Štev. 11. V Mariboru 16. marcija 1893. Tečaj XXVII List ljudstvu V Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na d..m za celo leto 2 Klel. 50 kr., za pol leta 1 ffld. 30 kr.. za četrt leta 85 kr. Naročnina sa pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Hcsinio nase ljudstvo po okolicah mest in trgov! Našo ljudstvo, kar ga živi blizo mest in trgov, pride po gostem v dotiko z ljudmi v bližnjem mestu ali trgu. Koder so razmere zdrave, tam to ni krivo in je laliko oelo dobro za okolico, pa tudi za mesto ali ti^, vendar kje so, v tem oziru, pri nas razmere zdrave ? Ljubi Bog,; po naših mesLili in trgih so ljudje blizo vsi za okolico, nevarni, nevarni za krščansko življenje, za narodni razvoj, pa tudi za gmotno stanje naših -Ij ud i j I Sapa,' ki prihaja od todi v okolico, ni zdrava ter raz-naša kalice razudanosti, zapravljivosti in nemškutarijo todi . več, ondi manj, vselej pa več, kakor jih more vdu-šiti naše, sicer dobro ljudstvo, predno vzraste ta plevel med pšenico ter zaduši v ljudstvu našem vsak bolji čut za sv. vero in materno besedo. Ali ni pomoči zoper to plevel? Ne vem, toži nam prijatelj našega lisla v Hočah, ne vem, če rečem preveč, da je naše ljudstvo v tem oziru jako na slabem. Ne glecle na gospodarske razmere, ki hirajo pod pritiskom nemškutarskih ali nevednih županov, lahko opazi vsakdo kmalu veliko duševno zapuščenosL našega ljudstva. Le poslušajmo jih, kako govore, celo župani, da kar ušesa bolijo! Morda je tak človek poliznil kedaj pri nemški mizi kako drobtinico, ki jo torej pri prvi priliki mora vporabiti, češ, da se pove bolj »imenitno« v nemščini a siromak s tem le priča, da je ubog polovičar, ki ne zna tega, ne onega jezika. Kedaj bode drugače? Pri mladini se naj začne prerojenje; naše učiteljstvo ima priložnost, pokazati se vredno svoje nalogo; naj uči deeo čiste slovenščine in podpira pouk z lepimi slovenskimi knjigami, katere bi izposojevalo otrokom iz ».šolske knjižnico . In za odrasle! Istina, prepotrebno. bi bilo posebno v teh krajih razširiti, kolikor mogoče, vrlo d ušivo sv. Mohorja. Častita duhovščina spravi, ¿e pridobi todi vsaj š" jedenkrat toliko u lov prekoristnemu društvu, ne le vernega duha med svoje župljane, ampak stekne si tudi lepih zaslug za narodno probujenje, zakaj po takih knjigah bode po času ljudstvo postalo dovzetno za narodne misli. Na drugi strani pa bi so naj po poklicanih možeh za to skrbelo, da tudi v te kraje dohaja večje število slovenskih časnikov, mesto nam sovražnih nemško-liberalnih listov. Če kmetu prigovarja k čemu mož, ki ima po svojem stanu in po svojej zdra-vej razsodnosti mogočen vpliv na-nj, prijateljski njegovi opomini ne bodo ostali brez dobrega sadu; slovenski kmet pač navadno ne ve pri nas, za kaj se gre prav za prav, zato ga je treba poučiti o njegovih dolžnostih in pravicah. Žalost pa polije človeka, če pride lu pa tam zvečer v kako domačo gostilno! Kmeti in gospodje pri jedni mizi, pa vsi hočejo nemščino! Tukaj bi bilo primerno nastopiti in ne oziraje se ne na levo, ne na desno s prepričevalnimi besedami poučiti kmeta o narodnih naših borbah, ne pa se izgubiti v gostem laba-kovem dimu pri kvartah, jednemu ali drugemu brez-značajnežu na ljubo, ki se sramuje svoje matere slovenske, kramljajoč po nemški. Cel, značajen mož ne molči, kjer se žali ali sovraži to, kar on ljubi. Kako pa bi mogel poleg sedeči kmet spoštovati svojo materinščino, če je »gospodje« nočejo govoriti! Zato na noge, odločilni možje vplivnih stanov, sovražno elemente ven, ven iz uradnij, ven iz šole, ven iz gostilne, kaj dela tujščina, nam sovražna, na naših tleh? Beseda o lovski postavi. (Konec.) Poglejmo zdaj še celo stvar od druge strani. Naša občina plačuje na leto okoli 2000 gld. direktnega davka, blizo toliko pa še priklad: skupaj toraj okoli 4000 gld znosimo kmetje v c. kr. davkarijo. Da je to breme nam--težko, pričajo naši žulji in znoj, še bolj pričajo pogost^ pohodi eksekutarja, kateri hodi zaostali davek terjaCr'^ uk in zabavo. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr.. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Koliko pa je vreden lov, oziroma koliko se plača na-jemščine? Ne rečem, da bi bil vreden več, ali še toliko morda ne, vendar znesek ta je le okoli 50 gld. Kolik razloček je v teh številkah? In kakor sem zgoraj opisal, še večji razloček je v pravicah, kajti s tem sem dokazal, da lovske pravice segajo kmetu globoko v njegovo premoženje in blagostanje. Morda mi utegne kdo očitati, da glede škode pretiravam, prečrno rišem ali ker se je slučajno meni škoda zgodila, da vse to govorim le »pro domo sua«. Kar se ravno moje škode tiče, cenim jo lahko, kolikor veljajo enaka drevesca drugod in to bi zneslo okoli 25—30 gld. To bi ne bilo — če tudi je težko — še ravno največje hudo, ko ne bi še več trpela sadjereja. Kmet videvši tako in enako nezgodo, ne mara se več truditi s sadje-rejo, saj je njegov trud tako nehvaležno izpostavljen vsem nadlogam, h katerim on more in sme le molčati. In nasledek vsega tega bo, da bode naša domovina glede sadjereje še bolj zanemarjena, to pa edino le zarad lova. Prepričani smo vsi kmetje, da naši gg. poslanci storijo vse, kar vedö, da je v bran in blagor njih volil-cev. Iz tega vzroka ne morem si kaj, da ne bi gorko jim priporočil to rano kmetijstva — sedanjo lovsko postavo, da jo celijo s tem, da jo prenaredijo in to v korist tudi — kmetu. To pa se zgodi le, ako se proglasi zajec za škodljivo žival, postavim, kakor lisica. Škoda je gotovo njegova, še desetkrat večja od lisice.) Drugič pa naj bi bil kmet opravičen škodljivce svoje vsaj odganjati (p. zajca od sadnega drevja, od zeljnih sadik, šoje s koruze itd.) ne da bi se mu to štelo v kazen, kakor zdaj, da je »lovski tat«. S tem bi se kmetu dala le pravica, katero ima sicer vsaki stan in človek, da namreč sme braniti svoje imetje škode. Ako bi se pa izgovarjalo, da potem bode lov manj vreden, dostavimo lahko, da smo pripravljeni ono malenkost kmetje utrpeti, saj ta znesek v primeri s škodo ni vreden niti imena. Ponavljaje svojo prošnjo do gg. poslancev še en-kral, opominjam in prosim občinske in okrajne zastope zopet, naj vložijo enake prošnje gledč lovske postave na kmetijsko družbo ali deželni odbor in to tako mnogoštevilno, da jih ne bodo mogli prezreti. Saj trpi kmet povsod enako škodo, katera je pa še bolj občutljiva, kakor se sploh misli. Če hočemo kaj doseči, delajmo vzajemno in ne zanašajmo se na druge. Prošnje te so lahko enostavne, ali biti morajo edine glede podlage, to pa je »zajčji zob.« Slavno uredništvo »Gospodarja« pa prosimo, naj posreduje v tem, zraven naj pa sloj zvedava imena občin, ki so prošnje poslale in s tein pokazale, da vedö, kjer kmeta čevelj najbolj žuli. Kmet iz Pohorja. -- Cerkvene zadeve. Cerkvena glasba. Cerkvene pesmi. Za mešane glasove. Zložil Ivan Zupan, orgljar in organist v Kamnigorici (Steinbüchel in Oberkrain). Založil skladatelj. Tiskal Milic v Ljubljani. Cena zvezku je 50 kr. Zbirka obsega 12 pesmij različnega značaja, katerih umetniško oceno je že »Slovenec« z dne 8. marca št. 55 prinesel in sicer iz peresa ¡zbornega glasbenega umetnika in strokovnjaka Danila Fajgeljna. Po tej krasni oceni se že smemo zanesti, da so imenovane pesmi za dosti umetno in v cerkvenem duhu zložene. Velikonočnih je 5, štiri s slovenskim in ena z latinskim tekstom .egina coeli, laetare), 2 o sv. Rešnj. Telesu, 2 o Materi ožji, na ča*t sv. Fhrijnnn. znkonc.ka. in slednjič äe slavnostna pesem, ki se daje kaj lepo za razne prilike porabiti, kakor so: deset, dvajset, trideset, petdesetletnice itd. dandanes na dnevnem redu. Pesmi so melodijozne, jako živahne in vesele, vendar pa nikjer ne prekoračijo cerkvene dostojnosti. Dragi orgljavei prelepe zelene Štajarske, ki radi prepevate vesele pesmi v cerkvah, kar Vam nihče zameriti ne more, saj je menda še Bog dolgočasnih pevcev žalosten, sezite urno po teh pesmih, ne bode Vam žal. Da me pa kdo napačno ne ume, ko omenjam »veselo petje«, moram precej pripomniti, da jaz nimam tistih pesmij za vesele, ki jih nekateri na cerkvenih korih na »okroglo« navijajo, kakor štrene na inotovilo. Take so jako žalostne, ampak le one so vesele, katere se v »cerkvenem duhu« gibljejo. Cerkveni duh mora pesmi prešinjati, in tak cerkveni duh in pobožno veselje je navdahnjeno v ravno kar priporočanih pesmih. Gosp. skladatelj Ivan Zupan je sodružnik orgljarske tvrdke: »Brata Zupan v Kamnigorici«, katera ravno sedaj izdeluje nove orgije za ljubeznjivo semeniško cerkev sv. Alojzija v Mariboru in se bodo prihodnje poletje stavile na kor imenovane cerkve. M. Tomec. Ponovljenje sv. lnisijona v Vitanji. Veseli dnevi so bili za Vitanjsko faro zadnji teden. Obhajalo se je namreč ponovljenje sv. misijona, katerega je vodil vlč. g. Franc Doljak iz družbe Jezusove. Kdo bi se pač ne veselil takega časa, ki marsikateremu gane trdo srce, zaceli globoko dušno rano in mnogim pomaga k časnemu in večnemu blagru! Tudi nam ste, vlč. g. misijonar, k temu pripomogli s svojimi krasnimi in gin-ljivimi govori. Gotovo, Vi imate srce za nas; občudujemo Vašo ljubezen, ki Vas je vzlic Vaše visoke starosti vodila na lečo trikrat na dan, da ste nas ognjevito učili, vnemah, svarili. Za Vaš preveliki trud sprejmite našo najprisrčnejšo zahvalo! Bog Vam mnogokrat poplačaj! — Pa tudi vsem č. gg. duhovnikom se zahvaljujemo za njih trudapolno sodelovanje, posebno pa Vam, č. gosp. župnik, da ste nam preskrbeli ta sv. misijon, kakor tudi za veliko požrtvovanje v teh dneh. Hvala Vam! M. Š. Mili darovi za družbo vednega feščenja: Remšnik 6 ti. 44 kr., Sv. 11 j v Slov. gor. 1 fl. 50 kr., Sv. Marjeta niže Ptuja 14 fl., Sv. Anton v Slov. gor. 2 ti. (54 kr., Širje (j 11. 20 kr., Sv. Janž na Dravskem polji 6 fl., Kozje 0 II., Sv. Vid na Planini 5 fl.. Planina 3 fl.. Prevorje 3 fl., Sv. Florijan na Poču 4 II. 75 kr., Sv. Štefan pri Celju 9 fl., Bizelj 9 fl. 54 kr., Podsreda 17 fl. 2 kr., Keichenburg 24 fl. 4 kr., Bazbor nad Laškem 1 fl. 35 kr., cerkev sv. Alojzija v Mariboru 10 fl. 50 kr. Gospodarske stvari. O vzreji konjev dirjalcev v Avstriji. Velike vrednosti za našo državo je obnovljenje državne kobilarne (žrebčarije) v Pibru, zakaj upati smemo, da bode zdaj država skrbela za to, da se bode v Avstriji vzgoja konjev dirjalcev povspeSila. Ta stroka konjereje bila je do sedaj pri nas zelo zanemarjena. Američani, Avstralijani in Rusi so nas v tem presegli. Sicer je tudi do sedaj bila državna kobilarna za dirjalce v Badavcu; vendar ta je tako oddaljena, da konjercjcein tostranske državne polovice ni bila pristopna. Z veseljem pozdravljajo torej tostranski konjerejci državno kobilarno v Pibru. Toda zdaj bi morala država priskrbeti vsaj enega am">rikanskega žreboa dirjale», Dobro pa bi bilo, če bi država kupila tudi nekatere take kobile. Vendar take kobile so sedaj zelo drage in ni verjetno, da bi si jih država oskrbela. Začasno si bodemo morali pomagali s tem, da bodemo v izrejo dirjalcev rabili angleške polnokrvne in polkrvne kobile. Pri izbiranji takih kobil pa je treba paziti, da so lepe postave, močne, vstrajne in posebno dobre dirjalke; da s prednjimi nogami močno grabijo in z zadnjimi zdatno pomagajo. Ako bodemo tako pazno zbirali ter le najboljše za pleme rabili, tedaj si bodemo tudi doma izgojili izvrstne dirjalce. 1'o.sebno moramo rabili polnokrvne, ker imajo več duška, vzstrajnosli in hitrosti, ter se bolje plodijo, kakor pa drugokrvne kobile. Kmečki posli. Gotovo ni v nobenem stanu toliko pritoževanja, da manjka dobrih poslov, kakor ravno v kmečkem. Nekdaj bilo je veliko bolje, slišiš soglasno. Kdo je kriv ? Deloma posli, deloma pa tudi gospodarji. Nekdaj bilo je življenje bolj patrijarhalično. Posli so bili, kakor udi družine, kar je dobro vplivalo na posle in gospodarje. l5andanašnji pa lehki promet z mesti in obrtnija se je zelo razvila in kar je mladega tišči ije v veliko škodo kmečkih gospodarjev. Zraven tega pa so tudi posli nepotrpežljivi, leni, nezmerni in razposajeni ter hrepene po vživanji. Posledica temu je, da so goste službe in redke suknje pri poslih in gospodarjem na kvar. Pa tudi kmeti in kmetice so temu veliko krive. Marsikateremu gospodarju ni nič prav, kar posel stori. V vsem vidi le hudobnost in porednost poslovo. Razun tega pa svojo slabo voljo, svojega »mačaka«,z eno besedo svojo jezo in nevoljo hočejo na poslih si ohladiti, in toraj vedno zdaj tega, potem zopet onega posla zmerjajo. Tako obnašanje stori posle nevoljne in malosrčne tako, da zgubijo vse veselje do dela ter nič bolj hrepeneče ne želijo, kakor, da bi se prav kmalu rešili takih gospodarjev in gospodinj. Da se bodo neznosne razmere zboljšale, morajo gospodarji svoji družini s pridnostjo in zmernostjo, posebno pa z ljubeznijo in potrpežljivostjo lep zgled dajati; ob svojem času prijazno opominjati in resno posvariti. 3Iočna klaja za teleta. Koruzo debelo zmelji ali zdrobi! Potem nji pri-deni pol lanovega semena. Oboje zmešaj ter zopet za-melji. Tej mešanici prideni pol drobno zmletega graha. Na primer na 100 litrov koruze vzemi 50 litrov lane-nega semena in tej zmesi prideni 75 ali pa tudi le 50 litrov zmeletega graha. Tako pripravljena zmes je izvrstna piča teletom. Kako odpraviš škodljivi plevel iz travnikov. Vzemi posodico, katera je zgoraj široka. Vlij v njo hudičevega olja (Vitrioloel). Vzemi palčico, napravi v njo od spodaj 5 cm na dolgo različne zareze okrog in okrog. Tako narezano palčico pomakaj v hudičevo olje ter jo pritiskaj v srčica plevela, katerega hočeš odpraviti. Razjedljiva tekočina rani srčice rastline, deževnica in snežnica pa povzročila, da začne gnjiti in v spomladi je pokončana. Tako bi kazalo v jeseni roguzo in podlesek iztrebiti iz travnikov. Zahvala. Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Sp. Šlajar v Št. Juriji ob juž. železnici je blagovolilo tukajšnji šoli brezplačno podelili '200 sadnih divjakov in primerno število cepičev raznih plemenitih vrst. Neumorno delujočemu društvu, čegar drevje najboljših vrst je že posajeno po vseh krajih Sp. Štajarske, bodi iskrena zahvala! Šolsko vodstvo Rraslovče, dne 13. sušca 1893. V. J a r c, nadučilelj. Gospodarske zadeve. Na Kranjskem je že 11 sirarskih zadrug s 391 zadružniki, leta 1891 so stržili 31.000 gld., na Goriškem pa 18 s 539 zadružniki in prodali so za 45.000 gld. sira, ter dobivajo od države znatne podpore. Na Šlajarskem so razmere za živinorejo jako ugodne in ko bi kmetijska družba v Gradcu nekaj za kmeta storila, vstanovilo bi se lahko veliko sirarskih zadrug in več drugih koristnih naprav. Slovenskim kmetom še ovira si podružnice vstanoviti. Mariborska podružnica je v rokah nemške gospode, katera vsako leto enkrat, večjidel na nedeljo ali praznik med službo božjo zboruje in nemški obravnava tako, da se je kmet vde-ležiti ne more in tudi noče. Veselilo bi nas zvedeti, če se pri drugih podružnicah bolje godi. Tu pa tam je slišati, da imajo podružnice razno gospodarsko orodje in stroje, katere si udje izposojujejo, pri Mariborski pa menda nič, kar je najboljše za oči. Da bi se slov. ljudstvo izobrazilo in si tudi samo pomagalo, Vam dragi rojaki in rodoljubi, gorko priporočamo, naj bi se v vsaki fari ustanovilo bralno in gospodarsko društvo. Častita duhovščina vas bode rada s svčtom pa tudi gmotno podpirala in v slogi bo moč. —e— Sejmovi. Dne 17. marcija v Cmureku, v Lem-bergu, na Rečici, v Podčetrtku in v Trbovljah. Dne 17. marcija v Svičini. Dne '20. inarcija pri Sv. Rarbari v Halozah, v Sentilji pri Gradci, v Studencih pri Mariboru, v Ločah, pri Sv. Križi na Murskem polji, v Marenbergu, v Rušah, v Oplotnici, v Ljubnem, v Zibiki, pri Sv. Je-derti, v Rogatci. Dne 21. marcija v Sevnici, v Rogatci, pri Sv. Jederti nad Laškim trgom. Dne '22. marcija v Dopisi. Iz Maribora. (Iz Amerike.) Ker še črni agent iz Udine naše slovensko ljudstvo vedno po svojih spisih in lažljivih pomočnikih v nesreče polno Rrazilijo za plačo nori in vabi in gergoli, zato pa čujmo tudi glas iz Amerike enega tistih, ki so se lani pustili od sladkih obljub brezvestnih goljufov tje zapeljati. Z lastnimi očmi smo to-le pismo brali, ki ga je po obljubi prijatelj prijatelju pisal ter ga natisnemo vsem prijateljem in neprijateljem Brazilije. »Dragi prijatelj! Pozdravim te iz dalnje Amerike in ti popišem naše žalostno odpotovanje iz ljubega Maribora. Ne morem ti popisati, kak tukaj je in kak žalostno se nam godi. Kak smo prišli do morja, tak je že prišel črn grd ded, in nam je vse naše štajarske jedi hotel proč vzeti. To je že bil prvi hudobnež, ki nas je mučil. Ali drugi nas je pa hotel v Afriko odpeljati. Oj žalostno toto potovanje! Kdor moliti ne zna, naj se v Rrazilijo poda, tu sila pritisne, da ga strah moliti uči. Dragi prijatelj, dostikrat mislim nazaj na ljubi Maribor. To-le ti povem, britke solze pretačemo vsi, ki smo lak nesrečni, da smo v Ameriko šli. Tukaj v žalostnem kraju ne vidimo ne ene božje podobe, tam in tam stoji kakova lesena bajta ali koča, ali mi ubogi popotniki ležimo pod milim zrakom, in vse vrste divje živali nas dostikrat prestrašijo, da celo zbe-žati moremo. Dragi moj prijatelj, pa še nekaj žalost- nejšega se godi med zakonsko familijo: Mož ne ve za ženo, žena ne ve za moža; otroci ne vejo za starše, starši ne vejo, kam so se otroci zgubili. Ko se sem pri-peljajo, tak se zakonski raztrgajo, da več eden za ovega ne ve. To ti še morem pisati. Tukaj ljudi tak gonijo na prodaj, kak na Štajarskem živino. Pa živinče pri vas ne trpi to, kak pri nas ljudi; tukaj z ljudmi vozijo in orajo — ali na dalje ti bom že drugič vse popisal, čas je pri kraji. Zdaj te še enkrat lepo pozdravim in te prosim, ne hodi za menoj, ostani pri miru, kjer si, mi bi si radi pomagali, pa več si ne moremo; tukaj med divjaki smo brez vse tolažbe. Ostani mi zdrav, videla se tak ne boma več! Jožef Vidmer iz Amerike«. Od Negove. (0 napredku raznoterem, posnemanja vrednem.) Kolika sprememba v Ncgovi od leta 1887 do 1889, posebno pa od leta 1889 do 1893 vse do dnes! Občudujmo Negovsko cerkev! Od zvunaj in znotraj, od vrh turna ali zvonika do slednjega kota pri velikih dverih vse je prenovljeno. Cerkvica je sicer majhna, pa zdaj vsaj snažna. Tudi maš-nega oblačila in drugega cerkvenega orodja ne pomanj-kuje. Vsa prenovitev cerkve in okoli cerkve stala je veliko truda in skrbi sprvič čč. gg. kaplana (And. Keček in še več Fr. Simoniča); največ pretrpeli so pa zdajni župnik, kateri so morali vse dolgove izterjevati in pa poplačati, in kjer je primanjkalo — sami iz svojega žepa doplačati. Radodarnost župljanov z redko izjemo je občudovanja, hvale in posnemanja vredna! V tako slabih letih, pa vendar za prenovljenje cerkve okolo oOOO gold. žrtvovali, to je izvanredno! Rog in Marija bodita nam vsem plačnika v srečni večnosti! Kolika polrebna in postavna sprememba je na pokopališči! 11 vala Rogu, iz divjega prostora postala je resnično njiva božja — torišče pokojnih črez sto let zamrlih — pokojnih farmanov. To prenovljenje prevzel je na svoje rame zdajni župnik skupaj s prenovljeno cesto do pokopališča s stroški okoli 100 gld. vse na tenko poplača-nimi; cerkveni prostori —• ki so sveti — so torej v Ne-govi v lepem redu. Kolika sprememba je na župnišči! Sedaj je dostojno stanovanje za duhovnika Tudi jama za farovškim poslopjem je planirana — z lepimi stopnicami in cerkveni prostor je resnično olepšan. Vse to prenovljenje z vršilo se je na stroške (okoli 1500 gld.) zdajnega župnika: n?j bode vse Rogu in Mariji v čast in Negovčanom v spomin! Leta 1882 je bila prenovljena tudi Negovska učilnica. Napis je ostal na šoli slari in večno resnični: »Pustite otročiče k meni!« Ob času slednje birme prenovile so se tudi vse hiše okoli cerkve. Na prenovitev grajšine se tudi ni pozabilo. — Družba sv. Mohora je čudovito v svojih udih narastla. Leta 1889 bilo je udov okoli 60 in leta 1893 že 118 udov. Zivio tak napredek! Tudi časnike beremo: 12 iztiskov »Domoljuba«, 21 »Slov. Gospodarja«, 1 »Edinost«, 2 2 »Dom in svet«, 2 »Mir« in 1 »Novice« in grajščina bere »Das Weltblatlu. Nobenega nepotrebnega — slabega časnika nemarno. Duhovno prenovljenje pripravljajo župnik Negovčanom za drugo leto: sv. misijon. Posebno častno veselje čaka letos Negovo: »primicija«. Temu napredku v Negovi treba je le vslrajnosti. Ne-gova je dobila letos za »božičnico« prekrasno knjigo: »Kronika« ali popis Negove do 14. stoletja nazaj — spisal zgodovinopisec g. Mat. Slekovec, župnik. Drugič pa bržkone obelodanim moral: žalostno prikazen o naši novodobni (ne Negovski več), ampak o Berolinski šoli! Negovčan. 0(1 Sv. Marjete na Pesnici. (N o v i c e.) Gospod urednik, ali se ne čudite, da dobite pismo iz našega kraja? Človek bi mislil, da nas več ni, da nas je Rra-zilijanec odnesel, ali da nas pozna le še davkar ali šub-tfeibor, pritirajoč kakega reveža v blaženo pristojbinsko občino. Smo še in zraven tega še pravi hrusti, čeravno bolj mirni in lihi. V bratovskej ljubezni životarimo eden poleg druzega. Vznemiri nas le, ako se kateremu sline pocedijo po blaženej Rraziliji, ali ako se kake volit ve pri -bližavajo. I'a kaj bi Vam, gosp. urednik, o tem pisal, saj sami dobro poznate naš položaj, naše težnje, nnviidc in razvade. In zakaj ne bi, saj stanujete blizo nas. In da to ali uno v popačenej obliki zveste, zalo skrbé žali-bože nepoklicani »nebodijili Ireba«. Mislim, gospod urednik, da me razumete! — Včeraj po poldanskej božjej službi obiskal nas je obče spoštovani in jako priljudni okrajni živiiiozdravnik g. Haage in nam v prenapolnjenej hiši gospe Antonije Rračko prednašat v obče o poljedelstvu, zlasti o koristi slamnatega gnoja, o živinoreji,: o napaki prodaje sena v druge kraje: povedal nam je tudi, zakaj kupci tako radi dojdejo po našo živino. Vrli govornik obljubil je v kratkem nas zopet obiskati in svoj govor nadaljevati, zlasti poročati o novej živinskoj postavi, o svinjoreji. Opomnimo še, tla se bode prihod -njič tudi slovenski prednašalo. Iz Gomilske. (Požar.) Strašna nesreča je zadela prebivalce Sv. Rupcrta v naši fari. Pretočeno :sabplo dne 11. t. m. popoldne proti 3. uri ji; začelo pri Zajcu v listnici goreti, in kakor bi trenil, je bil ogenj v slamnati strehi gospodarskega poslopja, od koder se je, po močnem vetru gnan, hipoma sosednih hiš prijel tako, da so bile v četrt ure vse hiše, gospodarska poslopja in kozolci proti veliki cesti v ognju. Ril je strašen pogled! Ogenj vstaviti ali ga omejiti ni bilo mogoče zavolj močnega vetra, kteri je goreče slamnate kosme nesel celô do preboldske tovarne. Rrizgalnico, ki so bile iz vseh krajev, še celô iz Celja kmalu na mestu, niso mogle zavolj ognja do štopihov, ki so med -hišami, postavljeni: le štiri hiše so silo pridni gasilci z nevarnostjo svojega življenja pogorenja ovarovali, drugih niso mogli rešiti. Živino so k sreči tuji ljudje . iz hlevov spravili, ker pri \ečih hišah ni bilo ljudij doma, ali pa so ..bili preveč prestrašeni. Zgorelo je štirinajst gospodarskih poslopij, devet hiš in več kozolcev, pa tudi. ves živež za ljudi in krma za živino, nekaterim tudi vsa obleka, denar in gospodarsko orodje. Čvetero ljudij so je ,tudi močno opeklo. Od živali sta samo 'dva prašička.zgorela. —■' Čeravno so vsi ponesrečeci zavarovani,: vendar so velikega omilovanja in vsmiljonja vredni, posebno pa neki priden mladenič, ki je gostoval in bil eorkvenik in krojač. On je zdaj drugič pogorel, vendar je prvokrat pred tremi leti nekaj rešil pred ogrijeiii, zdaj 11111 jo pa vse pogorelo, namreč obleka, blago, katero je imel kot krojač in tudi žito, katoro jo kot cerkven i k nabral. Hotel je rešili " svoj SiVil.nl stroj, pa ni mogél, le 'Hude opečine na rokah je odnosel. — Res, velika žalost in bèda je zdaj v Št. Ruperti, pa hvala večnemu Rogu za dobre in vsrniljene ljudi, ki v nesrečah bližnjemu radi pomagajo. Z brizgalnicami so bili hitro pripravljeni gasiti, pa tudi zdaj ne samo domači farinani, teiriuč od vseh sosednih krajev, iz Vranskega, Rraslovč, Št. Jurija, Št. Pavla, Št. Petra in iz Polzelo pošiljajo nesrečnežem vsakovrsten živež za ljudi ¡11 krmo za živino, pa ludi denarjev. Naj bo torej vsem dobrotnikom v interni ponesrečenih tem potom izrečena najtoplejša zahvala za njih velik trud in pomoč, pa tudi za vse dobroto. Rog naj vsem dobrotnikom tisočerno povrne, nas pa naj vse na priprošn o sv. Florjana ovaruje prod časnim in večnim ognjem! — Vsem pa kličem: skrivajte žveplonke pred otroki in pazite skrbno na nje, da so vam enaka nesreča ne prigodi, kakor se je v Št. Rupertu ravno po otrocih, kakor se sodi! Od Sv. Križa na Murskem polji, (lirai no društvo) naše je imilo dne 22. januvarija svoj redni občni zbor v šolskih prostorih. Pred zborovanjem zapel ■nam je naš še mladi pevski zbor ■kroječ štirideset Kri-ževskth pevcev pod vodstvom- gosp. A. Herzoga ,pesem -»Ponočni- odhod«. Potem pozdravi predsednik g .lože! ■Rozman, kmet iz Stare vasi, vse navzoče in /a njim sta tajnik in blagajnik poročala o preteklem društvenem delovanju, iz obeh poročil se je razvidelo,: da naše društvo že peto leto prav dobro napreduje, ker vsako- let i -več novih udov pristopi. 'Za pregledovale» računov se izvolita g. Frane Stuhee, župan v Logaruvčih !a.-gajnikoni; Anton Lacko i« Josip Weixl, odbornikoma. Dokončavši zborovanje so nam naši vili pevci kapeli še nekatere pesmi iti petem smo se podali v gostilno gospe T. Zadiavec, kjer* je bila prosta zabava, pri ka-terej so nas naši pevci z lepim petjem in nekatera udje z jedrnatimi govori razveseljevali in mavduiMtvati, da hi vedno ostali izvrstni narodnjaki ¡nezvesti neuslrašljivi Slovenci. Križevčani, pristopajte- ptiav presno -k Irmu koristnemu društvu! Politični ogled. Avstrijske dežele. ' ' A.v. sl.r i js.k o. Svilli cesar, se vrne djt.es iz .Švice ostane, pa nekaj časa v Monakovcm in .potem pri svoji, hčeri Valeriji na graščini Lichteneški na -Gornjem Avstrijskem. .-.-— V državne,in . zboru so. razprave o drž. . proračunu dognali; .besed je. bilo veliko, spremembe v .proračunu pa ..nobene, prav.,tako, kakor- druga leto. ■ Dne 24. mareija .se sklenejo razprave v. drž. zboru in volijo ,se,:možje , v .delegacijo. ..(-t 1'osl, dr. (-iregiireu j«! izročil, ministru za poljedelstvo v,¡interpelacijo ter .mu priporoča v njej, naj se zuiž;t. vožnina umetnim* gnojilom :,za gorice. Šlajarsko. Deželni glavar, grof.Wucmbraudtleli* <-:/. vso silo. na to*: da se.asnuje po deželah zavarovalnica zoper škodo po požarih ter se ona. vsprejuie -v..-skrb.dežele. Ne. vrtno,-- če bodo take zavarovalnice «u vse strani dobre, na vsak . način pa ,;bude. zavarovanje po nižji ceni,. ;— Poslanca za (iradec, dr. Hofmann.:iOi.pl. Skahi naznanjala svojim voltlcem, da bota o veliki poči j i m poročala p svojem' delovanji v .drž, zboru, Nj dvo-n;i, da..storijo enako; tudi poslanci ,z,a kmečke skupine „volilee.v. . •.-...,:•■ Koroško. . Slov. ppsliinci .so y drž,-zboru predložili ministerstv.u . ¡ntcrpe].acijo,, ter. -gar}; te.- dni oln;iiia Turjaška nasproti e.i.kr. okr, .glavarju v K-t^MJ^mEli j«-sitna stvar! .— V Peli peči ob koroški mfj-i so donia •skorej sami Nemci in žele,neki, da jih prepišejo.pdd koroško deželo. Kar tako pač to ne pojde! P r i nt o f s k o. Gorica pokloni sv: očptu ;v Rimu krasno, ud reso: pismo izdeluje lepopisei;. I.îasso in priile delo na 3.1)0 gld. Namestnici v Trstu-je. razpustila podružnico ■:> Legar v- Kormimr, l.ega je- laški šttl-verein in torej -zoper Slovence: Trgovinska zborn.ca v Spljetu, mestu v Dalmaciji je sklenila, neveč v laškem, '..ampak--v hrvatskem jeziku uradom dopisovati. Prav je.'rtako. .......: v.-.- Hrvaško. V. Zagrebu dobijo-neki še pred--veliko nočjo nadškofa; sedaj se govori, da-postane. najbrž vojni -škof dr: lielijpo.lock-v.-: on je po .krvi Slovak, hrvaški pa brž ne zna, ali pa naiUk-ut v Sarajevu, tir. Stadler. — I Irv. stranki Obzorova -pa. Slapčevi«eya,>slc se .-tu dni zthttžili. zi;>|km tako Lm^jiuvano »Narodno stranko«.: le-ki hotli skoz -tlrn-in sinu z banom Klmen-Hédervaryjetn. -r ,■■ . .-; -.f^r. O g er s ko.,-; Katoliški škulje.rsoe poslali pismo do sv,tlega cesarja, do papeža; in v dy vlade .ter, dokazujejo v njem. kakn nevarno, hode ..za državo, ako se vpelje civihvi :zak, ka.j je^la.;u,iož : hotel, pa se mu,..ni..posrečilo- ,Republikance je-holcfe iz ípananwke goljufije- -¡zmrzniti*, .pa m^U» njih^.^e je .ino-gečjv katoliške r.nožeisp.raviti na ložnjo klop....t>>»jliv vu^le, .-uiti ,e.u,ega ni tnogei ¡zlak^iti, ye je-^tudi slikal, po-zvijačah-za njimi, ..-Ker/so .sedaj se iií ved ele te zvijale, ni mu kazalo drugi«, kakor prositi slov« i- 'Anglija.- Minister (rlads.tone je.zbyleK. kakor se •pravi, za .influença l-ijizpra-ve a.usiavi .^a,. katoliško Irsko .se ne. vršijo, v poslaniški hiši pred vehko nočjo,, more biti še.litili pozneje ne; kajti naspi.fttPiiftOj- je .veliko ,p.) vsej. državi-, .ki je iz večina prokestanska. In pri teli -,pravjue za katid, ljudstyi);,iščQS; zastonj !■ ¡ - Nemčija. .Cesar Vil ji.m se pelje jiUri, v petv.k v Italijo, ¡ludí -eesarjea.ga spre.ndja, v pričo, bola srebrne . poroke, it;-thj;uis.kih veličanstev, kralja¡Uni^Te.rto in kraljice , Margan le. liovori se, da so - drž. kancelaiju gi elu , Capi'i-vijiit;urG štete ;. čft ne. dobi postave y „dvel.elni ...službi...pod..vojaško shižUo-, :oditopi on golovq. Pa.ne, , da.,se>: Pdvrne,.potlej J.! is t narek! .. ,-i-i.i i.j.;r. .Vlada težko gleda na -ne Z('rav> močnega U telesa se takoj sprejme v moji strojariji. Več se izve pri meni. Kari Klrbli, 1-2 strojar pri Sv. Trojici v Slov. gor. Adolf Hauptmann tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja 5-10 Ijj ti 1* 1 j a 11 <1. i&iač Cvenski živinski sejem bode, kakor vsako leto, tudi letos dne 20. marcija na pašniku na 0 v e n u. K obilni udeležbi s konjsko in govejo živino uljudno vabi odlior. 2-2 Služba orglarja inmežnarja pri Sv. Martinu na Paki se razpisuje do konca marcija t. 1. Zamore »e pa tudi takoj nastopiti. Prošnild, ki znajo kakošno rokodelstvo, imajo prednost. Šnurtnu na P iki, 2-il marcija 18!)3. Kolarič, župnik. Uradne in trgovske KUVERTE s firmo priparoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Slntba orpista in mežnarja se odda pri farni cerkvi Sv. Martina na Tebarji. Prosilci se naj do dne 31. marcija oglasijo. 2-2 Cerkv. predstojnlštvo Sv. Martina na Tiharji. . Posojilnim v Konji eab, registrorana zadruga z neomejeno zavezo, ima .dne 23 marcija 1893 ob '¡.¿2. uri popoldan x pisarni h tv. 95 v K onjica h svoj redni občni zbor lliiri ni rnl : 1. Poročilo načelgiva. . . 3'2. Potrjl^iije vačiina žš'leto' t£!>2. ' **-3. fiázdel'itev čistega/ dobička. 4. Volitev imčefetva, odbornikov iii.-ra- čiuiskih pregledovuleov. , . ,5." Govor o dovolitvi .posojil na prvo mesto brez poroštva. tk Dovoljenji* posojil za občino in iole. 7. Kazni predlogi. ..(ip-oiu li a: Ako bi. zbor ne bil ob. l/22. uri sklepčen,. preloži se na '/»:'■ uro ravno tisti 'dan in'je vsjttfó število nffliv skli'prnp. "•' Udi posojilim-e ,so' ftbvátiljéni 4 so tega zlwá'vdftležiti. Posojilnica Konjice, dne !>: marcija 1893:/ -T— !!<> k. občnemu zboru . Ormoške posojilnice, registrovane zadruge.z.neonnjjetiOj zavezo, kj. se, po.odredi na Veliki ponedeljek 3.'aprila 1893 ob pol treh pbp3hidnfe v OrmoSRi črttfbiicV ■■! l)iil'tiiiri'(l: V -.}.. Poročilo ¿iVjdgtojniJtovg, polaganje -ko: nečnega računa in bilance za leto 18112. 2 .Poročilo nadzorstva."o'»'računih in'lii-\»M : 4 : ' ''4i3.!HYetNog predštojuii4va. ininadzoifctva o •p»Mji|i ¿je&nfr jdoliička. «.. , ; j. PreijlogL,... . , .. . « . .. y , j, «riiKMjilillilov ;,iA.ko ^b._/4'9rajj;«av,e|l^if. ui4i,))(•, .j.ji bito z<"\ sklepanje dosti namočili udov, so kuj s tem jvafirlonf Wjk 'sliloaj ' . nftSii \»V- • \ep'zbdroVanja :oih4Wi v SmfšlA ^ISS-^a-" diuiaiill |B4'aA:il dntyro*^hoitiv:iiijc ! nacisti' fleii 3. aprila 1893, pa ob 3. uri po poludne na istem mesju i,m z.Jst.iui dnevnim reclo-ii. kakor je' spredaj ' za prvo zl>or6va"nje' oij ločen. VYmhij^ls'. marcija lipi'. •* ' 0 . Švojmir Sever, Or. J. (¡eršajc. ""'•'kiijigoVto.jfi. " ' pvMIstbjnik.4 i. 1 IX«i prodaj jo posestj-o, v ■ trmi Sv. Trojice v slov. gor. ž obširnim gospodaVs^im poslopjem, s petimi izbami, dvefna pivnicama, štirimi »rimli4 »»urlji1. Vprašati jp do Aprila pri g'>sp. Antonu Cučeku pri Sv.. Trojici v si .v .gor. <$y Žalostna mati Božja, 4) \ «jpM Fr. Bezjak, župnik pri Sv. Marku, (>• natis. Obsega pouk o češ.čenji ''V žal. matere nozje, pobdinost sedeni-®) peikoV v čast žal. materi Božji. razne molitve in pobožnosti za. god W sedem,žalosti Marije Device, zbirko, molitev za očitnp in dothačo,službo ffozjo in pržbejšnje števili ■ svetih 15' pBsmij. Ta posebno za s.veti poštni.-čas primerna knjiga stane vezana .v pp|u|3nje . . , d..W.:70 „ z zlatim obrezkom „ —'80 , „' V'usnj&' ž .zlatitn"• 4 Mirczkoirt . . . „ 1 -lit Ho isošti .« kr, ; <•<', Itiasf/Mas. Podpisano, ravnateljstvi naznanja, da'se-pri Posojilnici ,v Mariboru uradnje počcnši od 15. marcija't. 1. ne,samo, kakor do sedaj,., ob torkih in sohotah. ampak tudi bb četrtkih. r/vzpnfšr praziillic. Posojiliriesr ftraj izjdaeuje in sprejema plačila Idi torkih in soneta h pd osmih do dv ai>ai.sii.b in ob "četrtkih, od ileset.h dvanajstih dopoldan. 2-5 Kiii iintfljHtv«. Najbolj po ceni se kupujejo: najboljši molitveniki, šolske knjige, pisalne in šolske reči izvrsten koncertni in pisalni papir, vsakovrstni zavitki, pisani papir, svilnati papir, v. j»5 .barvah, najboljše karte. Tiskovine za odvetnike in bilježnike, šole in občinske urade, trgovce itd. 4 ' A. PLATZER, poprej Edvard Ferlinc, gosposke ulice štev. 3 v Mariboru. Kiijtgviezafška dela se for.no m takoj po ceiii'izvršujejo. '■<■"• " Da ne bo'd.e nobena- pomota, prosimr da na tanj ko pazite na mojo tvrdko. .4 J, 4 y k seji občnega zbora okrajne posojilnic« •ii »• IJH/huk'Í'H. Dnevni red: 1. Poročilo nadzorništva o računu za r ••• leto 1892. 2. lzl.pčitQy udov. .. '3. Volitev pačelništva. 4'. Volitev44 tradzrtrništva. , i». -Volitev :-c«ni|ne-komisije ."• 1VV4"1-i,V,li"«i- ;• ,v- . - • Seja je na cvetno nedeljo, li>j«' 2(i. marcija tfi 1,»!f poslopju *v -1 ijiitonn1! il in se začenja ob 8. uri praduoUlneiu. , V Lj ut ohn (}Tjit 25. yfi'liruvai'i|H. 1803. Kani« t«■ julin. p '■■••■) i . j.IjAl rr , : Najnovejše, najboljše.in najcenejše w ■ " - ' v4 m •'■■•'■ 4 > erizne brane za mah. po travnikih . > . .i i. . . . i«. ... -11 ima iJosip Lorl>er hi <1 r. v Žalcu (Štirsko.) '3t> i.) i'i'( o.- ; Konrada Wolftjnga niirilmr;' gAiipnMlie lilirr št. 'IS priporoča bogato ¿sortirano kitlčgil' ■ ■žicbenoga i:i narezdnegtf :poH:fštyi zdili . spalnice, postf.ežnih' rffii^miž^jjli v loile, pisarfiih in nat¥aVniH!;iil?z , . kall> ;!i vsake sorte s čednimi okvirjem, pozlape-nim in,črnim, kurnis in roset OC I"» mijtužj» S^c .Va zuhtevanje r^zj)osilj