IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV VIČ
Radi bi delali, pa...
Krajevne skupnosti Milan Česnik, SUne Sever, Malči Belič, Rožna dolina, Vič, Kolezija, Brdo in Vrfaovci imajo to skupno lastnost, da imajo vse skupaj eno samo društvo upokojencev, ki šteje preko 1700 članov, deluje pa pod imenom Društvo upokojencev Vič. »Jasno je, da tako širokega področja ne moremo obvladovati. Pa ne le zato, ker je tako široko, ampak prcdvsem zato, ker nimamo pogojev, da bi dejavnost sploh razviii. Nimamo namreč ustreznih delovnih proslorov. Stiskamo se tu v majhni sobici na Trgu MOB 14, kjer so pravzaprav samo pogoji za pobiranje članarine,« nam je pripovedoval podpredse-dnik drušlva LOJZE ZORČIČ. In res je tako.
V sobici, kjer imajo svoje prostore, je komaj dovolj prostora za dve pisalni mizi, čisto majhno omaro in en ali dva stola, da se obiskovalec, ki navadno ni mlad, lahko usede, spočije. V tem prostorčku si prav zares težko predstavljamo, da bi vadil pevski zbor, da bi odigrali partijo šaha ali kart. Več kot pet ali šest ljudi namreč vanjo ne more.
Posamezne dejavnosti pa seveda ne moreš razviti, če se z ljudmi nimaš kje sestati, za vsak drug prostor pa tnorajo odšteti najemnino, pa čeprav ga najamejo za urico ali dve.
Toje torej največji in lahko bi rekli tudi edini razlog, da Društvo upokojencev Vič ne deluje tako kot bi želelo. Vrzel sicer skušajo zapolniti z vsakomesečnimi izleti po Sloveniji in z letovanjem v domu v Izoli. To pa je seveda vse premalo. Širših aktivnosti kljub dobri volji ne more-jo organizirati.
Seveda pa nekatere dejavnosti vseeno tečejo. Tako Društvo upokojencem pomaga z vsemi nasveti, ki jih le ti potrebujejo in želijo, pomagajo jim priti do stanovanja, člani društva redno obiskujejo ostarele, ki jim noge in
Ob zaključku Tedna upokojencev je Draštvo upokojen-cev Vič skupaj i Dništvom upokojencev Nolranje Gorice organiziralo proslavo in tovariško srečanje s pestrim kultumim progiamom in športmmi tekmovanji v balina-nju, šahu in strelstvu. Srečanje je bilo organizirano z namenom, da se vsaj cnkrai letno spomnimo ljudi, ki so vsa povojiia leta aktivno delovali na raznih področjih in da jih tudi po upokojitvi vključimo v raznc dejavnosti. Posebne zasluge. pravijo na DU Vič, veljajo za izredno uspešno srečanje Ivu Selanu, Alojriji Milovanovič in Joželu Tomšiču ii DU Notranje Gorice, govorniku Jo-žetu Sojeiju, pa tudi folklorni skupini, pevskima zboro-ma in pioniijem, pa harmonikaijem in ostalim, ki so pripravili pester kulturni program.
zdravje ne služijo več dobro. In kar je najpomembnejše - upokojenci so navadno tudi najaktivnejši krajani v krajevnih skupnostih, člani vseh mogočih delegacij, aktiv-ni pri SLO in DS, družbenopolitične organizacije v kra-jevnih skupnostih navadno slonijo prav na upokojencih in njihovih aktivnosti. Prav to dejstvo pa je tudi eden izmed vzrokov, da, kot nam je pripovedoval tovariš Zorčič, upokojenci ne morejo razumeti odnosa družbe do njih, kadar izrazijo kakšno željo, potrebo, kot je Hapri-mer ta po prostorih. »Vi ste že vse dobili, pa saj nič ne rabite več«, jih menda marsikje odpravijo.
Da bo delo društva zaživelo, pa so poleg prostorov potrebni še drugi ukrepi. Najprej uresničitev zamisli, da bi v krajevnih skupnostih, kjer so pogoji za to, ustanovili ne le aktive ampak kar samostojna dn^tva upokojencev. Tako bi se področje dela posameznega društva - v tem primeru dništva upokojencev Vič - zožilo in delo druš-tev bi lahko postalo bolj kreativno, dejavnost društva bi se lahko približala članom in v svoje vrste pritegnila nove upokojence.
Prav je torej, da se vsi, ki smo sedaj še relativno mladi in zaposleni zavedamo, da bomo tudi mi kaj kmalu upokojenci. Zamislimo se in povejmo naglas, kaj naj bi upokojenci delali in potem poglejmo, kaj upokojenci dejansko delajo, kakšne pogoje imajo, da jesen svojega življenja preživijo čimbolj prijetno, pa hkrati tudi kreativ-no in koristno.
NINA COŽ