaposleni.
V celoti vidi fakulteta izhod v integraciji vseh inštitutov in klinik z medicinsko fakulteto. Kaj bodo rekle k temu bolnišnice in ali bo ta zanimiva zamisel sprejeta, je za zdaj težko napovedati. Vsekakor ima uveljavljena, vrhunska znanstvena ustanova, kot je medicinska fakulteta, tako opremo kakor tudi kadre, ki bi lahko mnogo bolje organizirali zdravstveno varstvo prebivalstva, kot je organizirano zdaj. Razen tega bi to hkrati pomenilo združiti znanost in prakso in, bi zatorej takšna integracija morala dati tudi rezultate.
DANA PAVTCR5
/z lil. izdaje Erlander
o
zavrača
Oster odgovor kenijske vlade na obtožbe bivšega podpredsednika
NAIROBI, 15. apr. (Tan-jug). Kenijska vlada je sinoči sporočila, da bo odločno ukrepala proti vsem, ki bi poskušali spodkopati njeno avtoriteto in trdnost v državi. To opozorilo vsebuje vladni odgovor na obtožbe, ki jih je izrekel nekdanji podpredsednik -republike Oginga Odinga. Ta je včeraj odstopil. Odinga je izjavil, da noče biti član »vlade, ki služi tujim interesom« in ki ji niso mar volja in težnje kenijskega ljudstva. Povedal je, da Kenijo zdaj upravlja »nevidna vlada« zunanjih, sil, katerim se je posrečilo podkupiti in spriditi »mnoge ljudi na odgovornih položajih«.
Vlada je zelo ostro odgovorila na Ödingovo izjavo in zanikala vse njegove obtožbe, ki so, kot piše v vladnem sporočilu, »neposreden napad na integriteto in osebnost predsednika Kennyatte kot tudi na vse člane vlade in parlamenta«.
Pravzaprav, je poudarjeno v sporočilu, poskuša Odinga prepričati kenijsko ljudstvo, da tisti; 'ki zdaj upravljajo državo, niso zvesti in lojalni, in da so postali sluge neke bije držaje, da pa se je edino njemu posrečilo upreti tem skušnjavam. Toda za Kenijo ni druge izbire, kot da se razvija na podlagi svoje lastne filozofije. Vsakdo, kdor obljublja, da bo mogoče zlahka pridobiti bogastvo, in kdor si prizadeva spremeniti Kenijo v kopijo kake tuje ideologije, izdaja narodno stvar.
Ali naj vse ureja enoten zakon
Zvezni komite: natančneje urediti turistično dejavnost
BEOGRAD, 15. aprila (Tanjug). — Zvezni komite za turizem je danes pod predsedstvom dr- Jožeta Brileja obravnaval teze za zakon o turizmu. Na sestanku je prišlo do izraza enotno gledišče o tem, da je treba natančneje urediti turistično dejavnost, bila pa so tudi deljena mnenja o tem, ali naj bi vse to urejal enoten zakon ali pa naj bi sprejeli več predpisov. Prevladalo. je mnenje, da je treba predvsem urediti temeljna vprašanja v turizmu, in sicer z zveznimi predpisi. Kakor so poudarili, bi bilo z enim zakonom težko zajeti vse, ker se v turizmu prepletajo razne dejavnosti-
Za kako heterogeno stvar gre, je pokazala razprava o statusu turističnih krajev-Pokazalo se je namreč, da bi v sedanjih razmerah ustvarili več obveznosti kakor pa pravic, če bi kak kraj razglasili za turističen. Uvajanje predvidenih ugodnosti za te kraje, kakor so davčne olajšave, ndžja obrestna mera za kredite in drugo, je namreč stvar bank oziroma komun in jih ni mogoče vezati na to z zakonom o turizmu. Odprto vprašanje je tudi, ali bi delitev na turistične in neturistične kraje bila spodbudna in kaj bi sploh pridobili z novo klasifikacijo tu. rističnih krajev-
' Na predlog Jožeta Brileja so sklenili, da bo skupščina strokovnjakov podrobneje proučila vsa ta vprašanja in pripravila osnutek predpisov o turističnih krajih.
Švedske
Tuji delavci lahko prihajajo na Švedsko delat samo organizirano
STOCKHOLM, 14. aprila — (Tanjug). Na današnji tiskovni konferenci s tujimi novinarji je premier Tage Erlander ponovil prepričanje švedske vlade, da so pogovori edino sredstvo za rešitev vietnamskega problema, ker nobena stran v tem spopadu ne bi mogla zmagati na vojaškem področju. Erlander pa je dejal, da švedske ni nihče zaprosil za posredovanje za začetek pogovorov o Vietnamu.
V enournem pogovoru so tudi omenili vprašanje tujih delavcev na švedskem, švedska vlada meni? da bi tujci morali imeti enake pravice in enake plače kot švedski delavci, zaradi česar je sprejela odločitev, da morajo prihajati organizirano v to državo. Tujim delavcem je treba vnaprej zagotoviti zaposlitev in stanovanje, ker je to način, da se izogne izkoriščanju tujcev. Pokazalo se je namreč, je dejal Erlander, da imajo mnogi tujci dokaj nižje plače kakor švedski delavci.
Grčija predlaga Turčiji pogovore o Cipru
ATENE, 14. aprila. Grčija je nocoj izrazila pripravljenost, da bi se pogovarjala s Turčijo o ciprskem vprašanju. Hkrati pa je objavila, da ne izključuje združitve Cipra z Grčijo. AP poroča, da je premier Stefanopulos izjavil, da pričakujejo odgovor turške vlade.
Ciprska časopisna agencija pa poroča, da je svet ministrov Cipra danes soglasno odobril odgovor grški vladi na njen načrt o vojaških problemih v zvezi s poveljstvom nad ciprsko nacionalno gardo in pooblastili generalu Grivasu.
Razorožitvena konferenca nadaljevala z delom
ŽENEVA, 14. aprila (Reuter). Delegat Švedske je na ženevski razorožitveni konferenci, ki je danes po osmih dneh nadaljevala z delom, zahteval od velikih sil, naj začno z »resnimi pogovori«, da bi sklenili sporazum o prepovedi podzemeljskih jedrskih poskusov. Na današnjem zasedanju sta govorila tudi sovjetski delegat Roščin in ameriški delegat Foster.
Bomba porušila telefonsko centralo
DUBLIN, 14. aprila. Eksplozija plastične bombe je porušila danes zgradbo neke avtomatske telefonske centrale blizu mesta Waterfor v Irski republiki; saboterji pa so presekali glavni telekomunikacijski kabel, ki povezuje Dublin z jugovzhodnimi pokrajinami. AP poroča, da je to sabotaža ekstremistov irske republikanske armade.
Ingolič se je vrnil v Beograd
BEOGRAD, 14. aprila (Tanjug). Zvezni sekretar za kmetijstvo Jože Ingolič se je vrnil nocoj v Beograd po osem-najstdnevnem obisku v Tuniziji, Alžiriji in Maroku. Ob vrnitvi je Ingolič med drugim izjavil, da je v pogovorih, ki jih je imel z ministri za kmetijstvo in dragimi funkcionarji v treh prijateljskih državah, ugotovil, da obstajajo precejšnje možnosti, da se s temi državami razširi sodelovanje na področju kmetijstva.
Telegrami
RUSK BO OBISKAL ZRN — WASHINGTON. Reuter poroča, da bo ameriški zunanji minister Rusk po ministrski konferenci držav NATO v Bruslju v začetku junija obiskal Bonn.
POVABILO — MOSKVA. Sovjetska vlada je pozvala sirskega premiera Zuajena, naj uradno obišče Moskvo V SZ bo prispel 18. aprila.
SARAGAT GRE NA ŠVEDSKO — RIM. Italijanski predsednik Saragat bo 14. in 15. junija na povabilo švedskega kralja obiskal švedsko.
KEJNONEN V SZ — MOSKVA. Poveljnik finske vojske general Kejnonen je prispel na uradni obisk v Moskve Tja ga je povabil sovjetski obrambni minister Malinovsk:.
SUVANA FUMA NA JAPONSKEM — TOKIO. Laoski premier Suvana Fuma se je v Tokiu sešel z japonskim premierom Satom in se z njim pogovarjal o vietnamskem problemu ter o gospodarskem sodelovanju med deželam a
NEUSPEH — LONDON. Sovjetska zveza in Velika Britanija se nista mogli sporazumeti o finančnih problemir . ki so nerešeni še od začetka druge svetovne vojne.
IZJAVA — BEJRUT. Novi libanonski premier Jafi e izjavil, da je njegova vlada trdno odločena, da se Libanon ne bo pridruževal različnim paktom na področju Bližnjega vzhoda.
PROTEST — NEW YORK. Turčija je obvestila generalnega sekretarja OZN U Tanta, da vlaga formalni protest zoper Grčijo, češ da je ta kršila turški zračni prostor.
Vreme 15. APRILA 1966 ob 13. uri
Temperature			Prognoza
Ob	07	13	VREMENSKA SLIKA:
Ljubljana	8	13	Področje nizkega zračnega
			pritiska se razprostira iznad
Brnik	6	12	Atlantika preko srednje Evre-
	7	14	pe do Rusije. Na njegovem
Celje		14	južnem obrobju potujejo ved-
			no novi valovi frontalnih mo-
Slov. Gradec	7	13	tenj. Eiden izmed njih je da-
Novo mesto	6	16	nes prešel naše kraje, nasled-
Kopier	13	14	nji pa je že dosegel zahodno Evropo in se prav tako pomi-
Kredarica	0	—2	ka proti vzhodu.
Reka	12	14	
Pulj	9	14	NAPOVED:
Split	14	19	SLOVENIJA:
Dubrovnik	14	17	
Zagreb	8	16	Ponoči in dopoldne bo delo
Beograd	13	14	ma do spremenljivo oblačno, popoldne se bo pooblačilo in
Sarajevo	6	19	so že možne ponovne pndavi
Titograd	12	21	ne. Najnižje nočne temperatu
Skopje	14	21	re bodo med 0 in 5, v Primorju 9. najvišje dnevne med
Celovec	6	—	13 in 18 stopinjami C.
Gradec			 -	V naslednjih dneh bo pre
Dunaj Milano		16 19	vladovalo nestalno vreme. Ob
	12		časno bodo še padavine.
Genova	14	-	JUGOSLAVIJA:
München	9	11	
Zürich	9	13	Spremenljivo oblačno bo, v
Benetke	10		južnih krajih še toplo.
Snežne razmere:
žičnica na Krvavec, oblačno, 4 stop., na gornji postaji žičnice 30 cm, Njivice in Tiba dolina 65 cm, žičnica obratuje. Žičnica na Vo gel, rosi, 3 stop., 120 cm, nihajna žičnica in vlečnica obratujeta. Ribniška koča, delno obl., 5 stop., 90 cm, južni vlečnica dela, cesta prevozna do Planike. Žičnica na Zelenico, Ljubelj, zmerno oblačno. ?	brez snega. Vrtača, zmerno oblačno, 7 stop., 40 cm snega,
južni. Zelenica, zmerno oblačno, 5 stop., 100 cm snega, južni. Dom na Komni, oblačno, 4 stop , 134 cm snega, tovorna žičnica obratuje, pot prehodna. Litostrojska koča, rosi, 1 stop., 105 cm snega. Plesna °esta od škofje Loke do Roba, iz bohinjske strani pa do volčje jame. Triglav Kredarica, zmerno oblačno. Ö stop., 210 cm.
— Največkrat se skregajo zaradi igrač- Za tiste igračke, ki jih imajo vse, jim m mar. Ce pa ima ena to, kar nimajo druge, potem hočejo vse prav tisto — jih je zatožil očka.
Sicer pa je treba priznati mamici in očku, da sta zares dobra vzgojitelja — potrpežljiva. mirna in prav ljubka v krogu svojega drobnega naraščaja. Prav njuni mladosti e pripisati, da zmoreta tako neutrudno skrbeti za deklice. Brez proste nedelje, brez letnega dopusta, dobesedno živita zanje.
Na travi v sadovnjaku, ki jim ga daje kmetijska šola na
Do 14. 4. 1966 so znašali prispevki občanov, delovnih in drugih organizacij skupno z vrednostjo prispevanih obveznic skopskega posojila 162,295.207 starih dinarjev.
Za prispevke vsem daroval-
gradnjo onkologa ima žiro ra--269. Obveznice
POVEČANA ŠOLA V ŽUŽEMBERKU Z dozidavo je osnovna šola v Žužemberku pridobila potrebne prostore za redno delo. V prizidanem delu bodo štiri učilnice in še več drugih prostorov. Pomanjkanje šolskega prostora je bilo v Žužemberku vsako leto bolj pereče. Z novim Šolskim letom, ko bo prizidani del povsem dograjen, bo dolgoletnih težav zaradi prostora vendarle konec.
Foto: P. ROMANIC
»sta»* DEM
:'.ä.__—_____
Za gradnjo onkološkega inštituta
V skled za, gradnjo ookolo-k v Ljubljani
dom Ljubija-
v vrednosti 626.500 trgovsko podjetje »IZBI-Ljubljana 500.000 din; ko-, banka 60641-70 Mur-Sobota, obveznice skop-posojila v vre» 446.500 din; podjetje za PTT promet Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 357.200 din; tovarna »LAMA« Dekani 300.000 din; kolektiv občinskega sodišča I. Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 143.787 in gotovine 71.799 din; gostinsko podjetje »FIGOVEC« Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 178.600 din; obrtno podjetje »KOMUNALNI SERVIS« Jesenice na Gor., obveznice skopskega posojila v vrednosti 125.300 din; uprava goriskih vodovodov Nova Gorica 100.000 din; trg. podjetje »PERUTNINA« Ptuj, 100.000 din; »TEGRAD« Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 108.000 din; občinsko sodišče Škofja Loka
40.000	din; kmetijska zadruga Laško 40.000 din; lekarna »ZLATOROG« Bled 50.000 din; kinematografsko podjetje »GLOBUS« Koper, obveznice skopskega posojila v vrednosti 81.445 din; trg. podjetje »FUŽINAR« Vitanje
25.000	din; kolektiv okrožnega sodišča Novo mesto, obveznice skopskega posojila v vrednosti 41.078 din; zdravstveni dom Laško, obveznice skopskega posojila v vrednosti 52.937 din; kolektiv službe družbenega knjigovodstva Postojna, 27.400 din; kolektiv TGP »METROPOL« Lucija-Portorož 19.700 din; Vodovod Kranj 20.768 din; uslužbenci KU Kranjska gora 4.000 din; uslužbenci pošte Stari trg pri Ložu, obveznice skopskega posojila v vrednosti 9.470 din; društvo upokojencev podružnice Radeče, obveznice skopskega posojila v vrednosti 8.930 din; Marija Nusdorfer, Lože 8, Vipava, obveznice skopskega posojila v vrednosti 12.530 din; Viktor Fabian, K sodišču 1, Novo mesto, obveznice skopskega posojila v vrednosti 13.395 din; Vida Blassig, upokojenka, Metlika, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Malči in Rajko Šlibar, Prešernova 17. Bled 5.000 din; Anton Gorišek, Kisovec 51, Zagorje ob Savi, 5.000 din; Metod Pavlica, Sava 42 pri Litiji, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2.146 din; Milena Jeraj, Ilirska 22, Ljubljana,
10.000	din; Rok N. Rakek 26,
obveznice skopskega posojila v vrednosti 10.024 din; Jožica Kovačič, Štefanova 23, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 8.564 din; Pepca in Karel štrekelj, Emonska 4, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din:	Ivana
Pajk, Babno polje 61, Prezid, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Amalija Janež, Babno polje 69, obveznice skopskega posojila v vrednost: 6.265 din; Jožefa Troha, Babno polje 104. obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Marija Troha, Babno polje 97. obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Lavren-cia Troha, Babno polje 86, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.253 din; Marija Majetič, Babno polje 103, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2.506 din; Ivana Ožbolt. Babno polje 62, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2.506 din; Vera Kastelic, Na gmajni 21-a, Ljubljana. obveznice skopskega posojila v vrednosti 8.930 din; Ludvik Gorčan, Murska Sobota. obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.786 dm; Marta Kikec. Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.786 din; Terezija Radulovič, Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.786 din; Milena Perušek, Hrastje pri Šentjerneju, 5.000 din; Franc Hudamalj, Kisovec 62, Zagorje ob Savi, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.253 din; Alojz Bobnar, Šentvid 20, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 3.219 din; Leopold Peran,'
12, Šoštanj din; Kocijanovi, Linhartova 98, Ljubljena 5.000 din; Kambič Miha in Marija, javčeva 28, Ljubljana, v spomin pok. ing. Anice Kambič-
mina pok. Janeza Arko, veznice skopskega posojila v vrednosti 12.803 din; klub »Malnovcev« Trnovski pri-4, Ljubljana,
venca na grob pok. sošolca Jožeta Jerotma 10.000 din; Vet. Niko Malnerič, Logatec,
iz Ljiibljai na Verbič-Pefcriček gatec — Ljubljani venca na grob рок. глаажа Perpar iz Logatca 7.000 din; projekt, oig. AFOS Ljubljana, namesto venca ob Rihar Leopolda 10.000 Sosedje pok. Franca Ljubijana-Polje, names ca ob njegovi smrti 9..
Nada Brajmk-Sartori, septembra 1, Nova namesto cvetja nž Zinke Cigoj iz
5.000	din; Šmalc, rij in Rado, namesto venca na grob pok. Janeza Arko-La-zarja, iz Ljubljane 10.000 din; družina Goljevšček, Ljubljana, v počastitev spomina pok. Aleša Kermavnerja 10.000 din; prof. dr. Marija BorŠnik, Rimska c., Ljubljana, namesto venca na grob pok. Aleša Kermavnerja 10.000 din; stanovalci Stolpnice 2, Linhartova 66, namesto venca na grob pok. Aleša Kermavnerja 5.400 din; stanovalci hiše Be-thovnova 14, Ljubljana, za pok. Janeza Arko 21.500 din; Vlasta Voljč, Vrtača 4, Ljubljana, v spomin na pok. dr. Vladimira Kreča iz Ljubljane
5.000	din; dr. Gorazd Kušej, Vodnikova 93, Ljubljana, v počastitev spomina pok. Marije Polec 5.000 din; klub štipendistov sklada Borisa Kidriča iz Ljubljane, namesto venca ob obletnici smrti Borisa Kidriča 20.000 din; Minka in Janez Krek, Ljubljana, namesto cvetja na grob pok. Janeza Arko 5.000 din; družine šiška-Petrič-Tome iz Ljubljane, namesto venca na grob pok. strica Ivana Pestotnika
10.000	din; občani vasi Hote-drščica, namesto venca na grob pok. dr. Stanka Perparja 18.800 din; sosedje zdravstvenega doma v Logatcu, namesto venca na grob pok. dr. Stanka Perparja 32.500 din.
Do V
Za prispevke vsem cem iskrena hvala!
Sklad za škega inštitu čun 503-740-269. skopskega posojila sprejema gradbena ekipa onkološkega inštituta v Ljubljani, Vrazov trg 2.
Popravek k objavam zahvale z dne 9. 4. 1966:
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6,265.000 din.
ONKOLOŠKI INŠTITUT
SADOVNJAKU.
Foto: J. PEŠTAJ
Pomlad naše najmlajše družine
Mariborske četverke so že »velike deklice« in jim bo kmalu 3 leta
Po aprilskem dežju je tudi .v Mariboru posijalo toplo sonce in zvabilo na sprehod najmlajšo slovensko družino, mamico in očka Atelšek in njune štiri deklice. Ko sem jih obiskala, so se odpravljali z doma.
— Kdo bo prinesel stolček, da obujemo čeveljčke, — je dejala mamica- In vse štiri so pohitele, med vzkliki — Anki ca bo, Pikica bo, jaz bom, ne ti, Branka..! Stolček pa je bil en sam in nastal je prepir, malce joka, ki pa se je naglo polegel. Pri Atleškovih jokanja kaj prida ne upoštevajo, kam bi sicer prišli! In male navihanke to dobro vedo. Brez pridržka jih lahko pohvalimo, da so izredno pridne in prav nič razvajene. Seveda do medsebojnih obračunavanj že pride in če je katera le preveč »huda«, mora v kot.
ŠMARJEŠKE
TOPLICE
Priprave na skrajšan delovni čas
Kolektiv Zdravilišča šmarješke Toplice, ki je lani dose/ gel zelo lep poslovni uspeh, se letos resno pripravlja na uvedbo skrajšanega delovnega časa. na 42-umi delovni tednik. V anketi, ki so jo glede tega izvedli, je 98 odstotkov članov kolektiva potrdilo, da imajo pogoje za prehod na skrajšan delovni čas. Domala 86 odstotkov jih je pripravljenih prevzeti v primeru skrajšanega delovnega časa potrebne delovne pogoje in obveznosti, 89 odstotkov pa jih meni, da je potrebno še prej povečati odgovornost na delovnem mestu. Analitični podatki o poslovanju s skrajšanim delovnim časom kažejo, da bo zdravilišče do konca letošnjega leta imelo pogoje za prehod na skrajšan delovni čas s prvim januarjem 1967'.	(R)
vita
Na travi v jim ga daje fen voljo za sprehode, so se deklice razživele. Iskale so drobne marjetice, se igrale z žogami, ki jih je prinesel »stric doktor« in se veselile sončnega poldneva.^
Z mamico in očkom smo ugotovili, da so pravzaprav hitro zrasle. Tista drobcena, nežna bitja postajajo bolj ali manj samostojne osebnosti.
—	In kako shajate z družinskim proračunom? —
—	Preudarno obrnemo vsak
NOVO MESTO
Mimo lastnih predpisov
Upravni organ občinske skupščine Novo mesto je razveljavil sklep delavskega sveta tovarne Novoteks, ki je sklenil svojo trgovino na Glavnem trgu v Novem mestu oddati trgovskemu podjetju »Dolenjka«. Sklep ni v skladu s statutom podjetja, ki določa, da mora glede odcepitve ali pripojitve ekonomske ali poslovne enote odločiti kolektiv z referendumom. Delavski svet tega določila lastnega statuta ni upošteval, marveč je sprejel sklep brez referenduma. V interesu potrošnikov je, da bi proizvodna podjetja imela prodajalne iastnih proizvodov in tudi čimvečjo izbiro.
(r)
dinar — je dejal očka, ki je nekak ekonom v družim. — Skušamo gospodariti tako, da pri hrani ne bi varčevali na račun zdravja otrok- Ne hranimo se razkošno, toda zdravo. Sadje morajo deklice imeti vsak dan in deset pomaranč pojedo brez ponujanja. Dva litra mleka moramo imeti dnevno. No, sto tisočakov pač dobesedno pojemo..! —
Ce ne bi mamica pridno sama šivala za deklice ter pletla in kvačkala zanje, bi v proračunu močno zaškripalo-
—	Zdaj bo vsem štirim treba kupiti nove čeveljčke — se je spomnila. Pa posteljice jim bodo kmalu prekratke! —-
—	Morda bi bilo dobro to povedati »Marlesu«, ki je podaril prve posteljice, pa ma-
riborska -tovarna čevljev se bo morda tudi spomnila najpopularnejših mariborskih deklic — sem na glas povedala misel, ki pa ni zrasla na mojem zelniku. Nekoč mi je neki tuji občudovalec mariborskih četverčk dejal: pri nas bi. se0podjetja trgala za to, da bi deklice nosile nji-
Bogovor so prekinile deklice: Mama,. ata ... joj, kaj je to?
V travi se je previjal velik deževnik. Vse štiri so ga presenečeno opazovale- Spoznale so spet nekaj iz. velikega neznanega sveta, ki ga dan za dnem odkrivajo, ko pogumno tekajo svojemu tretjemu rojstnemu dnevu naproti.
POSTOJNA
Končan vodniški tečaj
Letos pri Kompasu 70 novih mladih vodnikov
Te dni se je v šoli gostinskega centra v Ljubljani končal osemdnevni seminar turistične vodniške službe, katerega prireditelj je bilo podjetje KOMPAS. Sedemdeset mladih ljudi si je ob predavanjih nabiralo osnovno znanje, kf ga bodo pozneje kot turistični vodniki v sezoni tudi praktično uporabljali.
Kakšne bodo naloge vodnikov? že v začetku maja se bodo razkropili _ d vseh Kompasovih poslovalnicah. Nekateri bodo spremljali tuje turiste po Kompasovi klasični turi, drug: pa bodo v večjih letoviščih Jadrana in Gorenjske svetovali, pomagali in vodili goste na krajše izlete po bližnji in daljni okolici.
S takšnimi seminarji si skuša direkcija za inozemski turizem pridobiti stalni in preizkušeni vodniški kader, katerega bo lahko- kadarkoli poklicala v službo- Takšno dolgoročno planiranje gotovo odveč, kajti že čez leto dve se bodo! zanesljivo pokazali bogati sadovi. T. B.
Središče mesta urejajo
Prejšnji mesec so v Tržiču začeli urejati cestišče \ in pločnike v središču mesta. Gradbena dela so v glavnem končali, tako da bo v nekaj dneh vse pripravljeno za asfaltiranje- Ce jim ne bo nagajalo vreme, bodo nehali delati do sredine maja-
Kotanj asto cesto m vegaste pločnike bo na Trgu Svobode vse od pošte na Cesti JLA do Koroške ceste kmalu zamenjalo ravno cestišče z enakomerno dvignjenimi pločniki ob obeh straneh. Tržič bo tako dobil precej lepšo podobo, njegovim prebivalcem pa potem ne bo več nerodno kadar bodo mesto razkazovali tujcem.
V zgorjnem tesnejšem delu ob tovarni Runo zaradi ozke ceste ne bodo posebej zgradili pločnikov, ampak jih bodo od cestišča ločili le s črto, tako kot imajo to v Kranju. Na ostalem delu pa so se odločili za dvignjene pločnike, kot so bili doslej, zaradi zaščite pešcev in zaradi vode, ki se ob močnem deževju zbira in teče vzdolž pločnikov.
Poleti več skupinskih izletov
Počitniška zveza občine Postojna je pripravila obsežen program svoje letošnje dejavnosti. Med drugim namerava organizirati za svoje člane več izletov, poleti pa nekaj skupinskih letovanj. Prvi izlet pripravlja za 24-marec, in sicer v partizansko bolnišnico »Franjo«. V začetku maja bodo organizirali izlet v Celje, Dobrno in Velenje ter v Kočevje in Rog, 22. maja pa bodo člani Počitniške zveze odšli v počastitev dneva mladosti v Kumrovec. Počitniška zveza v Postojni ima na šolah in delovnih organizacijah 7 družin s 250 člani.
S. K.
OPOZORILO!
Obveščamo kupce — uporabnike elektroaku-stičnih izdelkov tvrdke
V/O »MAŠPR1BORINTORG» -MOSKVA ZSSR
da
5.
6.
7.
8.	ISKRA SERVIS
9.	ISKRA SERVIS 10. ISKRA SERVIS
Vsa pojasnila vam
»INTERIMPEX« - SKOPJE
3413
OBVESTILO
ZDRUŽENO PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA
obvešča vse telefonske naročnike, da bodo 16. aprila 1966 ' vključeni v avtomatski telefonski promet, telefonski naročniki TRBOVELJ, HRASTNIKA, ZAGORJA OB SAVI, RADEČ, ZIDANEGA MOSTA, DOLA PRI HRASTNIKU in IZLAK, ki bodo prek pripadajoče avtomatske telefonske centrale vključeni v omrežno skupino LJUBLJANA, katere karakteristična številka je 061.
Opozarjamo telefonske naročnike omrežne skupine Ljubljana, v katero spadajo kraji: Ljubljana, Ljubljana-Polje, Ljubljana-šentvid, Dobrunje, Črnuče, Škofljica, Domžale, Mengeš, Kamnik, Grosuplje, šmarje-Sap, Kočevje, Ribnica, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Radeče, Zidani most, Dol pri Hrastniku in Izlake, da pri vzpostavljanju zvez znotraj omrežne skupine (kadar kličejo naročnike prej omenjenih krajev) ne izbirajo karakteristične številke, ampak samo številko želenega naročnika, kakor je natisnjena v telefonskem imeniku.
Telefonski naročniki ostalih omrežnih skupin (Kranj, Koper in Novo mesto) pa pri vzpostavljanju zvez z naročniki omrežne skupine Ljubljana, med katere od 16. aprila dalje spadajo tudi Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Radeče, Zidani most, Dol pri Hrastniku in Izlake, izbirajo najprej karakteristično številko — 061 — nato pa številko želenega naročnika tistega kraja.
ZDRUŽENO PODJETJE ZA PTT PROMET — LJUBLJANA
3611
učilnice žemberku povsem dograjen,
P. ROMANIC
Bo spet dovolj dobrega kruha?
Janez Koprivc iz Velikih Lašč bo znova pekel kruh - tudi metrske štruce?
Kdor rad je svež kruh, temu v Velikih Laščah ni obstati. V ponedeljek dopoldne mora še vedno žuliti kruh, ki ga je kupil v petek. V Laščah namreč v soboto in v ponedeljek ob enajstih dopoldne ni mogoče kupiti svežega kruha iz preprostega razloga — 'ker kruha pač ni. Vozijo ga iz Ljubljane, zadnja pošiljka v tednu pride v petek, prva v ponedeljek dopoldne. Dobavlja jim ga pekama »Center«.
Po drugi strani pa je tudi tako: če imeš srečo, dobiš v gostilni pri Kuklu tako dober kruh, da bi ga še in še jedel,- 'Vedikodaški gositilnii-čar Janez Koprivc je namreč daleč naokoli znan pek in je pravi mojster svoje stroke- Peči zna posebno dobre
Pred dvema letoma ]e občan Jurij spoznal njegovo hišo. Zdaj je bila odkril mizarja, ki je mizaril doma po namreč lepo ometena, zgornje nad delu, se pravi, nekoliko šušmaril. stropje ni več zevalo prazno in na Stanoval je zunaj mesta v neometani strehi se je košatila srebrna telcvi-hiši, ki je imela prvo nadstropje še zijska antena.
votlo. Jurijevo -naročilo je sprejel z Mizar ga je sprejel mlačno in go. odprtimi rokami, ugodil je vsem nje najprej sploh ni spoznal šele čez čo govrrn željam in izdelal mu je kose se mu je posvetilo, da je Jurij nje j)ohištva hitro, dobro in ne preveč gova nekdanja stranka. Poslušal je
Taki smo
drogo.
Višek
zasebne
pobude
»Saj pravim, zasebna pobuda je res nekaj vredna,« ga je hvalil občan Juiij, ko je odšteval denar.
»Če boste še kdaj potrebovali, prosim,« se je ponudil mizar-šušmar in skrbno spravil denar. »Zmeraj vam bom z veseljem ustregel.«
Lani se je občan Jurij spomnil na to obljubo: potreboval je namreč dodatno omarico za knjige. Napotil se je k miza *ju-šušmarju in ' komaj
njegovo željo in začel mencati-»Veliko naročil imam in delo hi težko prevzel . Svloh vam ne morem obljubiti, kdai bc gotovo.«
»Saj bom počakal ne mudi se mi,« je moledoval občan Jurij.
»No. pa naj bo,« je milostno dejal mizar-šumar. »Samo zato ker ste stara stranka Bo pa nekoliko draže, sal veste, les. elektrika, vse se je podra žilo.«
v Občan Jurij ni zapel hvale zasebtii obbudi, ko je šele po treh mesecih dobil omarico in jo prekleto drago plačal. Kljub temu pa se je pred nekaj dnevi spet napotil k mizarju, da bi mu ta izdelal nekaj polic. Tokrat je opazil ob hiši novo garažo, iz ka tere je molela nos bleščeča limuzina Mizar je za razvedrilo delal na vrtu.
»Ne sprejemam več naročil,« je rekel še preden mu je Jurij utegnil
povedati svojo željo. »Razumite, da se mi ne izplača več: kar sem želel. 4e imam in zdaj bi rad imel še svoj mir človek se ne more vse življenje pretegovati dan in noč.«
»Saj. saj,« mu je pritrdil Jurij, »ampak jaz sem bil ena prvih strank pri vas . .«
»Tudi včeraj je bila pri meni taka stara stranka,« se je nasmehnil. »Po mislite, ponudila mi je pet tisoč sta rih dinarjev, če prevzamem delo. Veste. kaj šem naredil? Ponudil sem ji prav toliko, če me pusti pri miru.. Res ne delam več. Samo tu in tam še kaj naredim za devize. Deviz pa najbrž nimate?«
Občan Jurij je žalostno odkimal.
»Vrag naj vzame tako zasebno po hudo,« je zamrmral in .se odpravil ■' družbeno* mizarsko delavnico.
»Do nadaljnjega ne sprejemamo >nanjših naročil,« so mu povedali. »Izdelujemo samo serije.«
Občan Jurij je preklel še družbeno pobudo in si kupil žago.
M. REMEC
vrste kruh7iz ajdove, koruzne, prosene,, ječmenove in bele moke, njegova posebnost pa je kruh »pisane«, za katerega je dobil na kuharski razstavi že več nagrad. »Pisanec« je tak kruh, ki je videti kot1 potica. Že njegovo ime pove,' da je pisan. Med črno — najbrž ajdovo — testo je pomešano še belo testo-
»Kako to, da ne ustreže te Laščanom in ne odprete pekarne?« smo ga vprašali.
»V naši. hi|i je bila pekarija — pekli so v treh kmečkih pečeh — že leta 1850. precej kasneje — leta 1892 — so jo preuredili v pravo ljekarijo, ki je delala ves čas, razen med prvo in drugo vojno, do leta 1964. Takrat sem jo moral zaradi težkih pogojev zapreti m zaprta je še zdaj. Ljudje res žele, da bi spet odprl pekarijo in tudi na krajevni skupnosti so mi to že predlagali. Ponudili so mi celo 2,5 milijona S din kredita, da bi obnovil gospodarsko poslopje, v katerem bi hila pekama, vendar pa je '.ta vsotk precej, premajhna, saj ureditev peči in drugega veliko velja- Ker na občini gledajo na to s precejšnjim razumevanjem,-mislim, da se bomo nekako pomenili in <la bo v Laščah kmalu spet dovolj kruha. Ce bi odprl pekarno, bi delal toliko kruha, da bi ga lahko vozil celo v Ljubljano. Za trgovine Mercatorja bd delal ajdov kruh in francoske »metrske« štru-
ce, za katere je veliko zanimanje, pa jih zna redkokdo speči«
»Kje ste se naučili peči številne vrste posebnega kruha?«
»Učil sem se pri dobrem mojstru — pri Šobru v Mariboru. Pisani, proseni in ajdov kruh pa so me naučile peči tukajšnje kmetice, ki so za take vrste kruha ne-nadkriljivi mojstri. Njihove načine sem potem seveda prilagodil svojim potrebam in lahko se pohvalim, da mi je uspelo. Celo kuharskega mojstra Ivačiča sem kasneje učil, kako se speče pisani kruh.«
Tudi na občinski skupščini na Viču šo zatrjevali, da jim je Veliko do tega, da v Velikih Laščah spet dobe svojo pekarno- Zdi se, da bi bilo prav, da bi v kraju, ki ima takega pekovskega moj stra, jedli res dober kruh.
E. JURIČ
ŠIPAD
PREDUZEĆE ZA IZVOZ-UVOZ
I UNUTRAŠNJI PROMET DRVETOM I PROIZVODIMA OD DRVETA
SARAJEVO
OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR
NA SPOMLADANSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 16. DO 24. APRILA
V KITAJSKEM PAVILJONU KJER RAZSTAVLJAMO:
-	pohištvo za kombinirane sobe
-	spalnice, klasične in sodobne
-	pohištvo za hotelske sobe
-	kuhinjsko pohištvo, klasično in sodobno
-	pohištvo za jedilnice
-	in drugo kosovno pohištvo za gospodinjstva
RAZSTAVLJENE PREDMETE LAHKO KUPITE NEPOSREDNO RAZSTAVNEM PROSTORU IN V NAŠIH PRODAJALNAH:
-	KRANJ, JLA 6
-	CELJE, Mariborska cesta 44
-	REKA, Žrtava fašizma 18
-	ZAGREB, Radičeva 14 JORDANOVAC 7
NA
REX - ZOPPAS CASTOR CANDY itd. MOTORNE KOSILNICE OTROŠKE VOZIČKE
VAM NUDI
KOZUMC DOMENICO
TRST - VIA MACHIAVELLI 12, tel. 38702
Cene konkurenčne! Zahtevajte pojasnila in cenike!
Hkrati lahko posredujemo za vas katerikoli nakup v inozemstvu
J
10. stran ★DELO
SPORT
Sobota, 16. aprila 1964
TRETJI DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU
Danes z Romuni za tretje mesto
Naša moška ekipa po ogorčeni borbi premagala reprezentanco Č5SR s 5:4
LONDON, 15. aprila. — V nadaljevanju polfinalnega tekmovanja na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu je danes ekipa Jugoslavije premagala reprezentanco ČSSR s 5:4. Jutri bo naša reprezentanca igrala z ekipo Romunije za 3. oziroma 4. mesto evropskega prvenstva. V 'drugem polfinalu pa je švedska premagala Romunijo 5:2 in bo tako jutri igrala v finalu s Sovjetsko zvezo.
Jugoslavija : ČSSR (posamezne partije): Vecko : Kudemač 2:1, šurbek : Stanek 2:0, Korpa : Kolarovics 2:1, Vecko : Stanek 1:2, Korpa : Kudemač 0:2, šurbek : Kolarovics 2:1, Korpa : Stanek 1:2, Vecko : Kolarovics 1:2, Šurbek : Kudemač 2:0.
Rezultati tekem za plasma —
moški: Šoanija : Irska 5:4. škotska : Norveški' 5:0, Italija : Guernsey 5:0, NDR : Francija 5: 1, Bolgarija : Avstrija 5:1, Finska : Norveška 5:2, Wales : Malta 5:2,
Utrinki
PRENOSI IZ SP V NOGOMETU V 38 DRŽAV — Po podatkih sekretariata FIFA bo imelo televizijske prenose s svetovnega prvenstva v nogometu 38 držav. Razen 26 držav, ki so vključene v evrovizijo, bodo prenašali vse tekme svetovnega prvenstva v Angliji še Bolgarija, CSSR, NDR, Madžarska, Romunija, Argentina, Brazilija, Čile, Mehika in Peru.
•DJURIČ SE NAPREJ V RE-YERJU — Jugoslovanski košarkarski reprezentant Nemanja Dju-rič, ki igra v moštvu prve italijanske košarkarske lige Reyer iz Benetk, bo najbrž še naprej ostal član tega kluba. Djuriču poteče rok 30. aprila, do ponovne odločitve pa ga je uprava kluba poslala na počitnice v planine.
NEPREKINJEN POLET 7320 km — Ameriška letalka Jerrie Mock je z enomotomdm letalom super sky land brez vmesnega pristanka preletela od Honoluluja prek Kansas Cityja do Columbusa v Ohiu (7320 km), kar je nov svetovni rekord. S tem je Američanka posekala dosežek treh Rusinj, ki so preletele 5900 km.
Guernsey : Jersey 1:5, Portugalska : Irska 5:2, Poljska : Luksemburg 5:2, Belgija : Portugalska 5:4, Francija : Bolgarija 5:2.
Zenske — Škotska : Luksemburg 3:0, Wales : Španija 3:0, Belgija : Švica 3:0, švedska : Finska 3:0, Nizozemska : Avstrija 3:1, Norveška : Guernsey 3:0, Belgija : Finska 3:0, Avstrija : Grčija 3:0, Irska : Španija 3:0, Luksemburg • Guernsey 3:0.
Jugoslavija :ZRN 5:1
LONDON, 14. apr. ska moška zentanca je nocoj tekmovanju evropskega premagala ekipo ZRN Posamezni izidi: Schöller 21:17, 15:21,
: Micheiloff 21:15, Vecko : Nesch 22:20
Jugoslovan-repre-polfinalnem prvenstva s 5:1.
Markovič : 15:21. Korpa 21:23, 21:14, 18:21, 21:19.
Španski teniški igralci za dvoboj s SFRJ
BARCELONA, 15. aprila I — španska teniška zveza je sporočila, da bo dvoboj prvega kola za Davisov pokal z Jugoslavijo od 29. tm. do 1. maja v Barceloni. V španskem zastopstvu bodo: Santana, Arilla, Gisbert in Couder, torej četverica, ki je lani prišla vse do finala tega tekmovanja in je potemtakem zasedla drugo mesto na svetu.
Slalom pri Ribniški koči
MARIBOR, 15. aprila. — Smučarski klub Branik prireja v nedeljo na terenih pri Ribniški koči na Pohorju svoj tradicionalni 14. mariborski slalom. Ker so poslali prijave za udeležbo skoraj vsi najboljši Jugoslovanski smučarji, tako člani kot tudi mladinci, lahko pričakujemo, da bo tekmovanje na izredni kvalitetni ravni. Start bo v nedeljo ob osmih.
Korpa :	Schöller 21:11,	18:21,
21:16, Markovič : Nesch —21:13, 21:17, Vecko : Micheiloff 21:19,
17:21, 21:14.-
Ostali zidi za plasma od 1. do
5:1, Romunija : Anglija 5:3 (prva polfinalna skupina), SZ : CSSR 5:3 (druga skupina).
Polfinale —.ženske: SZ : Anglija 3:1, CSSR : Poljska 3:2, Madžarska : ZRN 3:0, Romunija : DRN 3:0.
Telovadni turnir v Varšavi
VARŠAVA, 15. aprila. — Tu se bo jutri začel tradicionalni turnir v vajah na orodju, na katerem sodelujejo moški in ženske iz NDR, CSSR, Finske, švedske. Madžarske, Romunije, Bolgarije, Jugoslavije in Poljske. Jugoslavijo zastopa na tem turnirju Milenko Kersnič iz Ljubljane
Novo na tujem
GLASGOW — V prvi polfinalni tekmi za pokal evropskih pokalnih prvakov v nogometu je domači Celtic premagal Liverpool 1:0 (0:0). Povratno srečanje bo 19. aprila v Liverpoolu.
BATON ROUGE — V tem mestu v ameriški zvezni državi Louisiani je 20-letni ameriški črnec Davenport izenačil svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami S časom 13,2 se je postavil ob bok dosedanjima rekorderjema Laurer ju (ZRN) in CaJhounu (ZDA).
WALNUT — Kar trije tekmovalci so na atletskem mitingu preskočili s palico 520 cm. To so 25-letni Pennel, 20-letni Seagren in 24-letni Kirk.
MONTE CARLO — V finalu mednarodnega teniškega turnirja je Španec Santana porazil Italijana Pietrangelija 8:6, 4:6, 6:4, 6:1.
MANNHEIM — Zmagovalec mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja je ekipa Italije, ki je v odločilni partiji porazila Turčijo 53:50. V tekmi za 3. mesto je Avstrija presenetljivo zmagala nad ZDA 86:76.
BUENOS AIRES — Na svetovnem prvenstvu v hitrostnem kotalkanju so argentinski tekmovalci osvojili 4 od petih naslovov.
IVER DNEVA
Napovedovalec brez primere
Ce napadalec nogometašev Partizana Vladimir Kovačevič že ni bil najboljši v svojem moštvu na tekmi z Manchester Unitedom, pa je nedvomno prav neverjetno točen napovedovalec rezultatov svoje ekipe. Ne samo, da je tudi tokrat točno napovedal zmago Partizana natanko z 2:0, tudi pred povratno tekmo s Sparto je pravilno napovedal presenetljivi izid — 5:0. Nič drugače ni bilo tudi pred tekmami z Nantesom in Werder jem, torej v celotnem tekmovanju za pokal evropskih nogometnih šampionov.
Seveda vas sedaj zanima, kaj meni Kovačevič o povratni tekmi v Manchestru, še pred beograjskim srečanjem je dejal: »Ш nismo ekipa, ki lahko — če se potrudi .— izgubi z večjo razliko. Se pravi: finalist bo Partizan!«
Torej ste lahko brez skrbi...
V CNP - v vodstvu Steklar in Ljubno
Rezultati. I. kola spomladanskega prvenstva CNP — I. razred — Šmartno : Vojnik 4:3, Senovo : Žalec 3:1, Nazarje : Polzela 2:2, Rogatec : Steklar 1:2 in Brežice : Zreče 4:2 (tekma je bila prekinjena v.87. min. igre zaradi incidentov).
V	vodstvu je Steklar (Rog. Sl.) 16, sledijo pa 2alec 14, Rogatec 14, Senovo 13, Zreče 11, Vojnik 11, Polzela, Šmartno' in Nazarje po 5 in .Brežice 4 točke. II. razred
j — Vransko : Krško 1:6, Laško : ’ Sevnica 1:2, Gotovlje : Kovinar 2:2, Ljubno : Šalek 4:0 in Ponikva : Šentjur 2:3. Stanje na tabeli: Ljubno 18, Krško 16, Gotovlje 14, Sevnica 11, Vransko in Laško po 9, Kovinar 8, Šentjur 6, šalek 5 in Polzela 2 točki.
V	najvažnejši tekmi, ki je odločila o vrhu tablice v I. razredu so nogometaši iz Rog. Slatine v gosteh premagali Rogatčane, Žalec pa je prav tako v gosteh izgubil in so tako nogometaši Steklarja trenutno sami v vodstu.'
Skakalcev dovolj, trenerjev premalo
Z opažanji o smučarskih skokih začenjamo razpravo o problematiki smučanja pri nas
Bolj ko se je bližala zima koncu, bolj so stopnjevali naši smučarski skakalci formo in z njo vred uspehe. Le-teh je bilo nekaj že prej (ob začetku sezone Pečar v Oberstdorfu, Eržen v Bi-schofshofenu) in sredi nje (Ponte di Legno, Cortina itd.), približno toliko pa je bilo tudi slabih uvrstitev naših skakalcev na mednarodnih tekmovanjih. Toda naš namen tokrat ni poudarjati bodisi ^"neuspehov ' bodisi uspehov, ki so bili ob koncu tekmovalne sezone celo boljši kot je bilo pričakovati (Eržen 2. v Sapporu, 8. v Planici, Zajc 13. v Planici in 4. v Johanngeorgenstadtu, Pečar 14. v Planici in 4. v Oberwiesenthalu), marveč nanizati nekaj naših zapažanj o tej smučarski zvrsti pri nas.
Nedvomno je bila letošnja sezona ena izmed tistih, za katero so se naši smučarski skakalci temeljito pripravljali. Priprave pa niso zajele le tistih pri vrhu, marveč širši krog članov, v okviru planiške šole pa tudi pionirjev in mladincev. Tako kot tokrat — in še bolje — bi morali pripravljati naše smučarske skakalce vselej. Pri tem pa bi morali vsi, pa čeprav so prostovoljno prevzeli skrb za razvoj in napredek smučarskih skokov, še tesneje sodelovati med seboj — ne glede na klubsko pripadnost. Le izmenjavanje njihovih mnenj in izkušenj ter nenehno strokovno izpopolnjevanje ob pomoči SZS oziroma njenih ustreznih organov lahko privede do rezultatov, ki si jih želimo. Vselej moramo imeti pred očmi veliko zanimanje med našo mladino za skakalni šport in seveda tudi v naši javnosti. V Sloveniji je zdaj približno 850 skakalcev, večinoma pionirjev, ki tekmujejo na občinskih tekmovanjih in priložnostno še drugje. Večina teh pionirjev skače kakor ve in zna. Le redki med njimi so v strokovnih rokah, le malokate-rim pomaga starejši, izkušeni skakalec. Le-ta pa ne utegne pomagati dovolj, ker je še sam aktiven skakalec in ker njemu samemu primanjkuje znanja. Hibe pa, ki se
Smučanje je slovenski nacionalni šport, se radi postavljamo. »Lepo bi bilo, ko bi bilo zares«, pa je pred nedavnim nekdo komentiral trenutno stanje pri nas. Kako pa je s smučanjem v resnici, kateri problemi ga tarejo, kaj vse bi morali storiti, da bi bilo i bolj množično i bolj kvalitetno — o vsem tem bomo na temelju zapažanj v letošnji sezoni, v naslednjih tednih pisali v našem listu. Razpravo o smučarskih problemih odpiramo s prispevki naših novinarjev, k sodelovanju pa seveda vabimo vse,* ki hočejo sodelovati v široki javni diskusiji o našem navzlic vsemu vendarle najbolj nacionalnem športu...
jih navzame pionir, potem težko ali pa sploh ne more več odpraviti niti najboljši trener.
Torej: več strokovnega kadra
Skratka: strokovnega ka-dra močno primanjkuje tako za tiste pri vrhu, kakor za tiste, ki se vzpenjajo k njemu, medtem ko ga za množico, ki je še v »dolini«, skoraj nimamo. Ustanovitev planiške šole pred letom je bil izredno pomemben ukrep, ki omogoča kolikor toliko sistematično delo, čeprav za zdaj še ne z vsemi za smučarske skoke najbolj nadarjenimi pionirji. Na prvenstvu v Kisovcu smo videli nekaj teh samorastnikov, starih’ komaj enajst, dvanajst let. Nekateri trenerji žal menijo, da pionirjem ne kaže posvečati prav velike pozornosti pred puberteto, češ da se med nj- tako močno spremenijo, da je potem ves prejšnji trud zaman. Pri tem imajo v mislih predvsem telesno rast.
Toda tudi s tistimi, ki so se izkazali že kot mladinci, smo leta in leta ravnali premalo zavzeto potem ko so postali člani in so bili med njimi na repu. Premalo smo jih pošiljali na lažja mednarodna tekmovanja, premalo smo se ukvarjala z njimi, zlasti potem, ko se je začela tekmovalna sezona, ko je bil edini trener v glavnem na voljo le reprezentantom. Ko je med letošnjimi pripravami
za Planico zvezni trener dobil pomočnika, se je položaj naglo izboljšal, toda doba je bila prekratka, da bi ti mlajši člani, ki so tako rekoč čez noč postali reprezentanti, dosegli kaj več. Očitno jih je motil prehod z 90 m na 135 m skakalnico, čeprav tega po prvi preizkušnji oziroma izbirni tekmi ne bi mogli soditi, saj so jo opravili zelo dobro. Pravzaprav tem mladim skakalcem ni toliko primanjkovalo treninga, skokov samih, mnogo bolj je bilo občutiti, da psihično niso bili pripravljeni za tekmo leta. Nasploh lahko trdimo, da so imeli vsi naši skakalci letos v primerjavi s prejšnjimi leti za seboj precej skokov, premalo pa so bili izbrušeni vsestransko, zlasti psihično. Odtod pomanjkanje njihove prisebnosti na startu in seveda poguma. Prav priprave z dvema trenerjema za Planico, priprave mladincev z več trenerji v okviru planiške šole za »Pokal Kongs-berg« v Ponte di Legnu, so prinesle uspehe.
Vse to narekuje naši smučarski organizaciji. — in Smučarska zveza Slovenije je že napravila prve korake — da okrepimo zbor naših trenerjev tako po kvalitetni plati kakor po številu. V NDR imajo na primer v vsakem večjem klubu poklicnega trenerja za skoke, zveznega trenerja za člane in posebej za mladince, psihologe itd. Pri nas imamo samo enega po-
Pred nedeljskimi nogometnimi tekmami
,Plavi’ žele ponovitev tradicije
ZAGREB, 15. aprila. — Zagrebški »plavi« pričakujejo nedeljsko prvenstveno srečanje z ljubljanskim ligašem z vročo željo, da bi obdržali tradicijo in ostali nepremagani na lastnem terenu. Nogometaši Dinama so v spomladanskem delu zvezne lige
DINAMO
na maksimi rskem stadionu v štirih srečanjih osvojili 8 točk z zavidljivim številom danih in prejetih zadetkov — 12 in 0. To je vsekakor podvig, katerega lahko obču-dujemg.
Zanimivo pa je, da Dina-movci kljub temu niso preveč prepričani v gotovo zmago nad Olimpijo. Ne skrivajo, da imajo svojega nedeljskega gosta za zelo »trdega« nasprotnika in da točke v igrah s takimi rivali niso vedno zagotovljene, kljub . dejstvu, da bo dvoboj pred zagrebškim občinstvom.
Dokončna sestava Dinama za nedeljsko igro bo znana šele v soboto po zadnjem lažjem treningu. Videz je, da ne bo mogel igrati branilec Cvek, ki je bil poškodovan. Verjetno ga bo zamenjal Bla-šlkovid, toda tehnično vodstvo nerado daje izjave o dokončni sestavi moštva. Tehnični direktor Čuvaj nam je naštel trinajst imen. ki pridejo v poštev za sestavo moštva. To so: Skorič, Cvek. Blaško-vič, Lončarič, Puljčan, Ram-ljak, Gračanin, Novak, Zam-baita, Kiš, Rora, Lamza, Ko-beščak in Mešič.
»Pod zastavo« so poklicani vsi tisti nogometaši, ki so igrali tudi na zadnjem dvoboju proti Partizanu, poleg njih pa še Blaškovič, Kobe-ščak in Mešič, ki so »novinci«. Ce bo prišlo do sprememb, bi Mešič lahko igral v obrambi, Kobeščak pa v napadu.
S. P. i
Napoli : Crvena zvezda 2:1 (1:0)
NEAPELJ, 15. prila. — V povratni četrtfinalni tekmi za srednjevropski pokal je Napoli premagal beograjsko Crveno zvezdo 2:1 (1:0). Ker so Beograjčani ' doma zmagali 2:0, so se tako uvrstili v polfinale tega tekmovanja.
■	■ ~~S	VK
Dinamo je velik favorit, toda...
V tem tempu in lovu za čimbolj dragocene prvenstvene točke kajpada ni časa, da bi se še zmeraj zaustavljali in premlevali pravkar minule nepozabne dogodke na centralnem stadionu. Razmišljanja so dopustna samo toliko, kolikor je potrebno tehničnemu štabu Olimpije delati določene spremembe, oziroma korekture pred novim srečanjem.
Na vrsti je nekdanji državni prvak Dinamo, h kateremu odhalajo Bežigrajčani jutri v goste. V taboru čmo-belih je pred odhodom v Zagreb povsem mirno, brez kakršnekoli nervoze in podobno. To je povsem razumljivo, saj vsi prizadeti presojalo nedeljske dogodke povsem realno, brez vsakršnih utvar, ker se zavedajo, da je Dinamo doma popoln gospodar in da iz Maksimira odhajajo letos njegove žrtve praznih rok. In česa naj bi se potemtakem nadejala Olimpija? Taki občutki in mnenje so povsem normalni, kajti kakršnekoli druge optimistične napo-
OLIMPIJA
vedi bi nedvomno izzvenele ne-
Seveda, s tem pa še ni rečeno, da so se igralci Olimpije že v naprej sprijaznili s tako usodo, saj konec koncev nogometna srečanja skoraj redoma prinašajo večja ali manjša presenečenja. In prav v tem je vsa mikavnost športnih tekmovanj. Hočemo reči, da čmo-beli vendarle ne odhajajo v Maksimir kot outsider ji, saj so na prenekaterih tekmah — zadnjo nedeljo pa sploh — dokazali, da po kvaliteti sodijo v to elitno družbo. Najbolj je razveseljivo dejstvo, da napadalna formacija spet prihaja k sebi, da je učinkovita, brez česar si seveda ni mogoče zamišljati uspeha niti v borbi z najslabšim nasprotnikom.
Trener Elsner bo tokrat ponovno skušal uveljaviti taktiko okrepljene obrambe, kar bo branilcem vsekakor v precejšnjo pomoč zlasti še. ker bodo imeli opravka s hitrimi Dinamovimi napadalci. Prav- zategadelj bo dajal pozornost igralcem v ozadju, vsi prodori pa naj bi v glavnem potekali prek hitrih kril in srednjega napadalca Zagorca, če se bodo igralci v glavnem držali njegovih navodil in se med devetdesetminutno borbo kar najbolj angažirali, tedai je lahko pričakovati zanimiv dogodek, ki navsezadnje ne bi bil brez vsakega upanja za goste ...	S. L.
Dosedanja bilanca
Ljubljanski nogometaši so doslej odigrali devet tekem z zagrebškim Dinamom. Bilanca je zanje dokaj neugodna, saj so zmagali samo dvakrat. Izidi v podrobnem pa so bili tile: 1:4, 0:2, 2:1, 2:5, 3:2,3:5, 4:6, 0:1, 0:1.
MAKARSKA, 15. aprila. — Tu se danes začela kolesarska dirka »Jadranska magistrala«. V prvi etapi od Makarske do Dubrovnika (170 km) je zmagal živkovič 4: 22,48 pred Valenčičem, Škerljem, Valičem, Kalanom, čubričem in Biličel — vsi v enakem času.
Ml
LOJZE GORJANC — zvezni * trener naših smučarskih skakalcev
klicnega trenerja in ker kljub pomoči nekaterih klubskih trenerjev ne more posvetiti vsem enake pozornosti, niti ne vsem tistim, ki so najbližji vodilni trojici, ga potem nekateri krivijo za neuspehe. Vsekakor je imel naš zvezni trener tudi na skupnih treningih' dovolj opravka, ko je odpravljal hibe našim najboljšim, zaradi česar mu je zmanjkovalo časa in je preostale tekmovalce bolj ali manj prepuščal njihovim klubskim trenerjem. Nekateri skakalci so bili s tem zadovoljni, drugi pa so tožili, da z njimi nima dovolj potrpljenja.
Nedvomno je, da so naši skakalci letos kljub delnim neuspehom, zlasti na svetovnem prvenstvu, dosegli zelo velik napredek, ki pa bi bil in bo še večji, če bomo imeli za številne tekmovalce tudi dovolj ustreznega strokovnega kadra in boljše pogoje za delo med letno sezono, predvsem več plastičnih skakalnic.
D. KURET
Nekateri že izbrani
Izbirne tekme strelcev in strelk za troboj
ZAGREB, 15. aprila. — Magda Herold (Bgd), Desanka Perovič (NS) in Vera Otrin (Jes.) in Potokar (rezerva) bodo sestavljale jugoslovansko reprezentanco v streljanju z malokalibrsko puško standardne izdelave, Vladimir Grozdanovič (Niš), Branislav Lončar (NS), Miroslav Stojanovič (Niš) in Dušan Epifani (NS — rezerva Paunovič) pa v streljanju z malokalibrsko puško po svobodni, izbiri v troboju Jugoslavija—Poljska—NDR, ki bo v Beogradu od 5. do 10. maja.
Ti tekmovalci so pokazali v prvih dveh dneh izbirnega tekmovanja v Zagrebu najboljšo formo in bodo temu ustrezno branil! barve naše države v prvem mednarodnem srečanju te sezone. Po prvih dveh dneh je strokovni štab lahko
zadovoljen s pripravami večine strelcev пг samem začetku sezone. Najugodneje sta presenetila Vera Otrin in mladi Dušan Epifanič, lanski mladinski reprezentant, ki sla si priborila pravico reprezentanci.
Spet zamujena priložnost
Tudi druga partija dvoboja Spaski: Petrosjan remi
MOSKVA, 14. aprila Petrosjan je v drugi partiji dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo zapravil možnosti za zmago še pred časovno kontrolo in skoraj zanes Ijivo ne bo mogel uveljaviti premoči enega kmeta. Tako nekako so pokazale takoj po prekinitvi podrobnejše analize velemojstrskega štaba v komentatorski sobi poleg velikega prizorišča v estrad-nem gledališču. Tildi sam Petros jan je bil očitno nerazpoložen, ker je zamudil že drugo priložnost, kajti tudi v prvi partiji je v nekem trenutku šel mimo poti, ki je morda vodila k uspehu.
Tako je bilo današnje nadaljevanje, kljub temeljitim nočnim in dopoldanskim analizam, pravzaprav bolj formalno. Deset potez sta še potegnila, Spfeskije kajpak igral milimetrsko točno in zanes ijivo remiziral. Prva zmaga v dvoboju, če bo. je tako odložena na tretjo partijo, ki jo bosta velemoj-
stra igrala jutri in v kateri bo Spaski že drugič beli. Bomo spet videli karokansko obrambo?
In zdaj še poteze po prekinitvi, od naslednje pozicije dalje:
BELI (Petrosjan):	Kd2, Tb8,
Sc3. a2, a4, e4, g2„ h3 (8)
CRNI (Spaski): Kc5, Ta5, Ld7, с4, f7, g7, h6 (7)
41. Tf8, Le6, 42. Tb8, Ld7, 43. Tb7, Ксб, 44. Tb2, Kc5, 45. КеЗ, Тв7. 46. Td2, Lc6, 47. g4, Tb7„ 48. Tf2, Tđ7, 49. Tđ2, Tb7, 50 h4, f6, in remi na Petrosjanov predlog. Rezultat dvoboja je zdaj 1:1.
Začetek tretje partije
MOSKVA, 15. apr. — V tretji partiji dvoboja za naslov svetovne, ga prvaka v šahu je Spaski začel partijo z belimi figurami. Po enajsti partiji je tempo igranja postal zelo počasen. Pri 14. potezi je Petrosjan razmišljal polnih 20 minut.
Vijoličasti
tokrat
počivajo
MARIBOR, 15. aprila. Zaradi izstopi Slovana iz druge zvezne nogometne lige bo imela ekipa NK Maribora to nedeljo odmor, saj bi se morala sestati v Ljubljani prav z moštvom Slovana. Maribor je v četrtek gostoval v Murski Soboti, kjer je premagal domačo Muro 4:0 (1:0). Strelca za Maribor sta bila Prosen 2 in Košak, en gol pa so si dali domačini sami. Prihodnji četrtek pa
MARIBOR
čaka moštvo Maribora zelo zanimiva tekma. Njihov nasprotnik bo reprezentanca avstrijske Štajerske in Koroške. Tekma bo v Ljudskem vrtu.	Sid
Beri spored
DANES
ATLETIKA
MARIBOR: Otvoritveni miting v organizaciji 4K Branik (ob 16. uri)
TRBOVLJE: Revija mladih boksarjev SRS
NAMIZNI TENIS
LONDON — Evropsko prvenstvo.
LJUBLJANA — Republiški turnir. Začetek ob 17. uri v domu Ilirije v Šiški.
KOŠARKA
LJUBLJANA: prijateljska tekma med Zeljezničarjem in Slovanom ob 19.30 v Topniški ulici.
REPUBLIŠKA LIGA: Jesenice — Ilirija, Trnovo — Ljubljana, Maribor — Branik, Rudar — Triglav, Elektra — Lesonit.
SABLJANJE
Slovenije za posameznike in ekipe (še jutri).
ODBOJKA
RAVNE NA KOROŠKEM: Fuži-nar — Kvarner (ob 16. uri).
PLAVANJE
RIJEKA — Prvi dan mednarodnega mitinga v rimskem bazenu. Začetek ob 19.30. _
KOLESARSTVO AKAR-SKA _ Drugi dan dirke »Jadranska magistrala« Dubrovnik — Makarska. Jutri Makarska — Šibenik.
JUTRI
ATLETIKA
NOVA GORICA: Otvoritveni miting v organizaciji AK Gorica
ZAGREB: П. zvezna liga — Lika : TAK Ljubljana
ROKOMET
ZVEZNA LIGA — MOŠKE: Bosna (V) — Rudar, Zagreb — Dinamo, Partizan (Bje) — Partizan (Bgd), Crvenka — Bosna (S), Železničar — Rabotnički, M. Bosna
—	Borac, C. zvezda — Medvešček.
REPUBLIŠKA LIGA — MOŠKI: Branik — Celje, Kranj — Trač, Ajdovščinh — Ormož, Slovan — Brežice, Piran — S. Gradec; ženske: Branik — Selca, Ajdovščina
—	Koper, Slovan — Brežice, Piran — Olimpija.
ODBOJKA
ZVEZNA LIGA: Železničar (Bgd)
—	Mladost (Zem). Železničar — Mladost (Zgb), Student — Partizan, Sloboda — C. zvezda. Jedinstvo —
RUGBI
ZVEZNA LIGA:	Brodarac —
Ljubljana, Zmaj — Mladost, Nada — Dinamo.
PLAVANJE
RIJEKA: Zaključek mednarodnega mitinga. Začetek ob 18. uri.
KRANJ — Zimsko republiško prvenstvo pionirjev ob 9. uri.
STRASBOURG — Drugi dan tekmovanja »Sest nacij« (prvi dan v soboto).
VAJE NA ORODJU
LJUBLJANA — Drugi dan republiškega prvenstva za ženske (ob 9. uri na Taboru za mladinke in članice П. in Ш. r., ob 9. uri za pionirke v Narodnem domu.).
NAMIZNI TENIS
LJUBLJANA — Nadaljevanje republiškega turnirja. Začetek ob 8. uri.
CELJE — Rebeuškov memorial za neregistrirane igralce.
SMUČANJE
PECA — Veleslalom v spomin ustanovitve I. koroškega bataljona in napada na Mežico. Start ob 10. uri.
ZÜRS — Veleslalom (1-B) z udeležbo jugoslovanskih tekmoval-
ceWy
NOGOMET
ZAGREB: Dinamo — Olimpija ob 16. uri v Maksimiru.
SNL: Železničar — Mura, Rudar (T) — Celje, Kladivar — Rudar (V), Aluminij — Branik, Koper — Gorica (vse ob 16. uri), Ljubljana : Triglav ob 10.30.
SCNL (zahod): Usnjar :	Pri-
morje, Jesenice : Ilirija, Izola : Hrastnik, Kamnik : Tržič (vse ob 16. uri). Svoboda : Slavija ob 10. uri. Vzhod: Ojstrica : Drava, Papirni čar : Grafičar, Partizan Mejnik (vsj ob 16. uri), Olimp : Nafta, Kovinar : Partizan (K) ob 10.30.
Pomembno poslanstvo zgodovinarjev
Kako teče .delo in kakšni so načrti zvez ne komisije za zgodovino telesne kulture
Pred dobrim letom je bila ustanovljena pri Zvezni komisiji za telesno kulturo posebna komisija za zgodovino telesne kulture jugoslovanskih narodov, ki je po začetnih težavah končno lahko začela z intenzivnejšim delom.
Komisiji so naložene odgovorne, pa tudi težke naloge: pripravljati mora po organizacijski in strokovni strani vse, da pridemo v doglednem času do pravega, po znanstvenih metodah napisanega dela tud* s tega področja našega kulturnega razvoja. Naloge so tem težje, ker za precejšnje območje države še nimamo nobenih pravnih osnov, zlasti pa ne virov, na temelju česar bi tako delo sploh lahko začeli in je veliko vprašanje. kako bomo temelje lahko ustvarili oziroma zbrali. Komisija mora pomagati tudi katedram za zgodovino pri naših visokih šolah pri tesnejšem medsebojnem povezovanju kot do sedaj, zlasti pa bo treba pravilno poenotiti metodo dela in koncept obravnavanja predmeta.
Med nalogami je vsekakor treba na prvo mesto postaviti vprašanje arhivov in drugih virov.
Zbiranje in ohranjevanje virov tudi s tega področja je naša splošna kulturna dolžnost, zlasti pa dolžnost telesnokultumih delavcev.* Po tem nas bodo tudi ocenjevali zanamci, po teh vidikih inhiro tudi mi ocenjujemo prednike.
Položaj je glede tega boljši na Hrvatskem in v Sloveniji, občutno slabši pa na področju nekdanje kraljevine Srbije z izjemo Vojvodine, kjer so že tudi zbrali precej gradiva, ki pa ga bo še treba urediti, medtem ko v ostalih predelih o zgodovinskih arhivih sploh še ni mogoče govoriti.
Kako je z gradivom v SRS?
-Oglejmo si na kratko, kako je z gradivom v naši republiki.
Ohranjeno imamo gradivo od prvih' začetkov rasti naše telesne kul-
ture, med drugim verjetno naš najstarejši športni .tisk, letak iz 1. 1845, s katerim *ibi S. Mandič na sabljaško prireditev, ohranjen je arhiv Južnega in Ljubljanskega Sokola, najpomembnejši vir za zgodovino slovenske telovadbe, tudi planinci imajo vse gradivo nered, zbrano je gradivo za zgodovino našega smučanja, ohranjeni so arhivi naših prvih športnih klubov, skratka, gradiva je na prvi pogled razmeroma veliko, pa vendar s stanjem ne moremo biti zadovoljni.	^
Predvsem manjka gradivo za območja zunaj Ljubljane. N1 zapiskov in obširnejših poročil za ozemlje Trste in Gorice, zlasti za razvoj športa v teh krajih, medtem ko Je na voljo nekaj več podat-
območju. Te kraje Je zasedla Italija in ne vemo, ali je ohranjenega še kaj in kje. Sleherno, tudi najskromnejše poročilo ali zapis, pa morda fotografija je lahko dra-
------ -	- - podatkov, M Jih
številu hranimo VSTK. Morda Je še kje očividec, M U napisal svoje
Nič bolJSe m a i
verne predele naše domovine. O Sokolu v Železni Kapli, edinem takem društvu na Koroškem, sta ohrarfjena samo skromen zapis in razglednica, o nekaterih orlovskih društvih, ki Jih je nekaj tudi bi lo na Koroškem, pa sploh nima-ničesar.
Zelo skromni so Izvirni podatki tudi za zgodovino telovadbe ln športa na Štajerskem in ne vemo, kaj in koliko se je morda le še ohranilo in rešilo tega gradiva iz časov hitlerjevske okupacije.
Na splošno lahko rečemo, da ogrodje sicer imamo — kar sicer pomeni veliko —, da pa nam manjkajo zapiski zlasti, manjših društev in društev izven Ljubljane, ki bi lahko izpolnili preneka-tero vrzel in pomanjkljivost pri pisanju monografskih del in s
vine.
Tudi glede tiskanega1 gradiva ne biti preveč zadovoljni.
sta Južni Sokol, M Je izhajal v Ljubljani L 1871. imamo posamez-laših najstarejših
šolskih učbenikov, pred kratkim smo odkrili še en tisk iz 1. 1871, navodilo za izlete Ljubljanskega Sokola, verjetno edini ohranjeni primerek in vir velikega pomena, vendar so se nam, kot se zdi, popolnoma izgubili tako važni viri kot je npr. revija Sport, ki je s presledki izhajala v Ljubljani od 1926. naprej in je nimajo niti na NUK, pa tudi na visoki šoli se do sedaj še ni posrečilo zbrati celega kompleta. Manjka dolga vrsta tiskanih ali šapirografiranih letnih poročil, ki so izšli ob raznih priložnostih, letakov, sploh gradiva, ki so ga priložnostno izdajate organizacije in bi danes rabilo kot izvrstno gradivo.
Tudi fototeka iz- starejših ’ časov je močno pomanjkljiva, je pa več kot gotovo, da Je takih stvari po podstrešjih in med starim papirjem Še dovolj, treba pa bi jih bilo odkriti in spraviti na pravo me-
Tudi nimamo starih telovadnih krpjev Sokola, Orla in, Vesne ter Svobode, starih športnih orodij, znakov in podobnega, kar lahko Pogosto pomaga zgodovinarju, da Poišče pravilen odgovor na zastav-ljenb vprašanje.
Na zadnji seji komisije Je bilo sklenjeno, da bomo potekali pot do posameznikov, И bi biU voljni
rati pri tem delu, prek ko-ln zvez za telesno kulturo, KÜ te vrstice naj že bodo k stikom, M jib Je treba v tej zadevi s
Dolžnost napram zanamcem
Ce mi prednikom ne moremo očitati velikih grehov pri zbiranju in čuvanju zgodovinskega gradiva, pa se bojim, da bo močno drugače čez nekaj desetletij, ko bodo naši potomci ocenjevali našo sedanjo kulturno prizadevnost in smisel za čuvanje gradiva.
Mislim, da bi danes težko našli državo, W si tudi na področju te-,, lesne kulture išče tako prizadet, no in izyirao pot k mnnflčni telesni kulturi kot pri nas. Naš razvoj bo zato zanimiv ne samo za domače, temveč tudi za druge zgodovinarje; kako Jim pripravljamo gradtew
Za «te* je navdušen redoljub takoj po osvoboditvi odpeljal kar s kamionom na Vevče kupe dragocenih arhivov, ki so se ob koncu vojne znašli v Ljubljani na Taboru.
Nato Je požar pred leti hkrati s prostori Športne zveze uničil skoro ves arhivski material republiških strokovnih zvez; v tem primeru gre res za višjo silo, res pa Je tudi, da arhivsko gradivo чШ bilo primerno spravljeno.
ne bi bila res
„	-_----. — bi se bolj bri-
gali za arhivsko gradivo, M Je nastajalo pri različnih okrajnih zvezah in klubih ter društvih. Vemo samo to. da gradivo, kolikor ga že niso požgali ali prodah kot ‘	trohni po vlažnih
kleteh in lopah in bo, če že ni, zgnilo In bomo tako izgubili ogromno možnosti za objektivno opazovanje in razlaganje današnje telesne kulture.
To je problem, ki ga je treba rešiti', in to čim hitreje. Največ takega gradiva je zbrano trenutno, če izvzamemo arhive, ki jih čuvajo organizacije same, na Visoki šoli v Ljubljani, kar pa še ne pomeni, da bi tu morah zbrati vse gradivo. Gradivo, pomembno да razvoj ožjih območij, bo pač najprimernejše spravljeno v ustreznih- lokalnih študijskih in arhivskih ustanovah, če pa kje ni smisla ah prostora za take stvari, pe sprejme tako gradijo rade volje arhiv j na ljubljanski Visoki šoli za tdlesno kulturo. Vsekakor pa Je treba ustvariti enoten, centralno urejen pregled nad zbranim gradivom, to delo pa prevzema Visoka šola, M- Je pripravila tudi evidenco do sedaj zbranega gradiva. Dosedanje izkušnje so pokazale, da posestniki takega materiala kažejo za zbiranje in čuvanje veliko smisla in ga prepuščajo večinoma brez plačila, medtem ko včasih, zlasti za fotografije mlajšega datuma, zahtevajo ma-
Ce že sedaj veste za to ah ono stvar, ki ima svoj pomen in vrednost aa zgodovino naše telesne kulture, oglasite se ah pa pomagajte, da bodo take stvari prišle na pravo mesto: opravili boste kulturno delo. T
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJ
za 4 ali 5 kg perila
DOMENICO KOZULIC - TRST
Via Machiavelli 12, tel. 38702
Devizni račun: BANCO Dl ROMA TRIESTE (brez številke)
оМИгст
DESTILERIJA IN TOVARNA LIKERJEV
LJUBLJANA
FRANKOPANSKA 9
sprejme v delovno razmerje
DVA TRGOVSKA ZASTOPNIKA
za naše prodajno območje
POGOJ:
visoko kvalificiran delavec živilske stroke z najmanj 5-letno prakso ali komercialist z daljšo prakso, lasten avtomobil, osebni dohodek XX) ustvarjenem prometu.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Vsa pojasnila daje splošni sektor jxxiietja »ALKO« — Ljubljana, Frankopanska 9.	3554
Največja specializirana trgovina
USNJENI IZDELKI IN IGRAČE
kovčki
aktovke
torbice za dame denarnice večerne torbice rokavice dežniki
elek. železnice
mehanične igrače
kolesa in tricikli
avtomobili
lutke
žoge
igrače vseh vrst
elegantno opremljeni otroški vozički
GRAZ, Am Eisernen Tor 3
Vsak voziček - model Oprema za dojenčke in otroška moda Če predložite oglas - popust
la gradnjo onkološkega inštituta
V sklad za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani so ifcispevali:
»LESONIT« Ilirska Bistri-.ea, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2,232.500 Sin; zdravstveni dom Ljubija-ив-Center, obveznice skopskega posojila v vrednosti 626.500 pan; trgovsko podjetje »IZBI-®A« Ljubljana 500.000 din; komunalna banka 605-11-70 Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti «6.500 din; podjetje za PTT -promet Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 357.200 din; tovarna piLAMA« Dekani 300.000 din; kolektiv občinskega sodišča I. Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti -143.787 in gotovine 71.799 din; gostinsko podjetje »FIGOVEC« Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 178.600 din; obrtno podjetje »KOMUNALNI SER-VIS« Jesenice na Gor., obveznice skopskega posojila v prednosti 125.300 din; uprava goriških vodovodov Nova Gorica 100.000 din; trg. podjetje »PERUTNINA« Ptuj, 100.000 din; »TEGRAĐ« Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 108.000 din; občinsko sodišče Škofja Loka
40.000	din; kmetijska zadruga Laško 40.000 din; lekarna »ZLATOROG« Bled 50.000 din; kinematografsko podjetje »GLOBUS« Koper, obveznice skopskega posojila v vrednosti 81.445 din; trg. podjetje »FUŽINAR« Vitanje
25.000	din; kolektiv okrožnega sodišča Novo mesto, obveznice skopskega posojila v vrednosti 4i.078 din; zdravstveni dom Laško, obveznice skopskega posojila v vrednosti 52.937 din; kolektiv službe družbenega knjigovodstva Postojna, 27.400 din; kolektiv TGP »METROPOL« Lucija-Portorož 19.700 din; Vodovod Kranj 20.768 din; uslužbenci KU Kranjska gora 4.000 din; uslužbenci pošte Stari trg pri Ložu. obveznice skopskega posojila v vrednosti 9.470 din; društvo upokojencev podružnice Radeče, obveznice skopskega posojila v vrednosti 8.930 din; Marija Nusdorfer, Lože 8, Vipava, obveznice skopskega posojila v vrednosti 12.530 din; Viktor Fabian, K sodišču 1, Novo mesto, obveznice skopskega posojila v vrednosti 13.395 din; Vida Blassig, upokojenka, Metlika, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Malči in Rajko Šlibar. Prešernova 17, Bled 5.000 din; Anton Gorišek, Kisovec 51, Zagorje ob Savi, 5.000 din; Metod Pavlica, Sava 42 pri Litiji, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2.146 din; Milena Jeraj, Ilirska 22. Ljubljana,
10.000	din; Rok N. Rakek 26, obveznice skopskega posojila
... v vrednosti 10.024 din; Jožica Kovačič, Stefanova 23, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 8.564 din; Pepca in Karel štrekelj, Emonska 4, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Ivana Pajk, Babno polje 61, Prezid, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Amalija Janež. Babno polje 69, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Jožefa Troha, Babno polje 104, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Marija Troha, Babno polje 97, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.265 din; Lavren-cia Troha. Babno polje 86, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.253 din; Marija Majetič, Babno polje 103, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2.506 din; Ivana Ožbolt, Babno polje 62, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2.506 din; Vera Kastelic, Na gmajni 21-a, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 8.930 din; Ludvik Gorčan, Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.786 din; Marta Kikec, Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.786 din; Terezija Radulovič, Murska Sobota, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.786 din; Milena Perušek, Hrastje pri Šentjerneju, 5.000 din; Franc Hudamalj, Kisovec 62, Zagorje ob Savi, obveznice skopskega posojila v vrednosti 1.253 din; Alojz Bobnar, Šentvid 20, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 3.219 din; Leopold Peran, Koroška 12, Šoštanj 5.000 din; Kocijanovi, Linhartova 98, Ljubljana 5.000 din; Dr.
Kambič Miha in Marija, Erjavčeva 28, Ljubljana, v spomin pok. ing. Anice Kambič-Jeromelj, obveznice skopskega posojila v vrednosti 14.036 din in gotovine 13.000 din; Jože Keše, Mala čolnarska 7, Ljubljana, v počastitev spomina pok. Janeza Arko, obveznice skopskega posojila vrednosti 12.803 din; klub »Malnovcev« Trnovski pri-stan 4, Ljubljana, namesto venca na grob pok. sošolca Jožeta Jerotina 10.000 din; Vet. Niko Malnerič, Logatec, namesto venca na grob pok. bratranca Vladimira Bajuka iz Ljubljane 4.000 din; družina Verbič-Petriček, Dol. Logatec — Ljubljana, namesto venca na grob pok. Stanka Perpar iz Logatca 7.000 din; projekt, org. AFOS Ljubljana, namesto venca ob smrti Rihar Leopolda 10.000 din; Sosedje pok. Franca Rusa, Ljubljana-Polje, namesto venca ob njegovi smrti 9.500 din: Nada Brajnik-Sartori, Ul. 15. septembra 1, Nova Gorica, namesto cvetja na grob pok. Zinke Cigoj iz Ajdovščine
5.000	din; Šmalc, Švajger Ve-rij in Rado, namesto venca na grob pok. Janeza Arko-La-zarja, iz Ljubljane 10.000 din; družina Goljevšček, Ljubljana. v počastitev spomina pok. Aleša Kermavnerja 10.000 din; prof. dr. Marija Boršnik, Rimska c., Ljubljana, namesto venca na grob pok. Aleša Kermavnerja 10.000 din; stanovalci Stolpnice 2, Linhartova 66, namesto venca na grob pok. Aleša Kermavnerja 5.400 din; stanovalci hiše Be-thovnova . 14, Ljubljana, za pok. Janeza Arko 21.500 din; Vlasta Voljč, Vrtača 4, Ljubljana, v spomin na pok. dr. Vladimira Kreča iz Ljubljane
5.000	din; dr. Gorazd Kuse j, Vodnikova 93, Ljubljana, v počastitev spomina pok. Marije Polec 5.000 din; klub štipendistov sklada Borisa Kidriča iz Ljubljane, namesto venca ob obletnici smrti Borisa Kidriča 20.000 din; Minka in Janez Krek, Ljubljana, namesto cvetja na grob pok. Janeza Arko 5.000 din; družine šiška-Petrič-Tome iz Ljubljane, namesto venca na grob pok. strica Ivana Pestotnika
10.000	din; občani vasi Hote-drščica, namesto venca na grob pok. dr. Stanka Perparja 18.800 din; sosedje zdravstvenega doma v Logatcu, namesto venca na grob pok. dr. Stanka Perparja 32.500 din.
Do 14. 4. 1966 so znašali prispevki občanov, delovnih in drugih organizacij skupno z vrednostjo prispevanih obveznic skopskega posojila 162.295.207 starih dinarjev.
Za prispevke vsem darovalcem iskrena hvala!
Sklad za gradnjo onkološkega inštituta ima žiro račun 503-740-269. Obveznice skopskega posojila sprejema gradbena ekipa onkološkega inštituta v Ljubljani, Vrazov trg 2.
Popravek k objavam zahvale z dne 9. 4. 1966:
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, obveznice skopskega oosojila v vrednosti
6.265.000	din.
ONKOLOŠKI INŠTITUT
ATELŠKOVA DRUŽINICA NA SPREHODU PO CVETOČEM SADOVNJAKU.
Foto: J. PEŠTAJ
Pomlad naše najmlajše družine
Mariborske četverke so že »velike deklice« in jim bo kmalu 3 leta
Novi filmi v prihodnjem tednu
Prihodnji teden bo v kinu »Union« premiera francosko-italijanskega barvnega cine-mascopskega filma »Prezir«. Delo je zrežiral znameniti francoski režiser in doslej najuspešnejši predstavnik francoskega novega vala Jean Luc Godard. V glavnih vlogah pa tokrat nastopajo Brigitte Bardot, Jack Palance, Fritz Lang (znameniti nemški režiser starejše generacije, ki se ga pri nas spominjamo predvsem bot ustvarjalca dveh filmov »Ešnapur-ski tiger« ter »Indijski nagrobni spomenik«),
V	kinu »Komuna« bo prihodnji teden premiera japonskega barvnega pustolovskega filma »Samuraj pirat«. Za tem pa bo prihodnji teden v istem kinematografu še premiera jugoslovanskega filma »Dekle«. Zrežiral ga je Puri-ša Djordjevič, v glavnih vlogah pa nastopata Milena Dravić in Ljubiša Samardžič.
Premiera poljskega filma »Zasledovanje vohuna« bo prihodnji teden v kinu »Sloga«.
V	kinu »šiška« pa bo pri-
hodnji teden premiera francoskega barvnega filma »črni tulipan«.	R. Z.
Po aprilskem dežju je tudi v Mariboru posijalo toplo sonce in zvabilo na sprehod najmlajšo slovensko družino, mamico in očka Atelšek in njune štiri deklice. Ko sem jih obiskala, so se odpravljali z doma.
—	Kdo bo prinesel stolček, da obujemo čeveljčke, — je dejala mamica- In vse štiri
pohitele, med vzkliki — Anki ca bo, Pikica bo, jaz bom, ne ti, Branka..! Stolček pa je bil en sam in nastal je prepir, malce joka, ki se je naglo polegel. Pri Atleškovih jokanja kaj prida ne upoštevajo, kam bi sicer prišli! In male navihanke to dobro vedo. Brez pridržka jih lahko pohvalimo, da so izredno pridne in prav nič razvajene. Seveda do medsebojnih obračunavanj že pride in če je katera le preveč »huda«, mora v kot.
—	Največkrat se skregajo zaradi igrač- Za tiste igračke, ki jih imajo vse, jim ni mar. če pa ima ena to, kar nimajo druge, potem hočejo vse prav tisto — jih je zatožil očka.
Sicer pa je treba priznati mamici in očku, da sta zares dobra vzgojitelja — potrpežljiva, mirna in prav ljubka v krogu svojega drobnega naraščaja. Prav njimi mladosti je pripisati, da zmoreta tako neutrudno skrbeti za deklice. Brez proste nedelje, brez letnega dopusta, dobesedno živita zanje.
Na travi v sadovnjaku, ki jim ga daje kmetijska šola na voljo za sprehode, so se deklice razživele. Iskale so drobne marjetice, se igrale z žogami, ki jih je prinesel »stric doktor« in se veselile sončnega poldneva.
Z mamico in očkom smo ugotovili, da so pravzaprav hitro zrasle. Tista drobcena, nežna bitja postajajo bolj ali manj samostojne osebnosti.
—	In kako shajate z družinskim proračunom? —
—	Preudarno obrnemo vsak
dinar — je dejal očka, ki je nekak ekonom v družini. — Skušamo gospodariti tako, da pri liram ne bi varčevali na račun zdravja otrok- Ne hranimo se razkošno, toda zdravo. Sadje morajo deklice imeti vsak dan in deset pomaranč pojedo brez ponujanja. Dva litra mleka moramo imeti dnevno. No, sto tisočakov pač dobesedno pojemo ..! —
če ne bi mamica pridno sama šivala za deklice ter pletla in kvačkala zanje, bi v proračunu močno zaškripalo.
—	Zdaj bo vsem štirim treba kupiti nove čeveljčke — se je spomnila. Pa posteljice jim bodo kmalu prekratke! —
—	Morda bi bilo dobro to povedati »Marlesu«, ki je podaril prve posteljice, pa ma-
riborska tovarna čevljev se bo morda tudi spomnila najpopularnejših mariborskih deklic — sem na glas povedala misel, ki pa ni zrasla na mojem zelniku. Nekoč mi je neki tuji občudovalec mariborskih četrverčk dejal: pri nas bi se podjetja trgala za to, da bi deklice nosile njihove izdelke...!
Pogovor so prekinile deklice: Mama, ata... joj, kaj je to?
V travi se je previjal velik deževnik. Vse štiri'so ga presenečeno opazovale- Spoznale so spet nekaj iz velikega neznanega sveta, ki ga dan za dnem odkrivajo, ko pogumno tekajo svojemu tretjemu rojstnemu dnevu naproti.
J. PEŠTAJ
Nerazumljivo stališče 2TP
Nekateri prometni problemi na Trgu OF
LJUBLJANA, 15. aprila. Komisija za promet pri Mestnem svetu Ljubljana je včeraj reševala vrsto prometnih problemov, ki jih je treba čimprej odpraviti. Osrednja točka razprave je bila ureditev pr omenili problemov na Trgu OF (avtobusna postaja). Ta .prqblem je že dlje posebej pereč, vendar zaradi nasprotovanja, železnice, ki si lasti pravico do uporabe zemljišča, rešitve za zdaj še ni.	:
železnica je zahtevala, na j urbanisti v celoti obravnavajo avtobusno in železniško postajo. To so urbanisti tudi storili in ugotovili, da je edino pravilno mesto za avtobusna postajališča na prostoru zahodno od železniške postaje (na podaljšku Miklošičeve ceste). Na včerajšnji seji (na kateri je bil prisoten tudi predstavnik ŽTP) so ugotovili, da se stališče železnice še vedno ni spremenilo in da sporazuma ni moči doseči Edino, v kar je predstavnik ŽTP privolil, je, da se bodo pogovori nadaljevali prihod-
Končan vodniški tečaj
Letos pri Kompasu 70 novih mladih vodnikov
Te dni se je v šoli gostinskega centra v Ljubljani končal osemdnevni seminar turistične vodniške službe, katerega prireditelj je bilo podjetje KOMPAS. Sedemdeset mladih ljudi si je ob predavanjih nabiralo osnovno znanje, ki ga bodo pozneje kot turistični vodniki v sezoni tudi praktično uporabljali.
Kakšne bodo naloge vodnikov? Že v začetku maja se bodo razkropili т vseh Kompasovih poslovalnicah. Nekateri bodo spremljali tuje turiste po Kompasovi klasični turi, drugi pa bodo v večjih letoviščih Jadrana in Gorenjske svetovali, pomagali in vodili goste na krajše izlete po bližnji in daljni okolici.
S takšnimi seminarji si skuša direkcija za inozemski turizem pridobiti stalni in preizkušeni vodniški kader, katerega bo lahko kadarkoli poklicala v službo- Takšno dolgoročno planiranje gotovo ni odveč, kajti že čez leto ah dve se bodo zanesljivo pokazali bogati sadovi. T. B.
Pred dvema letoma je občan Jurij odkril mizarja, ki je mizaril doma po delu, se pravi, nekoliko šušmaril. Stanoval je zunaj mesta v neometani hiši, ki je imela prvo nadstropje še votlo. Jurijevo naročilo je sprejel z odprtimi rokami, ugodil je vsem njegovim željam in izdelal mu je kose pohištva hitro, dobro in ne preveč drago.
Višek
zasebne
pobude
»Saj pravim, zasebna pobuda je res nekaj vredna,« ga je hvalil občan Jurij, ko je odšteval denar.
»če boste še kdaj potrebovali, prosim,« se je ponudil mizar-šušmar in skrbno spravil denar. »Zmeraj vam bom z veseljem ustregel.«
Lani se je občan Jurij spomnil na to obljubo: potreboval je namreč dodatno omarico za knjige. Napotil se je k mizarj-4-šušmarju in kxrrnaj
spoznal njegovo hišo. Zdaj je bila namreč lepo ometena, zgornje nadstropje ni več zevalo prazno in na strehi se je košatila srebrna televizijska antena.
Mizar ga je sprejel mlačno in ga najprej sploh ni spoznal, šele čez čas se mu je posvetilo, da je Jurij njegova nekdanja stranka. Poslušal je njegovo željo in začel mencati:
»Veliko naročil imam in delo bi težko prevzel. . Sploh vam ne morem obljubiti, kdaj bo gotovo.«
»Saj bom počakalt ne mudi se mi,« je moledoval občan Jurij.
»No, pa naj bo,« je milostno dejal mizar-šumar. »Samo zato. ker ste stara stranka. Bo pa nekoliko dražem saj veste, les, elektrika, vse se je podražilo.«
Občan Jurij ni zapel hvale zasebm pobudi, ko je Šele po treh mesecih dobil omarico in jo prekleto drago plačal. Kljub temu pa se je pred nekaj dnevi spet napotil k mizarju, da bi mu ta izdelal nekaj polic. Tokrat je opazil ob hiši novo garažo, iz katere je molela nos bleščeča limuzina. Mizar je za razvedrilo delal na vrtu.
»Ne sprejemam več naročil,« je rekel še preden mu je Jurij utegnil
Taki smo
povedati svojo željo. »Razumite da se mi ne izplača več: kar sem želel, že imam in zdaj bi rad imel še svoj mir človek se ne more vse življenje pretegovati dan in noč.«
»Saj, saj,« mu je pritrdil Jurij. »ampak jaz sem bil ena prvih strank pri vas. .«
»Tudi včeraj je bila pri meni taka stara stranka,« se je nasmehnil. »Pomislite, ponudila mi je pet tisoč starih dinarjev, če prevzamem delo. Veste, kaj sem naredil? Ponudil sem ji prav toliko, če me pusti pri miru... Res ne delam več. Samo tu in tam še kaj naredim za devize. Deviz pa najbrž nimate?•
Občan Jurij je žalostno odkimal.
»Vrag naj vzame tako zasebno P° budo,« je zamrmral ip se odpravil v družbeno mizarsko delavnico.
»Do nadaljnjega ne sprejemamo manjših naročil,« -so mu povedali. »Izdelujemo samo serije.«
Občan Jurij je preklel še družbeno pobudo in si kupil žago.
M. REMEC
njič. Člani komisije so menili, da je tako nerazumljivo stališče železnice družbeno neopravičljivo, saj na problem ne ne gre gledati ozko, temveč kot na potrebo mesta.
Člani komisije so se odločili (glede na odlok MS, ki daje komisiji možnost delati poizkuse), da bo od 25. aprila naprej promet po Čopovi ulici v smeri proti Titovi enosmeren, prav tako promet po Šubičevi v smeri proti Wol-fpvi in po Wolfovi do Tro-mostovja. Poizkus bo trajal mesec dni. Njegov namen je, da se razbremenijo ozka prometna grla pred pošto in na križišču šutjičeve in Wolfove ulice. Po enem mesecu bo komisija zbrala tudi pripombe in predloge občanov, ki jih bodo upoštevali pri dokončni ureditvi tega. problema.
komisija je obravnavala parkiranje v.ožjem središču mesta, ki bo posebej pereče ob poletni turistični sezoni. Člani komispe so se ogrevali za predlog, da bi lahko lastniki motornih vozil v ožjem središču, tako imenovani modri coni, parkirali po volji. Seveda bi bilo treba na nekaterih cestah in odsekih parkiranje časovno omejiti in vpeljati takp imenovane parkirne ure. Sklenili so. naj bi uprava za notranje zadeve skupno s pristojnimi organi izdelala predlog za parkiranje, ki ga bo, komisija obravnavala na naslednji seji.
Na seji so govorili tudi o parkiranju» tovornjakov ob mestnih vpadnicah in sklenili, naj bi ljubljanski urbanistični zavod izdelal predlog lokacij za takšno parkiranje. Odločili sö, da bo treba tovorna vozila v naprej ob'prometnih konicah izločati iz prometa. Poseben odlok MS bo postavil komunalno podjetje »Snaga« za upravitelja parkirišča avtobusov na Vilharjevi cesti. Podjetje bo skrbelo za vzdrževanje parkirišča in okolice, ki je zanemarjena, svoje storitve pa bo po dejanskih stro-, ških zaračunalo avtobusnim podjetjem, ki uporabljajo parkirišče. Obvoz tovornih vozil, ki so ga vpeljali pred svetov nim prvenstvom v hokeju na ledu, se je po mnenju komisije obnesel, vendar bi tak režim v napref ostal v veljavi le za tovornjake s prikolica mi. Za druga tovorna vozila bi veljal spet prežim, kot ie bil pred svetovnim prvenstvom. •	; I. VIDIC
[DELU
Včeraj- danes - jutri v Ljubljani
x ROJSTVA — V obeh ljubljanskih porodnišnicah se je v četrtek rodilo 12 deklic in 14 dečkov.
POROKE — Matičar na ljubljanskem magistratu bo imel danes veliko dela. Pred njim se bo zvrstilo nič več in nič manj kot 85 parov, da prič, sorodnikov in prijateljev sploh ne štejemo.
HOTELI — Sinoči sta bila polna hotela »Bellevue« in »Umom, v ostalih hotelih pa je ostalo več ali manj postelj praznih. V »Levu« pričakujejo ponoči skupino finskih turistov, v »Turistu« pa je prenočevala skupina gostov iz Zahodne Nemčije.	%
REŠEVALCI — Včeraj do 20. ure zvečer so ljubljanski reševalci šli 194-krat na pot. Precej je bilo manjših nesreč, saj so prepeljali v bolnišnice 11 poškodovancev.
Garaže na zatožni klopi?
Predlog republiškega urbanietičnega inšpektorja
Republiški urbanistični inšpektor inž. Ostoj Stare je te dni poslal republiškemu sekretariatu za urbanizem predlog, naj' razveljavi vse odločbe o' lokaciji garaž v Savskem naselju ob Linhartovi cesti. Enak dopis je poslal tudi republiškemu javnemu tožilstvu s prošnjo, da izvede preiskavo zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja.
Republiški urbanistični in-špetkor v obširnem spisu med drugim ugotavlja, da je bila »agresivna sala interesentov za garaže« zelo močna in da so pritiskali na vse pristojne organe. Predstavniki hišnih svetov in tudi sami hišni sveti so oklevali, da bi privolili v predlagano rešitev, eden izmed hišnih svetov pa je celo vložil pismeno pritožbo. Občinski upravni organ pa je pritožbo kategorično zavrnil, češ da tudi negativno stališče hišnih svetov ne bi moglo vplivati na izdajo lokacije.
Pritožbeni organ (nekdanji okraj Ljubljana) — je rečeno v prijavi-republiškega urbanističnega inšpektorja — je pritožbo nekega hišnega sveta zavrnil s tehnokratsko obrazložitvijo, j>ri tem pa niti ni vprašal za mnenje glavnega projektanta zazidalnega načrta Savskega naselja. Republiški urbanistični inšpektor ugotavlja, da so izkrivljeno tolmačili člen 34 mestnega odloka o postopku za sprejemanje urbanističnih planov in projektov in da so odgovorni organi prekoračili pristojnosti, ki jih daje zakon o mestih z več občinami mestnemu svetu. Po njegovem mnenju gre za. tako spremembo zazidalnega načrta, ki bi jo lahko imenovali »arhitektonski vandalizem« ali pa »brutalni poseg« v estetsko oblikovano nase-
ii®.
V spisu republiškega urbanističnega inšpektorja je med drugim rečeno, da so pri odločanju o sprejemanju .zazidalnega načrta nedemokratično izključili javnost s tem, da niso razgrnili načrtov, da niso sklicali zborov volivcev, ki bi morali razpravljati o teh načrtih in da tudi občinska skupščina zadeve ni obravnavala. Namesto tega so se pristojni upravni organi poslužili tistih organizacij, na katere so imeli lažji vpliv (npr. komisija pri mestnem svetu), kljub temu, da je vsakomur jasno, da ti predstavniški organi često ne izražajo splošne ljudske volje, tako kot jo izražajo zbori volivcev in občinske skupščine, pred katerimi je teže doseči potrditev subjektivnih teženj posameznih skupin. S takim postopkom so izključili javnost od odločanja in s tem v načelu kršili zakon in ustavo. Namesto da bi bili upravni organi nenadomestljiva pomoč pri urejanju interesov občanov, so v tem primeru tako rekoč igrali vlogo zaščite interesov posameznih skupin.
Republiški urbanistični inšpektor predlaga, naj pristojni organi krivico popravijo, naj razveljavijo vse od-
ločbe, naj napravijo preiskavo in kaznujejo morebitne krivce.
N. I.
OPOZORILO!
Obveščamo kupce — uporabnike elektroaku-stičnih izdelkov tvrdke
V/O »MASPRIBORINTORG« -MOSKVA ZSSR
da naj se za brezplačni servis v garanciji in za servis izven garancije za aparate, ki so jih kupili v SFRJ in za katere je »INTER-IMPEX« dal garancijo kot generalni zastopnik za ‘SFRJ, od 15. aprila 1966. leta dalje zglasijo izključno v spoidaj navedenih delavnicah v SFRJ:
SERVIS — Ljubljana, Rožna dolina cesta
1.	ISKRA IX/6 a
2.	ISKRA
3.	ISKRA
4.	ISKRA
5.	ISKRA
6.	ISKRA
7.	ISKRA
8.	ISKRA
9.	ISKRA 10. ISKRA
SERVIS — Kranj, Trubarjev Trg 10 SERVIS — Maribor, Partizanska 11 SERVIS — Sežana, Partizanska 32 SERVIS —.Rijeka, Rade Končara 17 SERVIS — Zagreb, Primorska 5 SERVIS — Split, Žrtava Fašizma 42 SERVIS — Sarajevo, Ilije Grbiča 4 SERVIS — Beograd, Vojvode Stepe 26 SERVIS — Skopje, Kej »13 Noemvri« b.b.
Vsa pojasnila vam bo dalo podjetje
»INTERIMPEX« - SKOPJE
OBVESTILO
ZDRUŽENO PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA
obvešča, vse telefonske naročnike, da bodo 16. aprila 1966 vključeni v avtomatski telefonski promet, telefonski naročniki TRBOVELJ, HRASTNIKA, ZAGORJA OB SAVI, RADEČ, ZIDANEGA MOSTA, DOLA PRI HRASTNIKU in IZLAK, ki bodo prek pripadajoče avtomatske telefonske centrale vključeni v omrežno skupino LJUBLJANA, katere karakteristična številka je 061.
Opozarjamo telefonske naročnike omrežne skupine Ljubljana, v katero spadajo kraji: Ljubljana, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Sentvid, Dobrunje, Črnuče, Škofljica, Domžale, Mengeš, Kamnik, Grosuplje, Smarje-Sap, Kočevje, Ribnica, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Radeče, Zidani most, Dol pri Hrasti niku in Izlake, da pri vzpostavljanju zvez znotraj omrežne skupine (kadar kličejo naročnike prej omenjenih krajev) ne izbirajo karakteristične številke, ampak samo številko želenega naročnika, kakor je natisnjena v telefonskem imeniku.
Telefonski naročniki ostalih omrežnih skupin (Kranj, Koper in Novo mesto) pa pri vzpostavljanju zvez z naročniki omrežne skupine Ljubljana, med katere od 16. aprila dalje spadajo tudi Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Radeče, Zidani most, Dol pri Hrastniku in Izlake, izbirajo najprej karakteristično številko — 061 — nato pa številko želenega naročnika tistega kraja.
ZDRUŽENO PODJETJE ZA PTT PROMET — LJUBLJANA
ŠIPA»
KAMNIK
Družbeni delavci na seminarju
Občinski komite ZK Kamniku je pripravil dvodnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij ZK, ude ležili pa so se ga tudi člani občinskega komiteja in njego vih komisij. Skupno je na njem sodelovalo okrog 100 družbenih delavcev.
Živahna in neposredna razprava je pokazala, da je bil namen seminarja soočiti stališča in sklepe III. plenuma CK ZKJ s prakso in življenjem v komuni, v celoti do
Udeleženci so dali poudarka pomanjkljivostim, ki zavirajo samoupravljanje in kvarijo notranje odnose v delovnih organizacijah.
PREDUZEĆE ZA IZVOZ-UVOZ
I UNUTRAŠNJI PROMET DRVETOM I PROIZVODIMA OD DRVETA
SARAJEVO
OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR
NA SPOMLADANSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 16. DO 24. APRILA
V KITAJSKEM PAVILJONU KJER RAZSTAVLJAMO:
-	pohištvo za kombinirane sobe
-	spalnice, klasične in sodobne
-	pohištvo za hotelske sobe
-	kuhinjsko pohištvo, klasično in sodobno
-	pohištvo za jedilnice
-	in drugo kosovno pohištvo za gospodinjstva
RAZSTAVLJENE PREDMETE LAHKO KUPITE NEPOSRFDNO NA RAZSTAVNEM PROSTORU IN V NAŠIH PRODAJALNAH:
-	KRANJ. JLA 6
-	CELJE. Mariborska cesta 44
-	REKA, Žrtava fašizma 18
-	ZAGREB. Radičeva 14 JORDANOVAC 7
3558
REX - ZOPPAS CASTOR MOTORNE KOSILNICE OTROŠKE VOZIČKE
CANDY Ud
1
I
VAM NUDI
KOZULIC DOUFMC O
TRST - VIA MACHIAVELLI 12. fei. 38702
Cene konkurenčne! Zahtevajte pojasnila to
Hkrati lahko posredujemo za vas katerikoli nakup v inozemstvu
J
10. stran DELO
ŠPORT
Sobota, 16. aprila 1968
TRETJI DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU
Danes z Romuni za tretje mesto
Naša moška ekipa po ogorčeni borbi premagala reprezentanco ČSSR s 5:4
Jugoslavija : CSSR (posamezne partije): Vecko : Ku-demač 2:1, šurbek : Stanek 2:0, Korpa : Kolarovics 2:1, Vecko : Stanek 1:2, Korpa : Kudemač 0:2, šurbek : Kolarovics 2:1, Korpa : Stanek 1:2, Vecko : Kolarovics 1:2, Šurbek : Kudemač 2:0.
Odlični Šurbek
Za zadnje srečanje v polfinalni skupini je zvezni kapetan določil
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
LONDON, 15. aprila. — V nadaljevanju polfinalnega tekmovanja na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu je danes ekipa Jugoslavije premagala reprezentanco CSSR s 5:4. Jutri bo naša reprezentanca igrala z ekipo Romunije za 3. oziroma 4. mesto evropskega prvenstva. V drugem polfinalu pa je švedska premagala Romunijo 5:2 in bo tako jutri igrSB v finalu s Sovjetsko zvezo.'
še nepreizkušenega Surbeka. To je bil zelo-pameten ukrep, ker se je Zagrebčan izvrstno znašel pri prvem izpitu. Z obeh strani je tolkel s vso silo in večkrat s top spin udarci prisilil najboljšega Ceha Staneka k obrambi. Na ta način pa je Jugoslovan zajel dovolj sape za dokončni udarec. Naše vodstvo se še sedaj prijema za glavo, ker ni že včeraj poslalo v igro borbenega in razpoloženega S ur beka. Igral je spoščeno, skakal za vsa-ko žogo, roka ga je vedno ubogala in povsem je razbil Cehe, ki proti njegovim zamahom niso mogli najti orožja. Vsa sreča, da je obranil mirno kri do konca. Šurbek je tisti, ki je rešil čast Jugoslavije v devetem, izredno napečem in odločilnem srečanju, ko je premagal še tretjega Ceha Ku-derneča. Zares, Šurbek zasluži oceno odlično in smo lahko ponosni nanj.
Korpa je danes spet nenavadno hitro popustil in se ni boril z vsem žarom. Preveč se je zanašal na nasprotnikove napake in se zato tudi uštel za zmago proti Ku-demaču in Staneku, proti katerima je obupal že na začetku dvoboja. Razen tega je spet zatajil v napadu. Res ne vemo, kaj je z njim: enkrat nas preseneti z nedosegljivo igro. drugič pa hitre izgubi voljo in ne more vzdržati hitrega tempa, ki mu ga vsili nasprotnik. Nerazumljivo slabo se je upiral predvsem danes ne tako zanesljivemu Staneku.
Prav tako Je tudi v Veckom. Ko zasluti, da se ga nasprotnik ne boji, izgubi hrabrost in ne more izpeljati vseh napadov. To je dokazal v srečanju s Kudemačem, proti premetenemu Staneku pa je obstal kot vkopan. Prepustil mu je pobudo in izgubil korak. V takih trenutkih postane njegov napad ohlapen in lahko prebojen. Vsak izkušen tekmovalec to Vec-kovo slabost pametno izkoristi. To je storil tudi Stanek in razvneti mladi Kolarovič.
Utrinki
PRENOSI IZ SP V NOGOME TU V 38 DRŽAV — Po podatkih sekretariata FIFA bo imelo televizijske prenose s svetovnega prvenstva v nogometu 38 držav. Razen 26 držav, ki so vključene v evrovizijo. bodo prenašali vse tekme svetovnega prvenstva v Angliji še Bolgarija. CSSR. NDR. Madžarska, Romunija, Argentina. Brazilija. Čile, Mehika in Peru.
DJURIC SE NAPREJ V RE-YERJU — Jugoslovanski košarkarski reprezentant Nemanja Dju-rid, ki igra v moštvu prve italijanske košarkarske lige Reyer iz Benetk, bo najbrž še naprej ostal član tega kluba. Djuricu poteče rok 30. aprila, do ponovne odločitve pa ga je uprava kluba poslala na počitnice v planine.
NEPREKINJEN POLET 7320 km — Ameriška letalka Jerrie Mock je z enomotomim letalom super skyland brez vmesnega pristanka preletela od Honolulu ja prek Kansas Cityja do Columbusa v Ohiu (7320 km), kar je nov svetovni rekord. S tem je Američanka posekala dosežek treh Rusinj, ki so preletele 5900 km.
Pirčeva in Ječmenica sta v svoji skupini gladko in brez napora premagali vse nasprotnice. Sedaj ju pričakujejo Svedinje. Z zmago, ki jo vsi z gotovostjo pričakujemo, bosta naši dve igralki zasedli 9. mesto. Priznati pa moramo, da smo sanjali o boljši uvrstitvi.
Švedi so premočno osvojili prvo mesto v skupini. Udarni Johansson in spretni Alser ne pustita dihati nasprotnikom. Njihovi najhujši tekmeci Romuni so danes kaj klavrno izgledali v borbi z njimi. Evropski prvak Johansson je bil skoraj nepogrešljiv in je z blisokvitimi napadi povsem razbil Romuna Giorgiuco, ki je zaman vrtel žogice s top spin udarci.
Sedaj je že vse jasno. Pri moških bodo Švedi skušali ubraniti naslov proti nepričakovano sposobnim sovjetskim tekmovalcem, Madžarke pa se bodo morale pošteno potruditi, če bodo hotele zaustaviti mladi in neverjetno nadarjeni sovjetski igralki Grimber-govo in Pajsijarijevo.
Moški — polfinale — 1. skupina: Anglija : Madžarska 5:2, Švedska : Romunija 5:2, druga skupina: ZRN : SZ 5:2, Jugoslavija : CSSR 5:4.
Avstrija : Francija 5:3. NDR : Bolgarija 5:1, Poljska : Nizozemska 5:0, Danska : Luksemburg 5:3, Portugalska : Španija 5:3, Belgija : Irska 5r2. Grčija : Norveška 5:3, Finska : Škotska 5:3, Švica : Wales 5:0, Švica : Malta 5:0, Italija : Jersey 5:1.
Zenske — prva polfinalna skupina: Poljska : SZ 3:1, CSSR : Anglija 3:0, druga skupina: ZRN : DRN 3:0, Romunija : Madžarska 3:1.
Jugoslavija : Avstrija 3:0, Nizozemska : Grčija 3:0, Švica : Finska 3:0, švedska : Belgija 3:1, Danska : Wales 3:0. Danska : Španija 3:0, Wales : Irska 3:0, Škot-
Televizijski prenos iz Manchestra?
BEOGRAD, 15. aprila. Jugoslovanski televizijski centri bodo s skupno akcijo, pri kateri sodelu-tovili sredstva za televizijski preje jo tudi »Večernje novosti« zago-nos povratnega srečanja za evropski pokal Manchester United : Partizan, ki bo 20. t. m. v Manchestru.
Jugoslovanska televizija je že v stikih z angleško družbo, ki ima izključne pravice do prenosa.
ska : Norveška 3:2, škotska : Gu-erocey 3:0, Norveška : Luksemburg 3:0.
Končni plasma polfinalnih skupin — moški: švedska, Romunija, Anglija, Madžarska П : SZ, Jugoslavija, CSSR, ZRN.
Zenske — I. : SZ, CSSR, Anglija, Poljska, П. : Madžarska, ZRN, Romunija, NDR.
BORIS ČESEN
IVER DNEVA
Napovedovalec brez primere
Ce napadalec nogometašev Partizana Vladimir Kovačevič že ni bil najboljši v svojem moštvu na tekmi z Manchester Unitedom, pa je nedvomno prav neverjetno točen napovedovalec rezultatov svoje ekipe. Ne samo, da je tudi tokrat točno napovedal zmago Partizana natanko z 2:0, tudi pred povratno tekmo s Sparto je pravilno napovedal presenetljivi izid — 5:0. Nič drugače ni bilo tudi pred tekmami z Nantesom in Werderjem, torej v celotnem tekmovanju za pokal evropskih nogometnih šampionov.
Seveda vas sedaj zanima, kaj meni Kovačevič o povratni tekmi v Manchestru, še pred beograjskim srečanjem je dejal: »Mi nismo ekipa, ki lahko — če se potrudi — izgubi z večjo razliko. Se pravi: finalist bo Partizan!«
Torej ste lahko brez skrbi...
Pred nedeljskimi nogometnimi tekmami
,Plavi’ žele ponovitev tradicije
ZAGREB, 15. aprila. — Zagrebški »plavi« pričakujejo nedeljsko prvenstveno srečanje z ljubljanskim ligašem z vročo željo, da bi obdržali tradicijo in ostali nepremagani na lastnem terenu. Nogometaši Dinama so v spomladanskem delu. zvezne lige
DINAMO
Ljubljanski kajakaši v Italiji
LJUBLJANA, 15- aprila. Danes zjutraj je odpotovala v bratsko mesto Parmo desetčlanska ekipa kajakašev in kanuistov Kanu kluba iz Ljubljane na kajakaški maraton, ki bo v nedeljo na reki Taro.
Nov' rekord v streljanju
ZAGREB, 15. aprila. Danes je Magda Herold iz Beograda postavila nov jugoslovanski rekord v streljanju z malokalibrsko puško standardne izdelave — 560 krogov.
Skakalcev dovolj, trenerjev premalo
Z opažanji o smučarskih skokih začenjamo razpravo o problematiki smučanja pri nas
Bolj ko se je bližala zima koncu, bolj so stopnjevali naši smučarski skakalci formo in z njo vred uspehe. Le-ten je bilo nekaj že prej (ob začetku sezone Pečar v Obers tdorfu, Eržen v Bi-schofshofenu) in sredi nje (Ponte di Legno, Cortina itd.), približno toliko pa je bilo tudi slabih uvrstitev naših skakalcev na mednarodnih tekmovanjih. Toda naš namen tokrat ni poudarjati bodisi neuspehov bodisi uspeho^"S5 so bili ob koncu tekmovalne sezone celo boljši kot je bilo pričakovati (Eržen 2. v Sapporu, 8. v Planici, Zajc 13. v Planici in 4. v Johanngeorgenstadtu, Pečar 14. v Planici in 4. v Oberwiesenthalu), marveč nanizati nekaj naših zapažanj o tej smučarski zvrsti pri nas.
Nedvomno je bila letošnja sezona ena izmed tistih, za katero so se naši smučarski skakalci temeljito pripravljali. Priprave pa niso zajele le tistih pri vrhu, marveč širši krog članov, v okviru planiške šole pa tudi pionirjev in mladincev. Tako kot tokrat — in še bolje — bi morali pripravljati naše smučarske skakalce vselej. Pri tem pa bi morali vsi, pa čeprav so prostovoljno prevzeli skrb za razvoj in napredek smučarskih skokov, še tesneje sodelovati med seboj — ne glede na klubsko pripadnost. Le izmenjavanje njihovih mnenj in izkušenj ter nenehno strokovno izpopolnjevanje ob pomoči SZS oziroma njenih ustreznih organov lahko privede do rezultatov, ki si jih želimo. Vselej moramo imeti pred očmi veliko zanimanje med našo mladino za skakalni šport in seveda tudi v naši javnosti. V Sloveniji je zdaj približno 850 skakalcev, večinoma pionirjev, ki tekmujejo na občinskih tekmovanjih in priložnostno še drugje. Večina teh pionirjev skače kakor ve in zna. Le redki med njimi so v strokovnih rokah, le malokate-rim pomaga starejši, izkušeni skakalec. Le-ta pa ne utegne pomagati dovolj, ker je še sam aktiven skakalec in ker njemu samemu primanjkuje znanja. Hibe pa, ki se
Smučanje je slovenski nacionalni šport, se radi postavljamo. »Lepo bi bilo, ko bi bilo zares«, pa je pred nedavnim nekdo komentiral trenutno stanje pri nas. Kako pa je s smučanjem v resnici, kateri problemi ga tarejo, kaj vse bi morali storiti, da bi bilo i bolj množično i bolj kvalitetno — o vsem tem bomo na temelju zapažanj v letošnji sezoni, v naslednjih tednih pisali v našem listu. Razpravo o smučarskih problemih odpiramo s prispevki naših .novinarjev, k sodelovanju pa seveda vabimo vse, ki hočejo sodelovati v široki javni diskusiji o našem navzlic vsemu vendarle najbolj nacionalnem športu...
jih navzame pionir, potem težko ali pa sploh ne more več odpraviti niti najboljši trener.
Torej: več strokovnega kadra
Skratka: strokovnega kar dra močno primanjkuje tako za tiste pri vrhu, kakor za tiste, ki se vzpenjajo k njemu, medtem ko ga za množico, ki je še v »dolini«, skoraj nimamo. Ustanovitev planiške šole pred letom je bil izredno pomemben ukrep, ki omogoča kolikor toliko sistematično delo, čeprav za zdaj še ne z vsemi za smučarske skoke najbolj nadarjenimi pionirji. Na prvenstvu v Kisovcu smo videli nekaj teh samorastnikov, starih komaj enajst, dvanajst let. Nekateri trenerji žal menijo, da pionirjem ne kaže posvečati prav velike pozornosti pred puberteto, češ da se med nj tako močno spremenijo, da je potem ves prejšnji trud zaman. Pri tem imajo v mislih predvsem telesno rast.
Toda tudi s tistimi, ki so se izkazali že kot mladinci, smo leta in leta ravnali premalo zavzeto potem ko so postali člani .in so bili med njimi na repd. Premalo smo jih pošiljali na lažja mednarodna tekmovanja, premalo smo se ukvarjali z njimi, zlasti potem, ko se je začela tekmovalna sezona, ko je bil edini trener v glavnem na voljo le reprezentantom. Ko je med letošnjimi pripravami
za Planico zvezni trener dobil pomočnika, se je položaj naglo izboljšal, toda doba je bila prekratka, da bi ti mlajši člani, ki so tako rekoč čez noč postali reprezentanti, dosegli kaj več. Očitno jih je motil prehod z 90 m na 135 m skakalnico, čeprav tega po prvi preizkušnji oziroma izbirni tekmi ne bi mogli soditi, saj so jo opravili zelo dobro. Pravzaprav tem mladim skakalcem ni toliko primanjkovalo treninga, skokov samih, mnogo bolj je bilo občutiti, da-psdhično niso bili pripravljeni za tekmo leta. Nasploh lahko trdimo, da so imeli vsi naši skakalci letos v primerjavi s prejšnjimi leti za seboj precej skokov, premalo pa so bili izbrušeni vsestransko, zlasti psihično. Odtod pomanjkanje njihove prisebnosti na startu in seveda poguma. Prav priprave z dvema trenerjema za Planico, priprave mladincev z več trenerji v okviru planiške šole za »Pokal Kongs-berg« v Ponte di Legnu, so prinesle uspehe.
Vse to narekuje naši smučarski organizaciji —in Smučarska zveza Slovenije je že napravila prve korake — da okrepimo zbor naših trenerjev tako po kvalitetni plati kakor po številu. V NDR imajo na primer v vsakem večjem klubu poklicnega trenerja za skoke, zveznega trenerja za člane in posebej za mladince, psihologe itd. Pri nas imamo samo enega po-
LOJZE GORJANC — zvezni trener naših smučarskih skakalcev
klicnega trenerja in ker kljub pomoči nekaterih klubskih trenerjev ne more posvetiti vsem enake pozornosti, niti ne vsem tistim', ki so najbližji vodilni trojici, ga potem nekateri krivijo za neuspehe Vsekakor je imel naš zvezni trener tudi na skupnih treningih dovolj opravka, ko' je odpravljal hibe našim najboljšim, zaradi česar mu je zmanjkovalo časa in je preostale tekmovalce bolj ali manj prepuščal njihovim klubskim trenerjem. Nekateri skakalci so bili s tem zadovoljni, drugi pa so tožili, da z njimi nima dovolj potrpljenja.
Nedvomno je, da so naši skakalci letos kljub delnim neuspehom,-zlasti na svetovnem prvenstvu, dosegli zelo velik napredek, ki pa bi bil in bo še večji, če bomo imeli za številne tekmovalce tudi dovolj ustreznega strokovnega kadra in boljše pogoje za delo med letno sezono, predvsem več plastičnih skakalnic.
D. KURET
na maksimirskem stadionu v štirih srečanjih osvojili 8 točk z zavidljivim številom danih in prejetih zadetkov — 12 in 0. To je vsekakor podvig, katerega lahko občudujemo.
Zanimivo pa je, da dina-movci kljub temu niso preveč prepričani v gotovo zmago nad Olimpijo. Ne skrivajo, da imajo svojega nedeljskega gosta za zelo »trdega« nasprotnika in da točke v igrah s takimi rivali niso vedno zagotovljene, kljub dejstvu, da bo dvoboj . pred zagrebškim občinstvom.
Dokončna sestava Dinama za nedeljsko igro bo znana šele v soboto po zadnjem lažjem treningu. Videz je, da ne bo mogel igrati branilec Cvek, ki je bil poškodovan. Verjetno ga bo zamenjal Bla-škovič, toda tehnično vodstvo nerado daje izjave o dokončni sestavi moštva. Tehnični direktor Čuvaj nam je naštel trinajst imen, ki pridejo v poštev za sestavo moštva. To so: Skorio, Cvek, Blaško-vič, Lončarič, Puljčan, Ram-Ijak, Gračanin,	Zani-
hata, Kiš, Rora, Lamza, Ko-beščak in Mešič.
"»Pod zastavo« so poklicani vsi tisti nogometaši, ki so igrali tudi na zadnjem dvoboju proti Partizanu, poleg njih pa še- Blaškovič, Kobe-ščak in Mešič, ki so »novinci«. Ce bo prišlo do sprememb, bi Mešič lahko igral v obrambi, Kobeščak pa v napadu.
S. P.
Napoli : Crvena zvezda 2:1 (1:0)
NEAPELJ, 15. prila. — V povratni četrtfinalni tekmi za srednjevropski pokal je Napoli premagal beograjsko Crveno zvezdo 2:1 (1:0). Ker so Beograjčani doma zmagali 2:0, so se tako uvrstili v polfinale tega tekmovanja-
Dinamo je velik favorit, toda...
V tem tempu in lovu za čimbolj dragocene prvenstvene točke kajpada ni časa, da bi se še zmeraj zaustavljali in premlevali pravkar minule nepozabne dogodke na centralnem stadionu. Razmišljanja so dopustna samo toliko, kolikor je potrebno tehničnemu štabu Olimpije delati določene spremembe, oziroma korekture pred novim srečanjem.
Na vrsti je nekdanji državni prvak Dinamo, h kateremu odhajajo Bežigrajčani jutri v goste. V taboru čmo-belih je pred odhodom v Zagreb povsem mimo, brez kakršnekoli nervoze in podobno. To je povsem razumljivo, saj vsi prizadeti presojajo nedeljske dogodke povsem realno, brez vsakršnih utvar, ker se zavedajo, da je Dinamo doma popoln gospodar in da iz Maksimira odhajajo letos njegove žrtve praznih rok. In česa naj bi se potetntakem nadejala Olimoija? Taki občutki in mndnje so povsem normalni, kajti kakršnekoli druge optimistične napo-
OLIMPIJA
vedi bi nedvomno izzvenele neskromno.
Seveda, s tem pa še ni rečeno, da so se igralci Olimpije že v naprej sprijaznili s tako usodo, saj konec koncev nogometna srečanja skoraj redoma prinašajo večja ali manjša presenečenja. In prav v tem je vsa mikavnost športnih tekmovanj. Hočemo reči, da čmo-beli vendarle'ne odhajajo v Maksimir kot outsiderji, saj so na prenekaterih tekmah — zadnjo nedeljo pa sploh — dokazali, da po kvaliteti sodijo V to elitno družbo. Najbolj je razveseljivo dejstvo, da napadalna for; macija spet prihaja k sebi, da je učinkovita, brez česar si seveda ni mogoče zamišljati uspeha niti v borbi z naislabšim nasorotnikom.
Trener Elsner bo tokrat ponovno skušal uveljaviti taktiko okrepljene obrambe, kar bo branilcem vsekakor v precejšnjo pomoč zlasti še. ker bodo imeli opravka s hitrimi Dinamovimi napadalci. Prav zategadelj bo dajal pozornost igralcem v ozadju, vsi prodori pa naj bi v glavnem potekali prek hitrih kril in srednjega napadalca Zagorca. Ce se bodo igralci v glavnem držali njegovih navodil in se med devetdesetminutno borbo kar naibolj angažirali, tedaj je lahko pričakovati zanimiv dogodek, ki navsezadnje ne bi bil brez vsakega upanja za goste	S. L.
Dosedanja bilanca
Ljubljanski nogometaši so doslej odigrali devet tekem z zagrebškim Dinamom. Bilanca je zanje dokaj neugodna, saj so zmagali samo dvakrat. Izidi v podrobnem pa so bili tile: 1:4, 0:2, 2:1, 2:5, 3:2,3:5, 4:6, 0:1. 0:1.
MAKARSKA, 15. aprila. — Tu se danes začela kolesarska dirka »Jadranska magistrala«. V prvi etapi od Makarske do Dubrovnika (170 km) je zmagal Živkovič 4: 22,48 pred Valenčičem, Škerljem, Valičem, Kalanom, čubričem in Biličel — vsi v enakem času.
V tretje gre rado - remi?
Petrosjan poifovno ni uveljavil precejšnje premoči
MOSKVA, 15. aprila — Prav neverjetno, da Petrosjan, priznani realizator boljših pozicij, že tretjič zapored v odločilnem trenutku popusti in nasprotnik se mu s podjetno igro v zadnjih potezah pred kuvertiran jem izmuzne. Velemojstra sta namreč prekinila partijo v poziciji, v kateri ima svetovni prvak damo in kmeta proti dvema trdnjavama (-1f- še trije kmeti na vsaki strani), vendar najbrž iz te moke ne bo pravega kruha.
Začetek je bil pričakovan — nadaljevanje razprave o karokanski obrambi, vendar drugače kot v prvi partiji. Za zdaj je pokazal Petrosjan v tej .otvoritvi več, seveda, če izvzaammo realizacijo. Napadalni poskusi Spaskega proti varno spravljenemu črnemu kralju so bili samo poskusi, brez vsakršnega učinka, zato pa je Petrosjan medtem obrnil položaj sebi v prid in pri tem zaslužil še kmeta. Od tu dalje je najbrž nadaljeval premehko, potem pa v časovni stiski dovolil najprej nadaljnje menjave in nato žrtev kraljice za dve .trdnjavi. Kmet več’v je sicer ostal, toda remi je kljub temu verjetno na obzorju. Kaže, da Petrosjan za zdaj, v prvih/treh partijah, zanesljivo vodi srednjo igro, v finalu pa, nogometno izraženo, zastrelja enajstmetrovko. To bi seveda lahko bila v nadaljevanju dvoboja nevarna psihična' obremenitev, ki jo'zmorejo samo največji borci.
1.	e4.	c6.	2:	d4,	d5,	3.
ed, cd. 4. c4, Sf6, 5. Sc3, e6, 6. S£3, Le7, 7. cd, S:d5, 8. Lc4, Sf6, 9. 0—o; 0—0, 10. De2, Sc6, 11. Le3, Sa5, 12. Ld3, b6. 13. Lg5, Lb7, 14. Tadl, Tc8, 15. Tfel, h6, 16. Lel, LÖ4, 17. Ld2, L:c3, 18 bc, Dd5, 19. Dfl.,D:a2, 20 Se5, Sb3, 21. Te2, S:d2, 22. Te:d2, Dd5, 23. c4. Dd6, 24. De2, Tfd8, 25. h3, Sd7, 26. Sg4. h5. 27. Se3. g6, 28. Ta2, Ta8. 29. Dc2, Kg7, 30. Le4, L:e4, 31. D:e4. Sf6, 32. Dh4, Td7, 33. Tad2, Tad8, 34. Td3, a6. 35 Dg5, Se4, 36. Dh4, Sf6. 37. Tb3, Dc7, 38. d5, De5, 39. T:b6, ed, 40. S:d5, S:d5, 41. cd, T:d5, 42. D:d8, T:d8, 43. T:d8 prekinjeno.
Prekinjena pozicija:
Beli (Spaski): Kgl, Tb6, Td8, f2, g2, h3 (6)
Cmi (Pearos jan): Kg7, De5, a6, f7, g6, h5 (6)
Velemojstra bosta partijo nadaljevala jutri, v nedeljo bosta počivala, v ponedeljek pa bo na sporedu četrto srečanje, ko bo imel bele figure Petrosjan.
Turnir v Bognor Regisu
BOGNOR REGIS, 15. apr. — V prvem kolu mednarodnega turnir, ja v Bognor Regisu (Anglija) je mojster Dragoslav Andrič izgubil s 16-!etnim učencem Terencom Baldwinom v 39. potezi.
V	Ш. kolu je Matanovič remiziral z Angležem Basmanom, Ka-rakljajič pa je premagal Islandča-na Thorbergsona.
Čabarjkapa, evropski prvak med slepimi
TIMENDOEFERSTAITO, aprila. — Na prvem evropskem prvenstvu slepih je zmagal Čabarkapa z enakim številom točk kot Djuka-novič — 7,5, toda po Bucholz sistemu je pripadel naslov čabar-ka.pl. Tretji na tem turnirju, ki ima mojstrsko vrednost je Zeitler (ZRN) s 6.5 točke. Slede: Eres (Madž) 6, Kristensen (Dan) 5, Pokorni (CSSR), Bonen (Angl), Kračun (Rom) 5 itd:
Prvenstvo NPL
V	XI. kolu podzvezne lige sta si kandidata za prvo mesto Litija : Domžale podelila točke. Ostali rezultati: Litija : Domžale 1:1, Dob : Induplati 1:6, Sava : Zagorje 2:4 in Rakek : Rudar B. 6:2. V vodstvu je še vedno Litija z 18 pred Zagorjem, ki ima tudi 18 točk.
Mladinska liga: Litija : Domžale 2:1, Dob : Induplati 4:6 in Sava : Zagorje 4:5. V vodstvu je N K. Domžale z 18 točkami pred Zagor-jem_ :n Litijo, ki imata po 14 točk.
Ljubljanska mladinska liga Vlil. kdo: Hrastnik : Svoboda 1:5, Ilirija : Kamnik 5:3, Usnjar : Ljubljana 2:8 in Olimpija B : Slovan 2:8. Vodi Ljubljana z 18 točkami pred Slovanom s 16 točkami.
Vijoličasti
tokrat
počivajo
MARIBOR, 13. aprila. Zaradi izstopa Slovana iz druge zvezne nogometne lige bo imela ekipa NK Maribora to nedeljo odmor, saj bi se morala sestati v Ljubljani prav z moštvom Slovana. Maribor je v četrtek gostoval v Murski Soboti, kjer je premagal domačo Muro 4:0 (1:0). Strelca za Maribor sta bila Prosen 2 in Košak, en gol pa so si dali domačini sami. Prihodnji četrtek pa
MARIBOR
čaka moštvo Maribora zelo zanimiva tekma. Njihov nasprotnik bo reprezentanca avstrijske štajerske in Koroške. Tekma bo v Ljudskem vrtu.	Sid
Beri spored
DANES
NAMIZNI TENIS
LONDON — Evropsko prvenstvo.
LJUBLJANA — Republiški turnir. Začetek ob 17. uri v domu Ilirije v šiški.
KOŠARKA
LJUBLJANA: prijateljska tekma med Željezničar jem in Slovanom pb 19.30 v Topniški ulici.
rfipttrt.TfiKA T.Tfi-A: Jesenice — Ilirija, Trnovo — Ljubljana, Maribor — Branik, Rudar — Triglav, Elektra — Lesonit.
PLAVANJE
REKA, — Prvi dan mednarodnega mitinga v zimskem bazenu. Začetek ob 19.30.
KOLESARSTVO
makarska — Drugi dan dirke »Jadranska magistrala« Dubrovnik — Makarska. Jutri Makarska — Šibenik.
VAJE NA ORODJU
LJUBLJANA:	Začetek republi-
škega prvenstva za ženske ob 17. uri v Narodnem domu in študijski telovadnici (članice I. razreda in mladinke).
JUTRI
ATLETIKA
LJUBLJANA — Občinsko prvenstvo šiške v krosu za vse starostne razrede (ob 9,55 na stadionu Ljubljane).
ROKOBORBA
ZAGREB: II. zvezna liga — Lika : TAK Ljubljana
ROKOMET
ZVEZNA LIGA — MOŠKI: Bosna (V) — Rudar, Zagreb — Dinamo, Partizan (Bje) — Partizan (Bgd), Crvenka — Bosna (S), Železničar — Rabotnički, M. Bosna — Borac, C. zvezda -
REPUBLIŠKA LIGA Branik — Celje, Kranj — Tržič, Ajdovščina — Ormož, Slovan_ — Brežice, Piran — S. Gradec; ženske: Branik — Selca, Ajdovščina
—	Koper, Slovan — Brežice, Piran — Olimpija.
ODBOJKA
ZVEZNA LIGA: železničar (Bgd)
—	Mladost (Zem), Železničar — Mladost (Zgb), Student — Partizan, Sloboda — C. zvezda. Jedinstvo — Bosna.
RUGBI-
ZVEZNA LIGA:	Brodarac —
Ljubljana, Zmaj — Mladost, Nada
—	Dinamo.
RUVANJE
REKA:	Zaključek mednarod-
nega mitinga. Začetek ob 18. uri.
KRANJ — Zimsko republiško prvenstvo pionirjev ob 9. uri.
STRASBOURG — Drugi dan tekmovanja »šest nacij« (prvi. dan v soboto).
VAJE NA ORODJU
LJUBLJANA — Drugi dan republiškega prvenstva za ženske (ob 9. uri na Taboru za mladinke in članice П. in Ш. r., ob 9. uri za pionirke v Narodnem domu.).
NAMIZNI TENIS
LJUBLJANA — Nadaljevanje republiškega turnirja. Začetek ob 8. uri.
CELJE — Rebeuškov memorial za neregistrirane igralce.
SMUČANJE
ZÜRS — Veleslalom (1-B) z udeležbo jugoslovanskih tekmovalcev.
NOGOMET
ZAGREB: Dinamo — Olimpija ob 16.' uri v Maksimiru.
SNL. Železničar — Mura, Rudar (T) — Celje, Kladivar — Rudar (V), Aluminij — Branik, Koper — Gorica (vse ob 16. uri), Ljubljana : Triglav ob 10.30.
SCNL (zahod): Usnjar :	Pri-
morje, Jesenice : Ilirija, Izola : Hrastnik, Kamnik : Tržič (vse ob 16. uri), Svoboda : Slavija ob 10. uri. Vzhod: Ojstrica : Drava, Pa-pimičar :	Grafičar. Partizan :
Mejnik (vse ob 16. uri), Olimp : Nafta, Kovinar : Partizan (K) ob 10.30.
Obvestilo
HOKEJSKI KLUB »OLYMPIA« Ljubljana bo začel s kondicijskimi treningi, ki bodo v ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17.30 pod strokovnim vodstvom tov. Pavloviča. Prvi trening bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 16. — slačilnica v Hali Tivoli. Vabljeni vsi člani kluba, kakor tudi vsi tisti, ki se želijo vključiti v aktivno delo.
Pomembno poslanstvo zgodovinarjev
Kako teče delo in kakšni so načrti zvezne komisije za zgodovino telesne kulture
Pred dobrim letom je bila ustanovljena pri Zvezni komisiji za telesno kulturo posebna komisija za zgodovino telesne kulture jugoslovanskih narodov, ki je po začetnih težavah končno lahko začela z intenzivnejšim delom.
Komisiji so naložene odgovorne, pa tudi težke naloge: pripravljati mora po organizacijski in strokovni strani vse, da pridemo v doglednem času do pravega, po znanstvenih metodah napisanega fioia tudi s tega področja našega kulturnega razvoja Naloge so tem težje, ker za precejšnje območje države še nimamo nobenih pravnih osnov, zlasti pa ne virov, na temelju česar bi tako delo sploh lahko začeli in je veliko vprašanje, kako bomo temelje lahko ustvarili oziroma zbrali. Komisija mora pomagati tudi katedram za zgodovino pri naših visokih šolah pri tesnejšem medsebojnem povezovanju kot do sedaj, zlasti pa bo treba pravilno poenotiti metodo dela in koncept obravnavanja predmeta.
Med nalogami je vseka or treba na prvo mesto postaviti vprašanje arhivov in drugih virov.
Zbiranje in ohranjevanje virov tudi s tega področja je naša splošna kulturna dolžnost, zlasti pa dolžnost telesnokulturnih delavcev. Po tem nas bodo tudi ocenjevali zanamci, po teh vidikih lahko tudi mi ocenjujemo prednike.
Položaj je glede tega boljši na Hrvatskem in v Sloveniji, občutno slabši pa na področju nekdanje kraljevine Srbije z izjemo Vojvodine, kjer so že tudi zbrali precej gradiva, M pa ga bo še treba urediti^ medtem ko v ostalih predelih o zgodovinskih arhivih sploh še ni mogoče govoriti.
Kako je z gradivom v SRS?
Oglejmo si na kratko, kako je z gradivom v naši republiki.
Ohranjeno imamo gradivo od prvih začetkov rasti naše telesne kul-
ture, med drugim verjetno naš najstarejši športni tisk, letak iz 1. 1845, s katerim vabi S. Mandič na sabljaško prireditev, ohranjen je arhiv Južnega in Ljubljanskega Sokola, najpomembnejši vir za zgodovino slovenske telovadbe, tudi planinci imajo vse gradivo nared, zbrano je gradivo za zgodovino našega smučanja, ohranjeni so arhivi naših prvih športnih klubov, skratka, gradiva je na prvi pogled razmeroma veliko, pa vendar s stanjem ne moremo biti zadovoljni
Predvsem manjka gradivo za območja zunaj Ljubljane. Ni zapiskov in obširnejših poročil za ozemlje Trsta in Gorice, zlasti za razvoj športa v teh krajih, medtem ko je na voljo nekaj več podatkov o razvoju telovadbe na tem območju. Te kraje je zasedla Italija in ne vemo, ali je ohranjenega Še kaj in kje. Sleherno, tudi najskromnejše poročilo ali zapis, pa morda fotografija je lahko dragoceno dopolnilo podatkov, M jih v zelo skromnem številu hranimo v arhivu na VSTK. Morda je še kje očividec, ki bi napisal svoje
Nič boljše ni z gradivom za se-
verne predele naše domovine. O Sokolu v Železni Kapli, edinem takem efruštvu na Koroškem, sta ohranjena samo skromen zapis in razglednica, o nekaterih orlovskih društvih, ki jih je nekaj tudi bi lo na Koroškem, pa sploh nimamo ohranjenega ničesar.
Zelo skromni so izvirni podatki tudi za zgodovino telovadbe in športa na Štajerskem in ne vemo, kaj in koliko se je morda le še ohranilo in rešilo tega gradiva iz časov hitlerjevske okupacije.
Na splošno lahko rečemo, da ogrodje sicer imamo — kar sicer pomeni veliko —, da pa nam manjkajo zapiski zlasti manjših društev In društev izven Ljubljane, ki bi lahko izpolnili preneka-tero vrzel in pomanjkljivost pri pisanju monografskih del in s tem tudi celotne slovenske zgodovine.
Tudi glede tiskanega _ moremo biti preveč zadovoljni. Ohranili so se nam posamezni pri-
Nauka o telovadbi, ohranjen je, kolikor vem, en sam primerek 11-sta Južni Sokol, ki je Izhajal v
Ljubljani 1. 1871. Imamo posamez-najstarejših
šolskih učbenikov, pred kratkim smo odkrili še en tisk iz 1. 1871, navodilo za izlete Ljubljanskega Sokola, verjetno .edini ohranjeni primerek in vir velikega pomena, vendar so se nam, kot se zdi, popolnoma izgubili tako važni viri kot je npr. revija Sport, ki je s presledki izhajala v Ljubljani od 1926. naprej in je nimajo niti na NUK, pa tudi na visoki šoli se do sedaj še ni posrečilo zbrati celega kompleta. Manjka, dolga vrsta tiskanih ali šapirografiranih letnih poročil ki so izšli ob raznih priložnostih, letakov, sploh gradiva, ki so ga priložnostno izdajale organizacije in bi danes rabilo kot izvrstno gradivo.
Tudi fototeka iz starejših časov je močno pomanjkljiva, je pa več kot gotovo, da je takih stvari po podstrešjih in med starim papirjem še dovolj, treba pa bi jih bilo odkriti, in spraviti na pravo me-
«to- ^	. ^,
Tudi nimam n starih telovadnih “ kola, Orla ta Vesne ter . starih športnih orodij, in podobnega, kar lahko pomaga zpxiovtaarju, da pravilen odgovor na zastav-vprašanje.
Na zadnji seji komisije Je bilo sklenjeno, da bomo poiskali pot do posameznikov, ki bi bili voljni pomagati pri tem delu, prek komisij in zvez za telesno kulturo, pe tudi te vrstice naj že bodo uvod k stikom, ki jih je treba vzpostaviti v tej zadevi s terenom.
Dolžnost do zanamcev
Ce mi prednikom ne moremo očitati velikih grehov pri zbiranju in čuvanju zgodovinskega gradiva, pa se bojim, da bo močno drugače čez nekaj desetletij, ko bodo naši potomci ocenjevali našo sedanjo kulturno prizadevnost in smisel za čuvanje gradiva.
Mislim, da bi danes težko našli državo, ki si tudi na področju telesne kulture išče tako prizadevno in izvirno pot k množični telesni kulturi kot pri nas. Naš razvoj bo zato zanimiv ne samo za domače, temveč tudi za druge zgodovinarje; kako jim pripravljamo gradivo?
Za začetek je navdušen redoljub takoj po osvoboditvi odpeljal kar s kamionom na Vevče kupe dragocenih arhivov, ki so se ob koncu vojne znašli v Ljubljani na Taboru.
Nato je požar pred leti hkrati s prostori Športne zveze uničil skoro ves arhivski material republiških strokovnih zvez; v tem primeru gre res za višjo silo, res pa Je tudi, da arhivsko gradivo ni bilo primemo spravljeno.
Nesreča končno ne bi bila res katastrofalna, če bi se bolj briga11 za arhivsko gradivo, ki je nastajalo pri različnih okrajnih zvezah in klubih ter društvih. Vemo samo to, aa gradivo, kolikor ga že niso požgali ali prodali kot odpadno blago, trohni po vlažnih
kleteh in lopah in bo, če že ni, zgnilo in bomo tako izgubili ogromno možnosti za objektivno opazovanje in razlaganje današnje telesne kulture.
.To je problem, ki ga je treba rešiti, in to čim hitreje. Največ takega gradiva je zbrano trenutno, če izvzamemo arhive, ki jih čuvajo organizacije same, na Visoki šoli v Ljubljani, kar pa še ne pomeni, da bi tu morali zbrati vse gradivo. Gradivo, pomembno za razvoj ožjih območij, bo pač najprimernejše spravljeno v ustreznih lokalnih študijskih in arhivskih ustanovah, če pa kje ni smisla ali prostora za take stvari, pa sprejme tako gradivo rade volje arhiv na ljubljanski Visoki šoli za telesno kulturo. Vsekakor pa je treba ustvariti enoten, centralno urejen pregled nad zbranim gradivom, to delo pa prevzema Visoka šola, ki je pripravila tudi evidenco do sedaj zbranega gradiva. Dosedanje izkušnje so pokazale, da posestniki takega materiala kažejo za zbiranje in čuvanje veliko smisla ta ga prepuščajo večinoma brez plačila, medtem ko včasih, zlasti za fotografije mlajšega datuma, zahtevajo malenkostno odškodnino.
Ce že sedaj veste za to ali ono stvar,- ki ima svoj pomen in vrednost za zgodovino naše telesne kulture, oglasite se ali pa poma gajte, da bodo take stvari prišle na pravo mesto: opravili boste kulturno delo.
бвЛзо Stepišnik
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJ
za 4 ali 5 kg perila
DOMENICO KOZULIC - TRST
Via Machiavelli 12, tel. 38702
Devizni račun: BANCO Dl ROMA TRIESTE (brez številke)
нвазшшшшиашдшшшшш
оШгет
DESTILERIJA IN TOVARNA LIKERJEV
LJUBLJANA
FRANKOPANSKA 9
sprejme v delovno razmerje
DVA TRGOVSKA ZASTOPNIKA
za naše prodajno območje
POGOJ:
visoko kvalificiran delavec živilske stroke z najmanj 5-letno prakso ali komercialist z daljšo prakso, lasten avtomobil, osebni dohodek po ustvarjenem prometu.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Vsa pojasnila daje splošni sektor podietja »ALKO« — Ljubljana, Frankopanska 9. •	3554
Največja specializirana trgovina
USNJENI IZDELKI IN IGRAČE
kovčki
aktovke
torbice za dame denarnice večerne torbice rokavice dežniki
elek. železnice
mehanične igrače
kolesa in tricikli
avtomobili
lutke
žoge
igrače vseh vrst
elegantno opremljeni otroški vozički
/-S.

"O • , V? Л
GRAZ, Am Eisernen Tor 3
Vsak voziček - model Oprema za dojenčke in otroška mo ’ Če predložite oglas - popust
POMLADANSKO ZASEDANJE — Francoski parlament, ki se je te dni sešel na pomladansko zasedanje, je sicer obravnaval celoten spekter domačih in tujih problemov, kljub temu pa so se strasti najbolj razvnele okoli francoskega izstopa iz NATO. Opozicija iz vrst socialistične stranke SFIO je Pompidouja večkrat prekinjala, ko je pojasnjeval politiko vlade, tako da je moral predsednik skupščine Chaban-Delmas pogosto posredovati.
LEONOV V PARIZU — Ob peti obletnici prvega človekovega poleta v vesolje je sovjetski vesoljec Aleksej Leonov obiskal Pariz, kjer je ob več priložnostih opozoril na sovjetske uspehe v. vesolju. Ob tej priložnosti je prišlo tudi do zanimivega srečanja: Leonov je na razstavi knjig slovitega opisovalca fantastičnih dogodivščin Julesa Verna srečal tudi vnuka tega pisatelja Jeana-Julesa Verna in njegovo soprogo.	^	Foto: AP
PRVA MEDNARODNA RAZSTAVA FILMSKEGA PLAKATA — Odprli so jo sinoči v Moderni galeriji v Ljubljani. Lepe izbore plakatov so poslale organizatorjem — (revija Ekran in odbor za film in TV pri ZKPOS) številne države. Na sliki: po otvoritvi v razstavnem prostoru.	Foto: E. ŠELHAUS
Nadaljevanje s prve strani
Organizacija kliničnih bolnišnic
ške skupščine glede sprostitve zmogljivosti za potrebe psihiatrične in gerontološko geriatrične službe v Sloveniji. Poročilo omenja, naj bi sproščene zmogljivosti bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo v Ormožu uporabili za potrebe psihiatrične službe. sproščene zmogljivosti ftiziološke klinike v Ljubljani pa za ustanovitev gerontološko geriatričnega centra. Take rešitve hkrati prispevajo tudi k racionalnejšemu iz-koriščanju sedanjih zmogljivosti posameznih zdravstvenih zavodov. V zvezi s tem je republiški sekretariat organiziral več posvetovanj s prizadetimi zavodi, strokovnimi in družbeno političnimi predstavniki. Pristojni samoupravni organi so na podlagi predhodnih razgovorov in posvetovanj že sprejeli ustrezne sklepe.
Izvršni svet je sprejel še odlok o kilometrini, dnevnicah in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč, višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
Zdravilišča v novi luči
zbor obravnaval tematiko zdravilišč predvsem z zdravstvenih vidikov in ne tudi posebej z vidika zdraviliškega turizma. Menila je, da je tudi ta turizem odvisen od razvoja zdravstvene dejavnosti v zdraviliščih, da pa sedanje kapacitete ustrezajo potrebam zdravstvene službe, ni pa možnosti, da bi'jih na račun te službe širili glede na potrebe turizma in so bila tako po predhodnem sklepu začasnega odbora formulirana tudi stališča.
Pri razpravi o družbeni skrbi za materialni položaj borcev sta Jože Oblak in Stane Drobnič opozorila na večje težave pri izplačevanju priznavalnin in drugih dajatev borcem v gospodarsko manj razvitih občinah, kjer je število borcev razmeroma veliko, finančne možnosti pa manjše kot v gospodarsko močnejših občinah. Pri obravnavanju stanovanjske problematike je Stane Drobnič podprl predlog glavnega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije, da naj republiška skupnost socialnega zavarovanja iz sredstev 4 odstotnega stanovanjskega prispevka prispeva h gradnjam stanovanj za upokojene borce.
Jože štencl je govoril predvsem o nekaterih problemih borcev z območja Apaške kotline, Stjepan Bunta pa o nekaterih nujnih preventivnih ukrepih, ki naj preprečijo porajanja socialnih problemov pri razmeroma zgodaj upokojenih borcih.
Nekako zaokrožen pregled problematike materialnega položaja borcev je podala Majda Gaspari, Ruža Šegedin pa je ob povzetku razprave poudarila predvsem skrb in nekatere oblike dela za boljše zdravstveno varstvo borcev ter nujnost pomoči pri urejanju stanovanjskih problemov. O sredstvih,	ki	so
jih upokojenci prispevali v stanovanjski sklad, ne da bi se nato ta sredstva uporabljala za gradnjo stanovanja, je dejala, da je z letošnjim letom dana republiški skupnosti socialnega zavarovanja možnost, da ta denar dejansko nameni za gradnjo stanovanj.	Dejala	je,	da	je	po-
vsem pravilno, da bi imeli upokojeni borca pri tem prednost,	bodisi	da	gre	za	iz-
gradnjo neposredno stanovanj ali pa za sofinanciranje domov za upokojence, kjer bi dobili prostor borci, ki bi to želeli.	,
Na poslansko vprašanje dr.
"	kdaj	bo
izvršni sivet predložil skupščini program financiranja za Manični center, v katerega je vMjučen tudi onkološki inštitut, ker je obljubljeni datum — konec marca — že potekel, je odgovoril Dolfe Vojsk. Dejal je, da je gradivo za obravnavo tega problema pripravljeno, delo se je zavleklo zato, ker je imela komisija veMke težave z vprašanji financiranja te gradnje in vsemi drugimi problemi, da pa je sedaj gradivo pripravljeno ter bo izvršni svet o njem razpravljal prihodnji teden in tudi skupščina.
MARIJA NAMORŠ
•••
Napad na kitajsko poslaništvo
je sporočila indonezijska agencija Antara, so demonstranti, med katerimi je bilo več sto ljudi kitajskega rodu, napadli veleposlaništvo po javnem protikitajskem zborovanju na trgu Banteg. Agencija je sporočila, da so demonstranti nameravali protestirati zaradi »sovražnega stališča in obrekovalnih napadov Pekinga na Indonezijo«. Toda osebje veleposlaništva demonstrantom ni dovolilo, da bi bili vstopili v poslopje, kar je »zbudilo njihov gnev in povzročilo nerede«.
Kot nadalje trdi agencija, so demonstrante napadli z železnimi in lesenimi palicami, iz notranjosti poslopja pa sta odjeknila dva strela. To je, kot trdi Antara, še bolj razdražilo demonstrante, ki so vdrli skozi glavni vhod na dvorišče, sneli kitajsko zastavo in jo raztrgali na koščke. Hkrati so demonstranti z zunanjega zidu veleposlaništva sneli kitajski grb in ga zažgali, nato pa so vdrli v notranjost poslopja, kjer so preiskali vse prostore. Hoteli so namreč najti važne dokumente m fotografije, da bi jih bili izročili oblastem.
Druga skupina demonstrantov je hkrati blokirala zadnji izhod in uničila tamkaj nekaj avtomobilov veleposlaništva. Demonstracije so trajale skoraj poldrugo uro.
Razgibana parlamentarna razprava
čemer so tudi sicer v dosedanji debati največ govorili.
Umik Francije iz NATO so, kot je bilo tudi pričakovati, najostreje kritizirali stranka centra in socialisti. Voditelj narodnih republikancev in nekdanji premier Pleven je obsodil »politiko izvršenega dejstva«, se pravi, vladni sMep, da odreče sodelovanje v NATO, ne da bi se bila prej pozanimala, kaj menijo o tem javno mnenje, parlament in francoski zavezniM. Pleven je zanikal vsakršno učinkovitost politike narodne obrambe zunaj NATO.
Zunanji minister Couve de Murville je v odgovoru kritikom vladne politike izjavil, da je Francija bila in da bo tudi v prihodnje zaveznica Američanov. Toda oblike tega prijateljstva se spreminjajo in razvijajo v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi razmerami.
Proti obsodbi vladne politike do NATO pa se je danes izrekla združena socialistična stranka (PSU), ki je v sporočilu ostro napadla socialistično stranko (SFIO) GuyaMol-leta, češ da se je postavila v bran atlantske politike.
Odmevi na obisk Baševa
SOFIJA, 15. apr. (Tanjug). Skoraj vsi davišnji sofijski časopisi so pozdravili obisk bolgarskega zunanjega ministra Ivana Baševa v Jugoslaviji in poudarili, da je bil obisk uspešen.
časopis »Rabotničesko delo« je v današnjem uvodniku poudaril, da so pogovori Ivana Baševa z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Markom Nikezičem potekali v duhu prijateljstva, medsebojnega razumevanja in iskrenega hotenja po nadaljnjem razvoju dobrih sosedskih odnosov med državama, časopis piše, da je skupno jugoslovansko-bolgarsko uradno sporočilo važen dokument o dosedanjem razvoju stikov med državama. Ta razvoj je zelo pozitiven in hrabrüen. Nedvomno bo obisk zunanjega ministra LR Bolgarije v SFR Jugoslaviji, piše vodilni bolgarsM list, vplival na nadaljnji razvoj vsestranskega sodelovanja na tej široki podlagi.
Liu Šao Či v vzhodnem Pakistanu
DAKA, 15. aprila (Reuter). Predsednik LR Kitajske Liu šao <5i in zunanji minister Cen Ji sta pripotovala danes v Dako na 48-urni obisk v glavno mesto vzhodnega Pakistana. Na letališču v Daki je predsednika Liu šao Čija sprejel pakistanski predsednik Ajub Kan. Daka je zadnja etapa čijevega državnega obiska v vzhodnem in zahodnem Pakistanu.
ZDA odpirajo vrata kitajskim študentom
WASHINGTON, 15. aprila. Zastopnik State Departmenta je povedal, da so ZDA pripravljene dovoliti nekaterim kitajskim študentom in znanstvenikom, da obiščejo ameriške univerze.
Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je danes zaymil ameriško ponudbo, češ da gre za prevaro, katere namen je »preslepiti ameriško ljudstvo in svetovno javno mnenje in izkoriščati prijateljska čustva, ki jih ameriško ljudstvo goji do kitajskega ljudstva«.
V Čilu odkrili leglo nacistov
RIO DE JANEIRO, 15. apr-(Tanjug.) — V Santiagu so sporočili, da so odkrili v notranjosti čila večjo skupino nacistov. Vodja te skupine je nekdanji poveljnik Luftwaffe Hermann Schmidt. Kot navajajo, živi ta skupina nacistov že vrsto let v Čilu. Nacisti so ustanovili kmetijsko kolonijo v tej državi in ji dali ime »P 3tojanstvo«. Policija je sporočila, da so to kolonijo spremenili v pravo koncentracijsko taborišče pod vodstvom nacistov.
Omejen vpis na univerzo v Skopju
SKOPJE, 15. apr. (Tanjug) Svet skopske univerze je na ifocojšnji seji sprejel predlog fakultete, da se omeji vpis novih študentov na nekatere fakultete v šolskem letu 1966-1967. Nove študente bodo vpisovali na podlagi uspehov v srednjih šolah.
Pa še to:
TRGOVINA IN PSIHOLOGIJA (PA ŠE KAJ) — Ko so v ponedeljek, 14 aprila hotele gospodinje v Polhovem Gradcu kupiti kruh. ga niso dobile. Nemalo presenečene so namreč zvedele, da trgovina kruha za ta dan ni naročila, ker /je baje računala, da si bodo ljudje speMi • veliko-, nočne potice. Torej: Polhograjčani za prihodnje velikonočne praznike založite se s — poticami, kajti sicer se boste postili kot letos!
Spremembe v avtorskem pravu
S seje zvezne medodbor-ne komisije za sestavo osnutka zakona o avtorskih pravicah
BEOGRAD, 15. aprila (Tanjug) — Sedanji zakon o avtorskih pravicah bo verjetno doživel temeljitejše spremembe, ki jih ne narekujejo samo intenzivnejši razvoj kulturnega življenja v Jugoslaviji in avtorsko-pravnih odnosov, ampak tudi novi momenti, ki so prišli na dan o avtorskih pravicah tudi zunaj naše države. 2e ko so usklajevali sedanji zakon o avtorskih pravicah (1957> z ustavo, je bilo slišati zamisli o tem, da bi bilo treba avtorskopravno zaščito v Jugoslaviji modernizirati. Lani so v zveznem sekretariatu za izobraževanje in kulturo ustanovili strokovno komisijo, ki je pripravila osnutek zakonskih predpisov, s katerimi bi vso snov uredili v skladu z razvojem prakse doma in v tujini; o njih so se zelo podrobno izrekla zainteresirane institucije in zveze avtorjev.
Poleg pretehtanega besedila zakona o avtorskih pravicah je komisija pripravila tudi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorskih pravicah, iz katerega izvira tudi povsem novo besedilo — osnutek zakona o zaščiti pravic umetnikov — izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih ustanov.
Vsi ti predlogi so prišli sedaj pred medodbomo komisijo za sestavo osnutka zakona o avtorskih pravicah, ki je imela danes prvo sejo v zvezni skupščini.
Državni podsekretar v zveznem sekretariatu za izobraževanje in kulturo Rodoljub Jemuovič je obrazložil nagibe, ki so vplivali na to, da bi na novo uredili avtorskopravno zaščito. Med drugim je dejal, da je naša država lani ratificirala univerzalno (svetovno) konvencijo o avtorskih pravicah in to jo zavezuje, da v svoj avtorskopravni sistem vnese nekatere specifične nove določbe, vsebovane v konvenciji. Revizija sedanjega zakona o avtorskih pravicah bo zajela kinematografska dela, avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju, pravico prevajanja, avtorske pogodbe in organizacijo ustanov za zaščito avtorskih pravic. Popolna novost bo uvedba institucije »Domaine Public Payant«, kar pomeni uvedbo obveznosti v breme uporabnikov avtorskih del, da plačajo skupnosti posebno dajatev za uporabo tistih del, za katera so 4 jasnile avtorsko-premoženjske pravice. Uvedbo te institucije predlagajo — kakor je danes dejal Jemuovič — ne samo zato, ker je vrsta držav, med njimi tudi socialističnih, uvedla ta sistem, ampak tudi zategadelj, ker bi tako dobili avtonomni vir sredstev za razvoj kulturnega življenja.
Prošnja ZRN za članstvo v ekonomski komisiji OZN
ŽENEVA, 15. apr. (TASS.) DR Nemčija je zaprosila za enakopravno članstvo v eko» ч nomski komisiji OZN Evropo. Kot je sporočila agencija ADN, je vto prošnjo sporočil v pismu namestnik zunanjega ministrstva DRN Georg Stibi. Pismo je poslal predsedniku 21. zasedanja komisije OZN v Ženevi.
Od leta 1956 je ZR Nemčija članica te komisije, medtem ko DR Nemčijo zastopa v komisiji le stalni opazo-, valeč.
0 krivcu še nobene besede
Preiskavo o vzrokih nenadne smrti devetih bolnikov v sarajevskih klinikah nadaljujejo
SARAJEVO, 15. aprila. — Sarajevska javnost se še vedno zelo zanima za nerazjasnjen primer na sarajevskih klinikah,' kjer je nedavno iznenada umrlo devet bolnikov. Komisija strokovnjakov, ki jo je ustanovil republiški sekretariat za zdravstvo in socialno politiko, proučuje zadevo v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Kakor smo poučeni, preiskava še ni končana. Pričakovati je, da bo uradno poročilo zvezne komisije objavljeno prihodnji teden.
Dekan medicinske fakultete prof. dr. Hajrudin Hadži-selimovič in predsednik sveta te fakultete prof. dr. Grujiča Zarkovič pa sta medtem povedala časnikarjem nekatere doslej neznane stvari.
Dekan medicinske fakultete namreč trdi, da se sarajevski bolnišnici, v katerih so umrli bolniki, pravilno imenujeta »Klinična bolnišnica Koševo« in . »Klinična bolnišnica Jezero« in da ti dve bolnišnici že dve ali tri leta nista v sestavi medicinske fakultete. »Nimamo nobenega vpliva na delo takih ustanov,« pravi dekan medicinske fakultete prof. dr.
Hadžiselimorič, »in torej tudi ne moremo nositi nobene odgovornosti za to, kar se tam dogaja:«
Tudi predsednik sveta fakultete dr. Zarkovič trdi, da se v vrhunski zdravstveni ustanovi, kakršna mora biti klinična bolnišnica, povezana s fakulteto, ne bi moglo zgoditi, da bi se zaradi izMjuči-tve hladilnika pokvarila kri in da bi 'zaradi tega izgubil kdo življenje.
V resnici domnevajo, da je nekdo neposredno kriv za smrt devetih bolnikov, čeprav komisija še ni povedala svoje besede o tem.
Zanimivo pa je, da upravnik klinične bolnišnice Koševo Dragiša Savič (v sestavi te bolnišnice so tudi druga, tretja interna in kirurška klinika na katerih so se zgodili smrtni primeri, medtem
Zadnje vesti
ko sta ginekološka in otroška klinika v sestavi klinične bolnišnice Jezero) trdi, da bolnišnica nikoli ni bila v sestavi medicinske fakultete.
Predstavniki fakultete se ogrevajo za zamisel o integraciji inštitutov in Minik z medicinsko fakulteto, tako da bi bolje izkoristili opremo in obstoječe kadre. Predstavniki fakultete so tudi pripravljeni v bodoči integrirani ustanovi — če bo uresničena ta zamisel, za katero se je doslej izrekla samo fakulteta, ne pa tudi bolnišnice — urediti specializirano službo, M zdaj v Sarajevu sploh še ni urejena. Zavarovanci so namreč z njo nezadovoljni, ker je prepuščena zdravstvenim domovom, v katerih so zdravniki — specialisti povečini honorarno zaposleni.
V celoti vidi fakulteta izhod v integraciji vseh inštitutov in klinik z medicinsko fakulteto. Kaj bodo rekle k temu bolnišnice in ali bo ta zanimiva zamisel sprejeta, je za zdaj težko napovedati. Vsekakor ima uveljavljena, vrhunska znanstvena ustanova, kot je medicinska fakulteta, tako opremo kakor tudi kadre, ki bi lahko mnogo bolje organizirali zdravstveno varstvo prebivalstva, kot je organizirano zdaj. Razen tega bi to hkrati pomenilo združiti znanost in prakso in bi zatorej takšna integracija morala dati tudi rezultate.
DANA PAVICIĆ
Kenijska vlada zavrača Odingo
Oster odgovor kenijske vlade na obtožbe bivšega podpredsednika
NAIROBI. 15. apr: (Tanjug). Kenijska vlada je sino-či ЗрогофЗа, da bo odločno ukrepala proti vsem, M bi poskušali spodkopati njeno avtoriteto in trdnost v državi. To opozorilo vsebuje vladni odgovor na obtožbe, ki jih je izrekel nekdanji podpredsednik republike . Oginga Odinga. Ta je včeraj odstopil. Odinga je izjavil, da noče biti član »vlade, ki služi tujim interesom« in ki ji niso mar volja in težnje kenijskega ljudstva. Povedal je, da Kenijo zdaj upravlja »nevidna vlada« zunanjih sil, katerim se je.jposrečilo podkupiti in spriditT »mnoge ljudi na odgovornih položajih«.
Vlada je zelo ostro odgovorila na Odingovo izjavo in TianiTraja vse njegove obtožbe; ki šo, kot piše^ v vladnem sporočilu, »neposreden napad na integriteto in osebnost predsednika Kennyatte kot tudi na vse člane vlade in parlamenta«.
Pravzaprav, je poudarjeno v sporočilu, poskuša Odinga prepričati kenijsko ljudstvo, da tisti, ki zdaj upravljajo državo, niso zvesti in lojalni, m da so postala sluge neke države, da pa se je edino njemu posrečilo upreti tem skušnjava^ Toda za Kenijo ni.. druge izbire, kot da se razvija nač.podlagi svoje last-; ne filozofije. Vsakdo, kdor obljublja, da bo mogoče zlahka pridobiti bogastvo, in kdor si prizadela spremeniti Ke-hijo v kopijo kake tuje ideologije, izdaja narodno stvar.
Ali naj vse ureja enoten zakon
Zvezni komite: natančneje urediti turistično dejavnost
BEOGRAD, 15. aprila (Tanjug). — Zvezni komite za turizem je danes pod predsedstvom dr- Jožeta Brileja obravnaval teze za zakon o turizmu- Na sestanku je prišlo do izraza enotno gledišče o tem, da je treba natančneje urediti turistično dejavnost, bila pa so tudi deljena mnenja o tem, ali naj bi vse to urejal enoten zakon ali pa naj bi sprejeli več predpisov. Prevladalo je mnenje, da je treba predvsem urediti temeljna vprašanja v turizmu, in sicer z zveznimi predpisi. Kakor so poudarili, bi bilo z enim zakonom težko zajeti vse, ker se v turizmu prepletajo razne dejavnosti-
Za kako- heterogeno stvar gre, je pokazala razprava o statusu turističnih krajev-Pokazalo se je namreč, da bi v sedanjih razmerah ustvarili več obveznosti kakor pa pravic, če bi kak kraj razglasili za turističen.' Uvajanje predvidenih ugodnosti za te kraje, kakor so davčne olajšave, nižja obrestna mera za kredite in drugo, je namreč stvar bank oziroma komun in jih ni mogoče vezati na to z zakonom o turizmu. Od: prto vprašanje je tudi, ali bi delitev na turistične in neturistične kraje bila spodbudna in kaj bi sploh pridobili z novo Masdfikacijo turističnih krajev-
Na predlog Jožeta Brileja so sklenili, da bo skupščina strokovnjakov podrobneje proučila vsa ta vprašanja in pripravila osnutek predpisov o turističnih krajih-
Telegrami
Sporočilo budistov brez podpisov
SAIGON, 15. apr. (AFP) — Nocojšnje sporočilo budističnega inštituta, v katerem so sprejeli odločitev Kyjeve vlade o volitvah, ni nobenega podpisa. Ni še znano, če je pri sestavljanju tega poročila sodeloval Tič Tri Kvang, ki je voditelj borbenega krila budistov. Vse izjave, ki so jih dali v Da Nangu in Hueu, pa kažejo, da so se voditelji, ki nadzorujejo položaj v centralnem Vietnamu, odločili, da bodo nadaljevali boj, dokler ne bodo zrušili generalske vlade v Saigonu.
Johnson o odnosih z Latinsko Ameriko
MEHIKA, 15. apr. (Tanjug) V kratkem se imam namen sestati s šefi nekaterih latinskoameriških držav, da bomo proučili možnosti sklicanja neke konference na najvišji ravni, je izjavil predsednik ZDA Johnson. V Mehiki, kjer je odkril spomenik Abrahamu Lincolnu, republikanskemu predsedniku ZDA, je razložil poglede o sodelovanju in odnosih z latinskoameriškimi državami.
Med drugim je dejal, da smatra splošni gospodarski in socialni razvoj Latinske Amerike za poglavitni cilj svoje politike. Nadalje je izrazil prepričanje, da bodo v celoti uresničili program »zveze za napredek« in sporočil, da bodo ZDA pomagale zgraditi avtocesto skozi džunglo na mejah Paname in Kolumbije, iki bo povezovala Severno Ameriko z Južno Aemriko. riko.
Predsednik ZDA bo odpotoval nocoj iz Mehike, tedaj bodo tudi objavili uradno sporočilo o pogovorih
Petintrideset držav zahteva mir v Vietnamu
CANBERRA, 15. apr. (Reuter) — Petintrideset držav je danes zahtevalo takojšnje pogovore za sklenitev miru v Vietnamu. Konferenca inter-parlementame unije je sprejela resolucijo, 'ki zahteva ustavitev spopadov v Vietnamu in pogovore o miru.
Parlament Ugande sprejel novo ustavo
NAIROBI, 15. apr. (AP) — Parlament Ugande je danes sprejel novo ustavo. Dosedanji premier Milton Obote pa je prisegel kot novi izvršni predsednik.
Pogreb iraških funkcionarjev
BAGDAD, 15. apr. — Deset iraških funkcionarjev, ki so se smrtno ponesrečili s predsednikom Arefom, so danes pokopali v Bagdadu.
Indira Gandhi bo obiskala Nepal
DELHI, 15. apr. (TASS) — Premier Nepala Suria Baha-' dur Tapa in predsednica vlade Indije Indira Gandhi sta potrdila v skupnem sporočilu načela miroljubne koeksistence nevezanja in mednarodnega sodelovanja. Premier Indira Gandhi je ponovno potrdila, kot je poudarjeno v komunikeju, da Indija izpolnjuje taškentsko deklaracijo in je odločena urediti svoje odnose s Pakistanom na podlagi tega dokumenta. Indira Gandhi je sprejela povabilo, da obišče Nepal.
Britanski minister na obisku v Pragi
PRAGA, 15. apr. (CTK) — Britanski državni minister za gospodarske zadeve Harry Aisten Albu je prispel danes na sedemdnevni obisk v Češkoslovaško. Z njim je dopotovalo tudi pet znanih britanskih ekonomistov.
RUSK BO OBISKAL ZRN — WASHINGTON. Reuter poroča, da bo ameriški zunanji minister Rusk po ministrski konferenci držav NATO v Bruslju v začetku junija obiskal Bonn.
POVABILO — MOSKVA. Sovjetska vlada je pozvala sirskega premiera Zuajena, naj uradno obišče Moskvo. V SZ bo prispel 18. aprila.
SARAGAT GRE NA ŠVEDSKO — RIM. Italijanski predsednik Saragat bo 14. in 15. junija na povabilo švedskega kralja obiskal švedsko.
KEJNONEN V SZ — MOSKVA. Poveljnik finske vojske general Kejnonen je prispel na uradni obisk v Moskvo. Tja ga je povabil sovjetski obrambni minister Malinovski.
SUVANA FUMA NA JAPONSKEM — TOKIO. Laoški premier Suvana Fuma se je v Tokiu sešel z japonskim premieram Satom in se z njim pogovarjal o vietnamskem problemu ter o gospodarskem sodelovanju med deželama.
NEUSPEH — LONDON. Sovjetska zveza in Velika Britanija se nista mogli sporazumeti o finančnih problemih, ki so nerešeni še od začetka druge svetovne vojne.
IZJAVA — BEJRUT. Novi libanonski premier Jafi je izjavil, da je njegova vlada trdno odločena, da se Libanon ne bo pridruževal različnim paktom na področju Bližnjega vzhoda.
PROTEST — NEW YORK. Turčija je obvestila generalnega sekretarja OZN U Tanta. da vlaga formalni protest zoper Grčijo, češ da je ta kršila turški zračni prostor.
Vreme 15. APRILA 1966 ob 13. uri
Temperature
Ob	07	13
Ljubljana	8	13
Planica	4	8
Brnik	6	12
Maribor	7	14
Celje	6	14
Slov. Gradec	7	13
Novo mesto	6	16
Koper	13	14
Kredarica	0	—2
Reka	12	14
Pulj	9	14
Split	14	19
Dubrovnik	14	17
Zagreb	8	16
Beograd	13	14
Sarajevo	6	19
Titograd	12	21
Skopje	14	21
Celovec	6	—
Gradec	5	—
Dunaj	8	16
Milano	12	19
Genova	14	—
München	9	11
Zürich	9	13
Benetke	10	—
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Področje nizkega zračnega pritiska se razprostira iznaći Atlantika preko srednje Evrope do Rusije. Na njegovem južnem obroki* potujejo ved no novi valov! frontalnih mo tenj. Eden izmed njih je da nes prešel naše kraje, naslednji pa je že dosegel zahodno Evropo in se prav tako pom; ka proti vzhodu.
NAPOVED:
SLOVENIJA:
Ponoči in dopoldne bo delo ma do spremenljivo oblačno, popoldne se bo pooblačilo in so že možne ponovne padav: ne. Najnižje nočne temperatu re bodo med 0 in 5, v Pr: morju 9. najvišje dnevne med 13 in 18 stopinjami C.
V naslednjih dneh bo pre vladovalo nestalno vreme. Ob časno bodo še padavine.
JUGOSLAVIJA:
Spremenljivo oblačno bo. v južnih krajih še toplo.
Snežne razmere:
Žičnica na Krvavec, oblačno, 4 stop., na gornji postaji rčruce 30 cm, Njivice in Tiha dolina 65 cm, žičnica obratuje. Žičnica na Vogel, rosi, 3 stop., 120 cm, nihajna žičnica m vlečn:ca obratujeta. Ribniška koča, delno obl., 5 stop., 90 cm, južni, vlečnica dela. cesta prevozna do Planike, žičnica na Zelenico. Ljubelj’, zmerno oblačno. 8 stop., brez snega. Vrtača, zmerno oblačno, 7 stop.. 40 cm snega, južni. Zelenica, zmerno oblačno, 5 stop., 100 cm snega, južni. Dot3 na Komni, oblačno, 4 stop , 134 cm snega, tovorna žičnica obratuje, pot prehodna. Litostrojska koča, rosi, 1 stop , 105 cm snega, prevozna cesta od Škofje Loke do Roba, iz bohinjske strani pa do Volčje jame. Triglav Kredarica, zmerno oblačno, 0 stop.. 210 cm
paoevmc 3 pol 0BL*č*iC