- 70 - Veiiki četertek 0 velikej noči so židje obhajali svoj praznik, ki se v hebrejskeoi jeziku ,,pasa" irnenuje, po naše bi se to reklo ,,meinohod'\ Ta praznik so židje ob-bajali v spomin svojega rešenja iz egiptovske sužnosti. Na ta dan je vsaka družina jedla pečeuo ja'j;nje, ravno tako, kakor nekedaj Izraolci, predno jih je Mozes peljal iz egiptovsko dežele. Kekli so tedaj tudi učenci Jezusovi svojemu gospodu ia niojstru: ,,Gospod, kje želis, da ti pripvavimo velikonočuo jagnje?" Li Jezus jim odgovori: ,,Pojdite tja v rnosto Jeruzalera. Našli boste človeka, ki bo nesel vodo; za tciu človekom pojdite v hišo. Gospodar vam bo-de pokazal dvorano, in v tej dvorani piipravite velikonoeno jaguje." V četevtek pred velikonočjo — mi mu pvavimo veliki oetev-tck — je prisel J«-uu se svojinii učenci v mesto Jeruzalem, in na ta dau se je zgodilo, da je Jezus pii zadujej vecerji postavil presveto ie5-nje telo; sv. cerkev zategadelj tudi ime-nuje ta dan ,,Gospo-dovo večerjo" (Coena Domini). Na ta dan je Jezus pervič daritev svete inaše sain opravil, ko je vzel pri zadnjej vočerji kruh v svoje presvete roke, ga blagoslovil, razloinil in dal svojim učencem ve-koč: ,,Vzemite in jejte vsi od tega, zakaj to jo mojo telo." Jn ravno tako j« vzel po večerji tudi kelih z vinom v svoje svoto in čestite roke ga je posvetil in dal učencem rekoč: ,,Vzeinite iu pite vsi iz njega, zakaj to je kelih moje kervi, nove in večne zaveze, skrivnost vere, katera bo za vas in njih mnogo prelita v odpuščenjo grehov. To storite v moj spomiu." Po večerji, ko je iz-dajalec Judež iz dvorane odšel bil, je Jezus svojiin ueencein še noge uinival, iu jiin priporočal, naj bodo ponižni, kakor jiin je on sam pokazal izgled prave ponižuosti. 0 kako slovoseu je moral biti ta treuotek Jezusove zaduje večerje, katere spomin obhaja sv. cevkev ua veliki četertek. Potein je šel Jezus se svojimi učenci po doliui Jozafat, čez potok Cedron proti oljskej gori. Hotel se je namreč pred svojim bvitkiui terpljenjem podati §e v samoto, da bi se tam z molitvijo pvipravil ua svoje terpljenje. Smertno težave so ga obdajale ua oljskej govi. Tresti se je začel in žalosteu postajati. Obendl se je k svojim učencem in jira rekel: ,,Moja duša je žalostna do sinerti; ostanite tukaj in čnjte!" On je pa Sel malo od njih ia vidši muke, ki jnu je bode terpeti, oblije ga kervavi pot, pade na koleni in moli k svojemu — 71 - očetu: ,,6če! ako ja inogoče, vzemi od mene kelih terpljenja, a vendar ue uioja, ampak tvoja volja naj s$e izide." Otroci! večkrat pojdite v duhu tja v vert Getzemani in poglejte Jezusa koliko terpi za iiaše pregrehe. Pomislite, da je tudi za vas dal svoje življenje. Zares,mnogo je on sfcoril za vas, ia kaj storite vi zanj ? Ali hodite zmiraj po onem pofci, kateri vatn je on pokazal? Ali posneinate njegovo Ijubezen, njego-vo dobroto, pohlevnost in ponižnost? Ali ui Jezus tudi vas odrešil od večnega pogubljenja? Da da, preljubi otroci, veliki četertek nas spominja na neskočuo ljubezea Jezusovo, ki jo ima do nas ubogih ljudi, sporainja uas pa tudi na nje-govo veliko britkost in terpljenje. Tadi sv. cerkev žaluje na ta dan. Vse nas oporainja Jezusovega terpljenja. Slovesno petje na koru neha; zvonov in zvončkov veseli glasovi utihnejo iu mesto zvonov derdrd lesena regetaljka se zvonika, mesto zvončkov pa klepečejo leseni klepetci. Vse to se godi v znamenje velike žalosti, katero obhaja sv. cerkev. Včliki četertek se se je že v 7. stoletji začel obhajati v spomin, da je Je-zus na ta dan postavil zakrainent presvetega rešnjega telesa. Zato pa tudi na ta dan tisoč in tisoč vernikov pristopi k mizi božjej, da prejme presveto rešnje telo našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Otroci glejte, da ga boste vselej vredno prejelij T