182
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 47. Dobil sem od nekod več vina. To vino je pa gosto in grenko. Videti je, da je uže bilo zdravljeno a ne ozdravljeno. Je li mogoče to vino očistiti in narediti je zdravo in pitno ? (A. K., učitelj v Banjiloki).
Odgovor: Iz tega kratkega popisa, zlasti pa ako sami ne vidimo in ne pokusimo vina, ne moremo izpo-znati bolezni vašega vina. Vino utegne biti zavrelica ali pa je bomfasto. Ako je vino uže zavrelica, ni drugega storiti, nego je proč zliti. Ako je pa vino bomfasto, tedaj prilijte na vsak hektoliter vina en kilogram najfinejšega olja ter vse skupaj dobro premešajte, da se olje kolikor le mogoče razdeli po vsem vinu. Potem pustite vino pri miru, in kadar pride vse olje na vrh, pa pretočite vino v snažno in zdravo posodo. Ako je bilo vino bomfasto, izgubi potem duh in grenkobo. Olje ne dobi nikakeršnega duha in je še vedno rabno.
Vprašanje 48. Naznanite mi ali svetujte mi, kje dobim knjigo, ki uči, kako zdraviti živino? (V. R. v Nemškem Rovtu).
Odgovor: Knjigo „Živinozdravništvo", katero je spisal dr. S. Strupi, doboste v Ljubljani pri J. Blas-nikovih naslednikih za 1 gld. 80 kr.
Vprašanje 49. Prosim vas, povejte mi, kako bi bilo mogoče iz hiše spraviti mravlje. Povsod jih je polno po hiši, kamor se obrne človek, onesnažajo vse in so se spravile celo na piščeta. (Fr. Ks. Kr., župnik v P. pri Pulju).
Odgovor: Kako mravlje preganjati, imamo mnogo navodov, a vendar je laže navod dati nego mravlje pregnati. Najboljša so tista sredstva, katera ne le da odganjajo mravlje, ampak jih tudi uničujejo, ker ž njih vztrajno rabo odkrižamo se sčasoma vendar teh nadležnih gostov. Ako zasledimo mravljinčje gnezdo, poparimo je zvečer,  ko  je vsa  družina   doma, s kropom
ali pa z vrelim lugom, in kmalu bodo izginile. Tudi živo apno, če ga v mravljišče natresemo in potem z vodo pogasimo, pomori mravlje. Ako pa ne morete gnezda najti ali ne morete do njega, tedaj ni drugega pomočka, nego da mravljam nastavite kako vado in jih pokončujete sproti. Za vado vzemite od pečenke kost, katere se tu in tam drži še malo mesa. To kost položite na mesto, kamor mravljinci najbolj zahajajo. Kmalu jih bode vse črno na kosti, takrat jih pa hitro poparite. To ponavljajte tako dolgo, dokler se nadležnežev ne rešite popolnoma. Namesto kosti rabi tudi dobro košček gobe, Katero pa treba prej namočiti v oslajeni vodi.
Vprašanje 50. Kako bi bilo .mogoče z vrta odpraviti polže? Pojedo mi vse, kar vsadim v vrt. Vsaki dan jih pobijam, pa vse nič ne pomaga. (Fr. Ks. Kr- v Pre-monturi).
Odgovor: Proti polžem imamo več pripomočkov. Na gredice ali lehe, koder polži delajo kvaro, razpolo-žimo zvečer razrezanih sladkih jabolk, koscev korenja ali buče, salate, kapusa; spomladi, ko ni še tega ali onega, dobre so tudi zvečer obeljene vrbove šibe. Vse to zvabi množino polžev, in zjutraj zgodaj jih lahko poberemo. Kokoši, zlasti pa race jih jedo jako rade, zato nekateri tudi spuščajo race za rana na vrt, da pobirajo polže. Po vrtih sade lepo cvetico cesarski tulipan (fritillaria imperialis), ki tudi zelo pokončuje polže. Polži jo namreč prav radi jedo, potem pa od nje poginejo, ker je strupena. Ako imate to rastlino, razrežite jo na kosce in pomečite jih po gredah.
Zjutraj, predno solnce posije, ali pa zvečer po 8olnčnem zahodu, potrosite po tleh pepela, apna, gipsa; ali če tega ni, plev, pezdirja ali saj. Polži, lazeč prek takih reči, ranijo si mehko in jaso občutljivo kožo in potem poginejo, ali pa se, izgubivši mnogo slin, suše, da ne morejo naprej, ter jih solnce opali in pomori. Najbolje in najgotoveje pa bodete polže zatrli, ako zjutraj ali zvečer potresete železnega vitrijola, ki je nekaka zelenkasta sol in se po ceni dobi. Vitrijol stolcite v kolikor mogoče droben prah, pomešajte ga z najdrobnejšim peskom in potem ga trosite po gredicah. Najmanjši prašek te soli umori gotovo največega polža, ako pade nanj, kajti zaje se mu v kožo, in taka rana je vsakemu polžu smrtna. Tudi navadna sol je neki dobra, ako ni vitrijola.