Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 1, 133-135 (2000)H
© Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HRazpravaH

MU4(Ocena prispevka M. Zupaneie: Spoznavni razvoj v prvem letu .ivljenja)4

MATEJ EERNIGOJ*y

Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH

MU4(Peer review of M. Zupaneie.s article: Cognitive development in the first year4of life)4

MATEJ EERNIGOJy

University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH

Na Japonskem menda poznajo poleg odgovorov .da. in .ne. .e odgovor mu, ki ga jeynemogoee ustrezno prevesti v na. jezik. Dobesedno naj bi pomenil »nobena stvar«.yKazal naj bi izven polja dualistiene diskriminacije in opozarjal na to, da je kontekst, vykaterem je bilo zastavljeno vpra.anje, tak, da sta tako odgovor .da. kot odgovor .ne.ynapaena in ju ne bi smeli dati (Pirsig, 1981). Za bolj.e razumevanje njegovega pomenaysi predstavljajte, da .ivite v antieni Greiji, kjer na trgu svoje mestne dr.avice soustvarjateydemokracijo. Va. politieni nasprotnik, premeteni sofist, vam, zato da bi vas zmedel inydiskreditiral, zastavi naslednje vpra.anje: »Si nehal tepsti svojega oeeta?« Ker tegayne poenete, seveda ne boste odgovorili z .ne.. A tudi .da. ne morete reei, saj bi s temyimplicitno pritrdili, da ste to nekoe poeeli (prim. Vorländer, 1968). Seveda se lahkoyzaenete izmotavati s pojasnili, da je bilo vpra.anje napaeno zastavljeno, ampak takeypoteze niso ravno priljubljene. Mnogo bolj elegantno bi se re.ili, ee bi va. jezik poznalyekvivalent besedice mu.y

Prispevku Maje Zupaneie seveda nikakor ne bi mogli oeitati sofistienih nagibov.yAvtorica nas preprieuje z obeudovanja vrednim .tevilom empirienih ugotovitev oy

* Naslov / address: asist. Matej Eernigoj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek zaHpsihologijo, A.kereeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: matej.cernigoj@guest.arnes.siH


134M. EernigojH

spoznavnem razvoju v prvem letu .ivljenja. Elanek brez dvoma ponudi zanimiveyinformacije, ki bi jih elovek prieakoval na podlagi prvega dela njegovega naslova.yGlede tega, ali vse te ugotovitve res pomenijo izziv, in .e pomembneje, kak.en izziv, zayPiagetovo pojmovanje elovekovega spoznavnega razvoja, pa ostane precej nejasen.yEdini primeren odgovor, ki ga lahko dam na podlagi prebranega, je mu. V nadaljevanjuybom posku.al pokazati zakaj.y

Zdi se mi, da psihologi kar prevee enaeimo Piagetovo ime s teorijo o stadijihyintelektualnega razvoja in pri tem pozabljamo na .ir.i kontekst njegovega razmi.ljanja.yPiaget sam je posku.al v prvi vrsti odgovoriti na epistemolo.ko vpra.anje o naraviy
elovekovega spoznanja in se je, ker je ugotovil, da ga filozofsko razglabljanje ne boynikamor pripeljalo, zaeel ukvarjati s preueevanjem spoznavnega razvoja otrok (prim.yPiaget, 1971a). Njegova osnovna in genialna poteza je bila, da je razlo.il naravoy
elovekovih kognitivnih procesov kot izid razvoja procesov organske regulacije (Piaget,y1971b). S tem, ko je postavil osnovno epistemolo.ko vpra.anje v kontekst biologije inypsihologije, je naredil pomemben korak k njegovi razre.itvi.y

Ena izmed njegovih osnovnih tez je teza o razpadu instinkta. Za razliko odyostalih .ivali naj bi bila za eloveka znaeilna izrazito pomanjkljiva instinktivna regulacijayvedenja. Instinkt kot filogenetsko pridobljeno in posredovano védenje naj bi pri elovekuyrazpadel na svoji osnovni komponenti, interno organizacijo in fenotipsko akomodacijo.yIz prve naj bi nastale logieno-matematiene strukutre, iz druge pa izkustveno védenjey(prav tam, str. 365). Obe komponenti seveda .e vedno delujeta skupaj, saj vsakoypridobivanje izku.enj o svetu predpostavlja tudi njihovo organizacijo in koordinacijo,ypri eemer slednje ohranja osnovno strukturo interne organizacije organskih regulacij.yHkrati pa postane s tem razpadom elovekovo spoznavanje neskoneno bolj plastienoyod .ivalskega, saj se je mogoee izkustveno naueiti skoraj vse, logieno-matematieneystrukture pa so zaradi svoje avtoregulacijske narave podvr.ene procesu progresivneyekvilibracije, kar z drugimi besedami pomeni .eljo po spoznavanju zaradi spoznavanjaysamega, s eemer so omogoeeni nekateri znaeilno elove.ki fenomeni, med drugim tudiyznanost.y

Tezo o elovekovi pomanjkljivi instinktivni opremi (ki so jo prvi sicer razvili vonyUexküll, Buytendijk, Portmann in drugi, glej Berger in Luckmann, 1966/1991), so .eymnogi uporabili tudi za razlago nastanka elovekovega socialnega vedenja (Berger inyLuckmann, 1966/1991) in socialne motivacije (Beeaj, 1997). Piagetova analiza razpadayinstinkta ponuja vee, saj omogoea tudi napovedovanje osnovne strukture socialneyinterakcije in ne samo motivacijo zanjo (prim. Piaget, 1995).y

Oeitno je, da novej.a spoznanja spodbijajo nekatere Piagetove ugotovitve inypredpostavke o elovekovem spoznavnem razvoju. Toda kaj vse to pomeni? Ali greyres le za veejo hitrost kot bi se dalo razbrati iz prispevka Zupaneieeve? V tem primeruyje treba Piagetovo teorijo le malenkostno prilagoditi. Nekatere avtorieine izjave ka.ejo,yda je mogoee res tako. Te.nja po iskanju strukture okolja (str. 6 v rokopisu) se, nayprimer, lepo sklada s Piagetovimi osnovnimi postavkami. Po drugi strani pa se je trebay


Ocena prispevka M. ZupaneieH13f


vpra.ati, kaj vse skupaj pomeni za osnovno tezo o razpadu instinkta. Eisto mo.no jeynamree, da je Piaget spregledal zgodnje spoznavne sposobnosti dojenekov zato, ker jeyiz stali.ea te teze skoraj nujno, da se spoznavni razvoj zaene z minimalnim .tevilomyosnovnih refleksov in se potem v procesu progresivne ekvilibracije razvija hykompleksnej.im oblikam. Ali novi rezultati ka.ejo, da instinkt le ni razpadel takoypopolnoma in tako idealizirano, kot si je to predstavljal Piaget? In, ee so po drugi straniydojenekove spoznavne sposobnosti pridobljene v prvih dneh po rojstvu (str. 19 vHrokopisu), ali to ne predpostavlja .e obstoja doloeene prirojene strukture, ki jeyodgovorna za organizacijo izku.enj? Ali bi to lahko pomenilo, da je instinkt razpadel .eyprecej prej v toku elovekove evolucije in se je sposobnost logieno-matematienegaymi.ljenja od takrat do doloeene mere .e bolj neposredno zapisala v elovekovo dednoyzasnovo? Vse to je kontekst, ki bi ga bilo treba upo.tevati pri oceni pomena doloeeneyempiriene ugotovitve za Piagetovo teorijo.y

Literatura4

Beeaj, J. (1997). Temelji socialnega vplivanja [Basics of social influences]. Ljubljana:y

Filozofska fakulteta.yBerger, P. L. in Luckmann, T. (1966/1991). The social construction of reality. London:y

Penguin Books.yPiaget, J. (1971a). Mudrost i zablude filozofije [Wisdom and delusions of philosophy].H

Beograd: Nolit.yPiaget, J. (1971b). Biology and Knowledge. An Essay on the Relations Between OrganicH

Regulations and Cognitive Processes. Chicago: University of Chicago Press.yPiaget, J. (1995). Sociological studies. London: Routledge.yPirsig, R. M. (1981). Zen and the Art of Motorcycle Maintenance. New York: Bantam Books.yVorländer, K. (1968). Zgodovina filozofije I [The history of philosophy]. Ljubljana:y

Slovenska matica.y

Prispelo: 20.6.200a