OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA Občni zbor Muzejskega društva Skof ja Loka, ki je bil 25. 9. 1987, je bil še posebno slavnostno obarvan s slovesno stjo ob 50-letnici obstoja društva. Temu primerno je bil sestavljen tudi dnevni red, ki je ločil proslavo ob jubileju in delovni potek rednega občnega zbo ra. Udeležilo se ga je devetdeset članov in precej gostov. Zaradi pomembnega poteka tako slovesnosti ob 50-letnici društva kakor tudi samega občnega zbo ra je bilo najprej izvoljeno delovno predsedstvo: za predsednika dipl. ing. Pavle Hafner, za člana pa dr. Anton Po- lenec in dr. Branko Berčič. Zapisnik o obeh delih občnega zbora je vodil taj nik društva Andrej Pavlovec, za overo- vatelja zapisnika sta bila imenovana sodnik Dušan Ogrizek in Ana Marija Cegnar. Ko je delovno predsedstvo zav zelo svoja mesta, se je Pavle Hafner za hvalil za čast, da bo vodil občni zbor ob tako visokem društvenem jubileju. Prvi je prevzel besedo predsednik Mu zejskega društva dr. Branko Berčič, po zdravil je številne udeležence in nato orisal podrobno, kako in kdaj se je po javila zamisel o Loškem muzeju, kako so potekale priprave na ustanovitev in kako so ustanovitev uresničili. Njegov govor je objavljen kot prvi čla nek tega letnika pod naslovom: Snova nje in ustanovitev Muzejskega društva v Skofji Loki. Slavnostnemu govoru društvenega predsednika je sledila podelitev spomin skih plaket in diplom-priznanj Muzej skega društva. Najprej je predsednik dr. Berčič izročil spominske plakete pred lagateljem in ustanoviteljem društva. Prejeli so jih: dr. Pavle Blaznik, za ka terega je plaketo prevzela njegova vdo va Zora, profesor France Planina, pro fesor Ivan Molinaro, dr. Tine Debeljak, dr. Anton Polenec in dr. Albert Homan. Dalje so jih prejeli ustanovni člani: Skupščina občine Skofja Loka in Obrt no združenje Škofja Loka, ki sta hkrati pokrovitelja 50-letnice, profesorica Jeja Jamar-Legatova, Gorenjska predilnica Skofja Loka, Loške tovarne hladilnikov in Skupščina občine Logatec, pod kate ro so takrat spadali žirovski kraji. V drugi skupini prejemnikov plaket so bili člani, ki so delali v izvršnem odbo ru, v nadzornem odboru, v disciplinski komisiji in uredništvu publikacij celo vrsto let. Plakete jim je izročil najsta rejši član društva Francfe Planina, ki je z njimi sodeloval. Deset mandatnih dob, to je dvajset let, so delali: Andrej Pavlo vec, Branko Berčič, Doroteja Gorišek, Jože Krašovec in Tone Pire. Od pet do deset mandatov pa so bili delavni: Fran- Delovno predsedstvo obč nega zbora Muzejskega društva, ki je bil v galeriji na loškem gradu (foto M. Pavlovec) 308 Častni član prof. France Planina sprejema na obč nem zboru spominsko pla keto ob 50-letnici Muzej skega društva (foto M. Pavlovec) llW'ilk& • • ce Stukl, Rajko Brank, Sveto Kobal, France Leben, Dušan Ogrizek, Peter Pipp, Slavko Fojkar, Pavle Hafner, Ra do Jan, Tone Mlakar in Anton Ramovš. Plakete so prejele tudi druge muzej ske organizacije v občini in sorodne us tanove od drugod: Muzejsko društvo Železniki, Muzejsko društvo Ziri, KUD Ivan Grohar (Muzejska sekcija) v Sori- ci, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljub ljanski regionalni zavod za varstvo na ravne in kulturne dediščine, Zgodovin sko društvo Slovenije, Turistično društvo Škof j a Loka in Planinsko društvo Dov- je-Mojstrana. Njim je plakete izročil predsednik Berčič. Diplome kot priznanja pa so iz nje govih rok prejeli člani imenovanih od borov, ki so v njih delali ali še deluje jo manj kot pet mandatov. To so: Ana Marija Cegnar, Janez Erjavec, Ivan Jen ko in Silvo Marguč (po štiri mandate), Zdravko Krvina, Franc Podnar in Mi lan Zakelj (po tri), Matjaž Braniselj, Vinko Demšar, Janez Eržen, Ivan Go- renc, Ludvik Kaluža, Miha Loboda in Nežka Rupar (po dve), Marjan Masterl, Jože Nastran, Majda Oman, Stane Pečar, Marjan Peternelj, Peter Pokom, Zorka Subic in Alfonz Zajec (po eno mandatno obdobje). Ob zahvali za priznanje je France Pla nina izrekel naslednje misli: »Pogrešam tovariše, ki smo z njimi ustanavljali društvo — Pavleta Blazni- ka, ki je bil izvoljen za predsednika, in je to funkcijo opravljal 38 let, Lovra Planina, ki je delal vse od tipkanja po ročil, vodstva po zbirkah do pometanja prostorov, notarja Sinka, lekarnarja Burdvcha in druge. Nobenega ni več, ostal sem sam kot zadnji ostanek usta noviteljev. Tedaj je bilo ustanavljanje muzeja kar drzna zamisel, ko so bili muzeji samo po večjih mestih, Ljublja ni, Mariboru, Celju. Ravnatelj Narodne ga muzeja v Ljubljani se je prav oma lovažujoče izrazil, ko je slišal, da v Skof- ji Loki snujemo muzejsko društvo in muzej. Pač pa je bil z nami in nas je podpiral ravnatelj mariborskega muzeja profesor Franjo Baš. Kaj nas je pravzaprav gnalo, da smo se lotili ustanavljanja društva? Mnogo stvari nas je spodbujalo k temu: zgodo vinski značaj mesta, nevarnost, da ta značaj meščani zaradi neznanja pokva rijo s prezidavanjem, ko zaščite kultur nozgodovinskih objektov še ni bilo, ne koliko smo že poznali preteklost Loke iz spisov Pokorna in Kosa, Pavle Blaz- nik je že preučil kolonizacijo loškega gospostva, združenje obrtnikov je na obrtno-industrijski razstavi pokazalo ce hovske starine, ki so bile v hrambi na različnih krajih, na vsakoletnih sestan kih profesorskega ceha smo pretehtavali kulturne zadeve Loke in okolice, na obi skih smo odkrivali razne starine in umetnine (Visoko, Ajmanov grad, loški grad in vrt, Crngrob, Suha, kapucinska knjižnica, Sorica), obiskali smo tudi pro- 309 svetne ustanove in gospodarska podjet ja (mlekarsko šolo, Sešir, predilnico), vedeli smo tudi, koliko pomembnih pred metov so s terena že odnesli graščak Strahl, umetnostni zgodovinar Ante Ga ber in razni zbiralci starin. Ko zdaj gledam nazaj, ugotavljam, da smo opravili koristno delo: zbudili smo zanimanje pri meščanih, za skupno kul turno delo smo združili Ločane, ki jih je prej strogo ločila nespametna stran karska razcepljenost, ohranili smo velik del kulturne dediščine, ohranili smo loš ki grad in mu dali dostojno vlogo, da je reprezentant Loke, pospešili smo preuče vanje domače zgodovine, ustvarili smo prvo lokalno revijo Loški razgledi, dali smo pobudo za enakovrstni ustanovi v Železnikih in Zireh, omogočili smo smi selno in temeljito proslavo tisočletnice. Najboljši dokaz, da je bila naša zamisel koristna, pa je grad, poln lepo urejenih, zanimivih muzejskih zbirk, in 33 letni kov Loških razgledov.« Po nagovoru profesorja Franceta Pla nine je občni zbor pozdravil predsednik skupščine občine Skofja Loka tovariš Jože Albreht, ki je omenil zasluge Mu zejskega društva za vse spomeniškovar- stveno dogajanje v občini, ki naj bi le tos bilo kronano z velikim uspehom, z razglasitvijo Škofje Loke za kulturni spomenik. Tako napori društva kot ce lote in še posebej prizadevanja njegovih posameznih članov niso bili zaman in bo tako razglasitev mesta za kulturni spomenik prav ob 50-letnici društva drugi mejnik, kakor je bil prvi ustanovi tev muzeja. Profesor Janez Dolenc je pridal poz drave s Primorske in še posebej je pou daril, da vidi, kako pomembno je imeti v nekem kraju muzejsko društvo, ker kraj brez društva premalo sodeluje z muzejem. Omenil je, da na Tolminskem pogrešajo takšno povezavo, ki je še pose bej pomembna za ohranjevanje kultur ne dediščine. Ob koncu je poudaril važ nost, da se ohrani rojstna hiša slikarja Antona Ažbeta v Dolenčicah, kar naj bi kot nalogo sprejelo v delovnih načrtih muzejsko društvo, kajti kot je dejal pro fesor Planina, le s programom se pride do uspeha. Po teh pozdravih in spodbudnih bese dah je društveni tajnik prebral še opra- vičilni telegram dr. Aleksandre Korn- hauser in pismo Doroteje Gorišek, ki se je tudi opravičila, ker zaradi bolezni ni mogla prisostvovati občnemu zboru in slovesnosti. S pozdravnimi govori se je slovesnost ob 50-letnici društva končala in se je zborovanje nadaljevalo v redni občni zbor. Ker je imel predsednik Branko Berčič že v slovesnem delu obširen govor, je po ročilo o delu društvenega odbora v zad njem dveletnem mandatnem obdobju po dal tajnik društva Andrej Pavlovec. Po- Udeleženci občnega zbora (foto M. Pavlovec) 310 Del udeležencev občnega zbora (foto M. Pavlovec) ročal je tudi o finančnem poslovanju društva namesto odsotnega blagajnika. Tajniško poročilo Zadnji občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka, ki je bil 14. junija 1985, je bil predvsem posvečen spominu na dr. Pavleta Blaznika, dolgoletnega društve nega predsednika. Ta dan smo mu od krili spominsko ploščo. To je bila ena izmed nalog, ki jih je društvo sprejelo poleg ostalih, katere so še pred nami v tem mandatnem obdobju in bodo še na prej: to so ideje za trajnejše obeležje Blaznikovega spomina, tako naj bi dr. Blazniku postavili doprsni kip, ki ga je v bron odlil danes že pokojni, pred ne kaj dnevi tragično preminuli akademski kipar Tone Logonder. Izvršni odbor dru štva se je prizadeval in se bo tudi v pri hodnje, da bi v trajen spomin na dr. Blaznika preimenovali ulico ali trg po njem. Tako misel dr. Blaznika še naprej vodi del društvene dejavnosti, kjer sto pa na prvo mesto v preteklem poslov nem obdobju založniška dejavnost. Mu zejsko društvo je uspelo poleg dveh let nikov Loških razgledov, št. 32 za leto 1985 in št. 33 za leto 1986, izdati tudi dolgo pričakovno peto številko vodnika po loškem ozemlju, to je vodnik z na slovom SORICA. Da smo finančno zmog li izdati in založiti vodnik št. 5 — Sori- ca, ki je izšel v 3000 izvodih, smo v ju liju 1986 zaprosili Občinsko kulturno skupnost Skofja Loka za predčasno na kazilo rednih mesečnih dotacij, kar je kulturna skupnost tudi storila in smo tako lahko poravnali račun tiskarne Tone Tomšič v višini din 2,148.000. Za to uvi devnost izrekamo Občinski kulturni skupnosti Skofja Loka globoko hvalež nost. Hvaležni pa moramo biti tudi av torjem prispevkov v tem vodniku, ki so morali počakati za svoje honorarje kar leto dni. Ob teh naših založniških pod vigih, kar izdajanje takšnih publikacij, kot so vodniki ali Loški razgledi, tudi so, bi vas rad opozoril, da sem na prejš njem občnem zboru omenil, da je ena stran Loških razgledov št. 31 za leto 1984 stala 5.000 din, natisnjena stran za 33. letnik pa stane že 20.000 din, ali tako, kot sem že v tajniškem poročilu na zad njem občnem zboru rekel, za tiste, ki še vedno računajo po starem, je to ne verjetnih dva milijona starih dinarjev. Toda pustimo to in pojdimo naprej. Kot verjetno veste, društvo Loške razglede tudi zamenjuje, pošilja jih raznim insti tucijam doma in po svetu. Tako smo Loške razglede letnik 32/1985 doma raz poslali 129. ustanovam, v tujino smo po slali 27 izvodov ali skupaj 156 izvodov Loških razgledov. Iz domovine smo v za menjavo prejeli 144 publikacij, iz tujine 32 ali skupaj 176 kosov različne strokov ne literature. Zadnji letnik št. 33/1986 smo razposla li na 130 naslovov v domovini in na 27 naslovov v tujini, skupaj 157 kosov in 311 zato prejeli v zamenjavo 180 kosov do mače in tuje strokovne literature, kar brez dvoma bogati na svojski način mu zejsko knjižnico. To so brez dvoma uspe le poteze muzejskega društva, ki pa brez domačih sodelavcev ne bi bile realizi rane. Društvo ima močno oporo v vrstah delavcev Loškega muzeja. Muzejsko dru štvo oziroma njegov izvršni odbor red no spremlja delo te ustanove, ki jo je prav društvo priklicalo v življenje, ob ravnava delovne in finančne programe muzeja in po svojih najboljših močeh združuje napore tako društva kot muze ja. Že zopet smo tudi na zadnjem obč nem zboru opozorili na Groharjevo spo minsko zbirko v Sorici. Če smo takrat ugotavljali padec zanimanja za to zbir ko, moramo tokrat ugotoviti še hujše stvari. Groharjeva spominska zbirka je v nevarnosti, kajti streha je tako dotra jana, da dež prodira že v prostore zbirke. Zato tokrat prvič javno opozarjamo, tako društvo kot muzej, da smo v dogovorih s PTT — pošto v Sorici, Skofji Loki in v Kranju, da bi streho prekrili, pa nih če izmed lastnikov posameznih delov stavbe ne premore dovolj denarja za ob novo. Na eni izmed zadnjih sej je izvrš ni odbor društva podprl predlog Loške ga muzeja, da bi zaradi varnosti in za ščite zbirko odstranili iz Sorice vse do tlej, dokler ne bo moč zbrati denarja za obnovo strehe. Ta del poročila o delu muzejskega društva Škofja Loka ob nje govi 50-letnici naj izzveni kot klic jav nosti, kot opozorilo na pretečo nevarnost in kot klic na pomoč, sicer bomo mora li zbirko zapreti. Društvo ne sodeluje in ne spremlja le delo Loškega muzeja, temveč sodeluje tudi, in sicer še vedno uspešno, z arhi vom. Na sejah izvršnega odbora muzej sko društvo seznanjajo sproti o delu ar hiva, ki ni zgolj formalno, ampak je tu di tvorno, o čemer pričajo nekatere seje, ki jih je muzejsko društvo imelo v ar hivskih prostorih. Na področju spome niškega varstva je sodelovanje z Regio nalnim zavodom za spomeniško varstvo v Ljubljani korektno, posebno še pri ob ravnavanju programov za revitalizacijo starega mestnega jedra in drugih naselij v občini. To prepletajoče delovanje dru štva na področju varstva naravne in kulturne dediščine in naporov za oživ ljanje starih vrednot, se je v zadnjem času pred tem občnim zborom razširilo tudi na Restavratorski center, ki z osta limi dejavniki na pobudo predsednika skupščine občine deluje pri obnovi mest nih vodnjakov oziroma »štirn«. Tu so delujemo vsi, muzejsko društvo, muzej in arhiv, in pred nami je velika naloga, da tako kot leta 1940 skupaj z Restav ratorskim centrom Slovenije in Akade mijo za likovno umetnost v Ljubljani obnovimo Marijino ali kužno znamenje na Mestnem trgu. Stiki z ostalimi muzejskimi društvi v občini, ki naj bi se razvijali na sestan kih koordinacijskega odbora, so v zad njem času, vsaj uradno, skoraj zamrli, kajti zadnji sestanek koordinacije mu zejskih društev je bil sklican v novemb ru 1985. Niso pa zamrla osebna srečanja predsednikov, tajnikov ali blagajnikov in tako so nam znani živahni napori mu zejskega društva iz Železnikov za obno vo Plavža ter društva v Žireh, kjer bo do v oktobru odkrili spomenik rojaku, akademskemu slikarju Maksimu Sedeju. Ne smemo pri delu muzejskega dru štva pozabiti omeniti tudi komisije za zgodovino delavskega gibanja in NOB, ki jo vodi naš član Sveto Kobal in pri kateri sodelujeta tako društvo kakor tu di Loški muzej, oba zastopa pri tem de lu na izredno obsežnem projektu kustos Loškega muzeja Franc Podnar. Muzejski izleti, ki jih je tako lepo zas noval in vodil prof. France Planina, so bili tudi sestavni del delovanja društva, narejen je bil program tokrat predvsem za obiske muzejev in galerij v Ljublja ni. Kljub organiziranemu prevozu in strokovnemu vodstvu pa društvu skupaj s Turističnim društvom Škofja Loka ni uspelo privabiti na te izlete — strokovne oglede — kaj več kot le peščice ljudi. Lahko bi rekli, da še najbolj plodno sodelujemo z Zvezo zgodovinskih društev za Slovenijo, kjer je novembra leta 1986 o našem delu poročal član izvršnega od bora tovariš Vinko Demšar in poročilo tudi pripravil za objavo v Zgodovinskem časopisu. 312 V tem poročilu o delu društva je na- drobljenih le nekaj drobtinic ali rozin iz izredno bogate pogače plodne dejavno sti muzejskega društva v Skorji Loki. Ni namreč mogoče prešteti ur dela pri ured- nikovanju Loških razgledov, pa potem pri ekspeditu, zastopanju društva pri občinski kulturni skupnosti in še v dru gih organih. Društvo je danes komple ksno telo, katerega odborniki, člani de lujejo po zakonitostih utečenih poti. Si cer pa kaj bi še našteval, bili smo pov sod prisotni in bomo še v prihodnje. Finančno poročilo S finančnim poročilom za občni zbor so vedno težave, ker so občni zbori sre di ali na koncu leta, Muzejsko društvo pa dokončna finančna poročila oblikuje po zaključnem računu. Zato smo za po ročilo občnemu zboru izbrali podatke za leti 1985 in 1986. Med prihodke spada najprej prenos sredstev iz leta 1984 v vi šini din 723.288. Za dejavnost društva in za tisk Loških razgledov smo od občin ske kulturne skupnosti prejeli '8,723.372 din, od članarine 42.385 din, od prodaje publikacij se je nateklo 1,600.612 din, od reklam le 264.500, od obresti na vezana sredstva din 293.459 din. Posebej pa je društvo prejelo še 100.504 dinarje za po stavitev spominske plošče dr. Pavletu Blazniku. Pri odhodkih je za redno dejavnost društva bilo porabljenih 163.279 din, za tisk in honorarje za Loške razglede št. 31 din 1,490.341 ter za št. 32 kar 3,423.355 din. Za Vodnik Sorica so bili stroški 2,275.380 din in stroški za pripravo tiska 33. številke Loških razgledov 1,247.707 din. Stroški za odkritje spominske plošče dr. Blazniku so znašali v celoti 105.197 din. Razlika med prihodki in odhodki znaša 3,042.861 din. Ta sredstva so po sklepu izvršnega odbora društva prene sena v leto 1987, ker so že v celoti pri pravljena za izdajo 34. številke Loških razgledov. Poročilu tajnika, ki je hkrati podal tu di skrčeno finančno poročilo, je sledilo poročilo o delu Loškega muzeja Skofja Loka, ki ga je prebral ravnatelj muze ja Janez Erjavec: Poročilo o delu Loškega muzeja S krajšim poročilom vas bom seznanil z delom in smernicami razvoja muzeja. Po letu 1984 smo zaradi porajajoče se gospodarske krize imeli nemalo težav, saj je tudi v kulturi prišlo do omejitev in ukrepov varčevanja, kar je vplivalo na realno zmanjšanje dohodka in s tem sredstev za dejavnost muzeja, kar je najbolj vidno pri zniževanju sredstev za strokovno delo in investicijsko vzdrže vanje. Se bolj pa bo verjetno -»kulturni dinar« okrnil novi sistem financiranja preko kulturnih skupnosti, po katerih se bodo sredstva združevala od ostanka či stega dohodka delovnih organizacij. Do sledno izpolnjevanje novega predpisa lahko pomeni, da zaradi stanja gospo darstva v občini ne bo v letu 1988 mož no zagotoviti sredstev niti za samo pre živetje. Razumljivo je, da se splošno družbeno stanje in navedene razmere odražajo tudi pri samem delu v muzeju. V obdobju od 1985 do danes so delav ci muzeja izvrševali naloge po sprejetih letnih programih v skladu z dolgoroč nim razvojem muzeja. Poleg prioritet nega strokovnega dela in rednega do polnjevanja stalnih muzejskih zbirk je po letu 1985 dan tudi večji poudarek na vzgojno-izobraževalni program v muzej stvu in na strokovno sodelovanje. V skladu s sprejetimi programi so na črtovane strokovne naloge in druga dela izvrševali delavci v planiranih rokih. Poleg notranjega rednega dela: inven- tarizacija gradiva, urejanje dokumenta cije, urejanje in dopolnjevanje stalnih zbirk in restavratorsko-konservatorski del, smo evidentirali in odkupovali pred mete, pripravljali in postavljali muzej ske in likovne razstave, izvrševali temat ske raziskave, posredovali dokumente in gradivo za študijsko raziskovalne potre be, razstave in publiciranje ter drugo. Z restavriranjem dražgoških oltarjev v kapeli so bila v letu 1985 končana sana cijska dela pri obnovi stalnih muzejskih zbirk. Le-te so bile tudi vsebinsko do- 313 polnjene in glede na opremo, razpored in razstavljeno gradivo nazorneje poda jajo zgodovino, razvoj in življenje od 8. do 20. stoletja. Tudi ocena, predvsem tujih obiskovalcev muzeja, je o zbirkah zelo dobra. Na 1465 m2 razstavnega pro stora je 28 tematskih postavitev. Raz stavljeno je 2189 predmetov, 1372 foto grafij in dokumentov ter vse opremlje no s podnapisi. Prvi prostor pa je kot uvodni del posvečen raziskovalcu loške zgodovine prof. dr. Pavletu Blaz- niku. Skupno so znašali stroški sanacije razstavnih prostorov in postavitve 6,868.472 din. Muzejske zbirke in raz stave v galeriji si je ogledalo preko 43.000 obiskovalcev. Bilo je 352 vodstev po zbirkah, organizirali smo tudi 25 zgo dovinskih ur in 7 predavanj o NOB za šole. Muzejske zbirke se vsako leto dopol njujejo z novimi dokumenti, s čimer že limo še povečati njihovo kvaliteto in zanimivost ob nadaljnjem delu vseh de lavcev muzeja. Načrtujemo raziskave in zaključeno raziskovalno nalogo o soda- vičarstvu iz programa »Obrti na Lo škem«. V delu so raziskave: »O ljudskih umetnikih«, »-Prehrana na Loškem«, to pografija medvojnega okraja Medvode in topografija za umetnostno zgodovino. V obdobju od 1985 do danes se je so razmerno povečal tudi fond gradiva. Pridobljeno je: — več sto originalov in fotokopij raz nih dokumentov; — odkupljeno 476 predmetov, 13 ko sov pohištva, 3 oljne slike in ena kopija freske; — podarjeno 855 predmetov, 883 fo tografij iz predvojnega in medvojnega obdobja, 1880 fotografskih plošč (nega tivov) pretežno s posnetki raznih dogod kov in prireditev; — inventarizirano 5413 enot; — restavrirano 11 oljnih slik, 3 pla stike, grb gospostva, Dražgoški oltarji in 48 panjskih končnic; — v muzejski delavnici je konservira- no 174 predmetov in restavrirano in zaščiteno 180 arheoloških enot (kovina, keramika), pregledano in očiščeno raz stavljeno gradivo v zbirkah v Žireh in Železnikih (okoli 2.300 kosov, od tega je bilo ponovno konservirano 63 pred metov v Železnikih in 273 v Zireh); — muzej je pripravil in postavil pet muzejskih razstav, 26 likovnih razstav v galeriji na gradu in 61 razstav v raz staviščih DO izven Škofje Loke; — na področju publiciranja in pro pagandne dejavnosti je delavec muzeja, avtor vodnika »Partizanske delavnice na Dolenjskem in v Beli krajini« sodeloval pri ureditvi in izdaji zbornika »Spome niki NOB v občini Skofja Loka«, za ra dio Žiri je bilo napisano 46 prispevkov z likovnega in muzejskega področja, pripravljeno je gradivo za tisk »Vodnik po muzeju«, v 9 tovarniških glasilih v občini se v nadaljevanjih objavlja zgo dovina razvoja Loškega muzeja in mu- Priložnostni ovitek ob 50- letnici Muzejskega društva s spominskim poštnim ži gom prvega dne 314 zejske dejavnosti v občini, večje število prispevkov pa je oddano v objavo v kulturnih rubrikah dnevnikov; — za strokovne potrebe stalno dopol njujemo fond strokovne knjižnice z za menjavo za Loške razglede. V tem ob dobju se je fond povečal za 1173 enot in z darovanjem Maksa Krmelja še za osebno knjižnico, ki obsega 1742 enot, med katerimi so najbolj dragoceni kom pleti Ljubljanskega zvona in Bleiweis- sovih novic. V tem obdobju se je povečal tudi ob seg sodelovanja muzeja s strokovnimi institucijami in drugimi uporabniki. Strokovni delavci sodelujejo z nosilci šolskih programov pri pripravi zgodo vinskih razstav, z delovnimi organizaci jami sodelujemo pri razstavah in ure ditvah delovnih prostorov kot tudi z or ganizatorji prireditev ob jubilejih in proslavah. Aktivno se vključujemo tudi v izvajanje programa prenove starega mestnega jedra. Za izvajanje rednega programa dejav nosti je bilo za leto 1985 in do julija 1987 porabljeno 25,354.447 din, za stro kovno delo, odkupe, razstave in restav- riranje (zunanji sodelavci) 8,873.913 din, kar je četrtina celotnega prihodka mu zeja. Znatno manj uspešni pa smo na po dročju investicijskega vzdrževanja, ki je pogojeno s finančnimi sredstvi. Nepre mičnina muzeja so grad z vrtom, kašča in Plavčeva hiša v Železnikih, katerih vrednost je ocenjena na 390,000.000 din. Vsi objekti so nujno potrebni večjih ob novitvenih del, prav tako tudi etnološki objekti na grajskem vrtu in adaptacija kašče za galerijske namene. Po tem pro gramu se že končuje prva faza sanacije plavža v Železnikih. S sanacijo razstav nih prostorov in delno depojev smo za gotovili ustrezno zavarovanje gradiva, ne pa v celoti objekta. Zaradi slabega sta nja strehe nam naraščajo stroški vzdr ževanja, s katerim si prizadevamo pre prečiti večjo škodo na objektu in pro storih. Stroški za izvršena obnovitvena dela na objektu so znašali 11,557.425 din, s tem smo vzdrževali streho, zidovje, žlebovje in zamenjali okna v enem de- poju. Nič kaj razveseljivo ni poročilo Zavoda za raziskavo materiala in kon strukcij iz Ljubljane, ki v »strokovnem mnenju o stanju ogroženosti škofjelo škega gradu« podaja sledečo oceno: »Na osnovi poškodb menimo, da obstaja res na nevarnost, da se del gradu že ob po tresu manjše jakosti poruši oz. da se za radi slabih geomehanskih razmer za pelje ali prevrne v dolino. Poleg tega obstaja možnost, da se razpoke in s tem ostale poškodbe povečajo do te mere, da bo ogrožen muzejski inventar ter da v prostorih ne bo varno za obiskovalce in osebje. Za zavarovanje gradu pred nadaljnjimi poškodbami ...« Navedene problematike se delavci zavedamo že dalj časa. Ze predčasno smo storili vse za pridobitev ustrezne dokumentacije. V sodelovanju s FAGG TOZD za arhitek turo, je izdelan elaborat prenove gradu. V izdelavi je izvedbeni načrt za obnovo strehe S trakta, ureditev dvorišča in grajskega vrta. Z elaboratom in uredit venimi načrti bo dokončno tudi rešeno vprašanje gostinsko-turistične ponudbe za obiskovalce. S KS Skofja Loka je bilo dogovorjeno, da so v planu za leto 1987 predvidena sredstva tudi za pričetek sa nacije grajskega obzidja. Kako bodo iz vajali posamezna dela, pa je težko na črtovati. Predvsem, kje zagotoviti po trebna sredstva, saj bi že po današnjih cenah znašala vrednost del okoli 120,000.000 din brez upoštevanja stro škov raziskav, ki bi jih opravil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (predračun 17,000.000 din). S prenovo gradu pa je vezana tudi izpraznitev pro storov okroglega stolpa, katere bomo uporabljali za muzejske potrebe. Želeli smo nekaj teh poblemov rešiti do 50- letnice muzeja leta 1989. Prizadevali si bomo izvajati strokov ne naloge in zagotoviti sredstva za ob novo objekta. Želimo obstoječe zbirke dopolniti in ohraniti dediščino na te renu. Z ureditvijo stalne galerije v ka- šči, kjer bodo lahko razstavljena sedaj deponirana kvalitetna dela umetnikov, bomo pridobili na gradu prostore za prirodoslovno in arheološko zbirko, za postavitev obrti, o ljudski umetnosti, 315 rojakih in povojni zgodovini. Prizadeva li si bomo dopolniti muzejski zbirki v Železnikih in Zireh in postaviti NOB zbirko v Gorenji vasi, za katero je že izdelan scenarij, za sanacijo Plavčeve hiše in drugih pomembnih kulturnih spomenikov na področju občine. Pri tem pa računamo tudi na pomoč in sodelo vanje članov Muzejskega društva. Delavci muzeja ob praznovanju viso kega jubileja društva iskreno čestitamo vsem nagrajencem in članom društva z željo, da bo nadaljnje delo društva in sodelovanje z muzejem uspešno in ustvarjalno. Poročilo nadzornega odbora Nadzorni odbor v sestavi Ane-Marije Cegnar, Dušana Ogrizka in Petra Pippa, ki je bil na zadnjem občnem zboru v letu 1985 izvoljen, je na svoji redni se ji, dne 22. 9. 1987 pregledal finančno in materialno stanje za preteklo man datno obdobje. Ugotovljeno je bilo, da je bil narejen popis publikacij MD Šk. Loka in da so na zalogi v tem mandatnem obdobju knjige: izvodov Pavle Blaznik — Skofja Loka in loško gospostvo 1771 France Planina — Skofja Loka s Poljansko in Selško dolino 443 vodniki: Lubnik 3194 Ratitovec 363 Blegoš 1200 Dražgoše 188 Sorica 210 Pri vodniku Sorica ugotavljamo, da je izšel ta vodnik št. 5 v drugi polovici leta 1986 in da je ob izidu tiskarna Tone Tomšič bremenila MD z računom 2,148.000 din in da je zato MD zaprosilo občinsko kulturno skupnost za predčas no nakazilo mesečnih dotacij. Le tako je lahko MD izdalo peto številko, med tem ko so avtorji — sodelavci počakali na izplačilo vse do leta 1987. Nadzorni odbor je po pregledu finanč ne dokumentacije in finančnega poslo vanja ter na podlagi blagajniškega po ročila ugotovil, da je dokumentacija pra vilno, točno in tekoče vodena po pred pisih in se finančni rezultat ujema s stanjem v blagajni in z izpiskom s te kočega računa. Seje društvenega odbora so bile pra viloma vsak mesec. Nadzorni odbor se je redno udeleževal sej izvršnega od bora in tako sproti spremljal delo od bora, ki je obravnaval tekočo problema tiko društva ter sodelovanje z drugimi društvi in delovnimi organizacijami. Društveni blagajnik je na sejah MD red no poročal o finančnem stanju društva. Nadzorni odbor je ugotovil, da je MD od 1. 1. 1985 deponiralo pri LB sred stva na vezano vlogo in tako z obrest mi pridobilo prepotrebna sredstva za tisk publikacij, predvsem Loških raz gledov. Da je društvo dobro gospodarilo, je videti iz finančnih podatkov, ki kažejo, da je v dvoletnem mandatnem obdobju porabilo komaj 160 tisoč dinarjev za delovanje društva, ker je vsa sredstva zbiralo za Loške razglede. Nadzorni odbor je ugotovil, da je delo izvršnega odbora društva potekalo v skladu z društvenimi pravili, sprejeti sklepi, kakor je videti iz pregledanih in podpisanih zapisnikov, so bili v pretež ni večini tudi realizirani. Nadzorni odbor zato predlaga razreš- nico dosedanjemu izvršnemu odboru MD Skofja Loka. Razprava Med razpravo o poročilih je bilo iz raženo enotno mnenje, da iz njih izža reva resnično izredna volja sedanjega odbora muzejskega društva, da bi nada ljeval začeto delo pionirjev na tem po dročju, ki so utemeljili in začrtali pot društvu. Posebej moramo omeniti le pozdrav delegata iz vrst Planinskega društva Dovje-Mojstrana, ki je dejal: »•Planinci z Dovjega in Mojstrane iskre no čestitamo Muzejskemu društvu Skof ja Loka ob visokem jubileju. Zahvalju jemo se za pomoč pri snovanju Triglav ske muzejske zbirke v Mojstrani in 316 zahvaljujemo se za podeljeno priznanje. Želimo vam uspešno nadaljevanje dela, ki je v Sloveniji enkratno!!-« Občni zbor je nato sprejel sklep, da bo v prihodnje letna članarina 500 din. Sledila je razrešnica dosedanjemu od boru in nato volitve. Ker občni zbor posebej voli predsednika, je najprej po novno izvolil za predsednika mu zejskega društva dr. Branka Berčiča. Za člane izvršnega odbora pa: Člani : Ana Marija Cegnar Vinko Demšar Janez Erjavec Pavle Hafner Ludvik Kaluža Sveto Kobal dr. France Leben Andrej Pavlovec Peter Pdpp France Podnar mag. France Stukl Nadzorni odbor: Miha Loboda Silvo Marguč dr. Anton Polenec Disciplinska komisija: Rajko Brank Ivan Jenko Dušan Ogrizek Dr. Branko Berčič se je občnemu zbo ru zahvalil za izkazano zaupanje in kon čal občni zbor z vabilom na ogled raz stave o razvoju in delu Muzejskega društva v Skofji Loki, ki so jo pripravili delavci Loškega muzeja v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ljubljana, Eno ta Skofja Loka. 317