275 Odkritoserčna beseda o izurjevanji učiteljev za ljudske in glavne šole. Da naša mila domovina ni brez izverstnih učiteljev, ki v različnih predmetih pridno napredovavši so precej visoko stopnjo dosegli in si glavo do pleše belili, se v njih čast tukaj brer ovinkov lahko reče. Pa brez dolzega premišljevanja smemo tudi reči. da bi bilo mnogo družin tudi te hvale vrednih postalo, če bi se jim bila lepa priložnost, si potrebnih ved in znanost pridobiti, že v mladosti tako pri- jazno ponujala, kakor se njihovim šolskim unukom sedaj ponuja. Oziraje se na današnje šolske knjige lahko pre-vidimo, da ni zadosti, če učitelj samo tri razrede doverši, in potem ravno to druge učiti hoče. Mora noč in dan misliti, kako bo to in uno učil, da bode dober sad obrodilo, — in večkrat se pri vsem trudu in vsi dobri volji zmoti, ker prave korenine jezika in drugih znanost o tej meri ne pozna, kakor bi jo razumeti imel. Skušeni možje takih šol omiiujejo mlade leta, v kterih bi si bili lahko obilnih zakladov za svoje današnje potrebe prisvojili. Od-kritoserčno zdaj sami terdijo, da je za razlaganje šolskih predmetov več potreba od samega 3. razreda. To je tudi gola resnica! — Pravo znanost nemškega in slovenskega jezika si človek vlasti le v višjih šolah, kjer se ne veleva samo : „tako in tako naredite!" marveč: „zakaj tako in ne drugače?" Tu se mu še le razjasnujejo vse reči natanko , kar je pa takemu možu, ki druge o tem izuriti hoče, neobhodno potrebno. Tudi bo vsak pameten človek lahko previdel in poter-dil, da taisti, ki druge uči, sam še kaj več znati mora. Ravno to je tudi vzrok, da so nekteri učitelji naših glavnih šol malo čislani od drugih uradnikov, dasiravno so ž njimi v eni red deržavljanske časti postavljeni. Snidejo se včasih v družbi izurjenih in učenih mož, in ni se malokrat primerilo, da se hočejo skazati, pa v pomanjkovanji temeljitih vednost jo globoko zablodijo. Na izglednih glavnih šolah imajo gospodje učitelji tudi večje stroške od drugih učiteljev glavnih šol. Odkod pa ta napaka? bo marsikteri vprašal! Bom ti koj povedal. Na take šole postavljajo le take učitelje, ki so si več vednost pridobili in to mesto z dobrim vspehom opravljati zamorejo; slabeje ko je šola plačana, toliko manj je tudi čislana od ljudstva, ki tako šolo manj obrajta. Zadnji čas je tedaj tej krivici v okom priti in učitelje vsih glavnih sol enako plačevati. Pa preden se to zgoditi zaroore, morajo vsi taki učitelji biti, da se eden druzega v vednostih in metodiki nič kaj zlo ne vstraši. Potem bo še le smel ta in uni vprašati: zakaj da so moji dohodki slabeji? itd. Ako natanko pretehtamo nam znane pripravniške šole, v kterih se mladenči pripravljajo za učiteljski stan, in ako hočemo resnico govoriti, moramo reči, da bo treba boljih, in da v vsi osnovi bo treba marsiktere prenaredbe, ktera se bo toliko lože vpeljala, kolikor bolj se bo sker-belo za boljo plačo ljudskih učiteljev, za ktero si si. mini-sterstvo nauka po svojih šolskih oblastih močno prizadeva. Naj bo djanskemu učitelju pripušeno tukaj svoje misli razodeti, ne, da bi hotel šolskim gospodom oblastnikom kaj novega povedati, ampak le to reč pretresti za občno spoznanje tudi drugim, kterim je mar za ljudske šole. Pred vsem je živa potreba, da bi se ustanovilo se-m in išče, v kterem bi šolski pripravniki vkup stanovali. Deželi bi toliko ne presedalo, v ta blagi namen kakih 100—200 forintov na leto namesto štipendij v plačo sobivališa dovoliti, in pripravniki bi se s posteljami in drugimi malenkostmi že sami preskerbeli. Vodja realne šole naj bi bil vodja tega seminišča. Prihodnji učitelji ljudstva so gotovo vredni, da se deržava in dežela na-nje skerbno oziruje, in če imajo druge seminišča svoje dobro, bi jo gotovo imelo tudi se-minišče pripravnikov za ljudske šole. Ni mi tedaj treba na dolgo in široko razkladati te velike koristi; misliti je le boij na to, kako bi se ti napravi naklonila potrebna pomoč. Pomoči te pa najti, zlasti v večjem mestu, bi ne bilo mogoče, ako bi se to le s terdno voljo počelo. Dobrotnikov in prijatlov šol se nikodar ne manjka, — tudi bi gotovo marsikdo v svoji oporoki (testamentu) se blagodarno spomnil tacega seminišča, iu kapljica za kapljico bi pretekla na dobro taki ustanovi, v kteri bi bivali šolski pripravniki in se oskerbovali a potrebnim živežem* 276 Število njih tako nikdar ne bo preobilno, in kočljivosti taki nrtladenči tudi niso vajeni, da bi ne bili zadovoljni 8 prostim čednim stanovanjem in s prosto mal co. Naj bi ta misel ne bila popolnoma glas vpijočega v pušavi! (^Da)je sledi.} 283 Odkritoserčna beseda o izurjevanji učiteljev za ljudske in glavne šole. (Dalje.) Kdo naj bi se jemal v pripravniško šolo? V to šolo naj bi se jemali: 1) le taki pripravniki, kteri bo saj 4 razrede gimnazija ali pa nižjo realko z dobrim uspehom dokončali; 2) naj manj bi mogel vsak biti 18 let star; 3) obnaša mladenča bi mogla biti lepa in človek zdrav in terdeo. Kako živetje naj bi se med njimi vstano-viio? V semenišča naj bi vladal strah božji, pa ne strah vodja. Vodja pripravniške šole bi mogel biti izgled modrega hišnega očeta, ki s serneniščani kakor s svojimi sinovi resno sicer, pa Ijubeznjivo ravna. Mladeneč, ki se pripravlja za učiteljski stan, če je lih reven, ni suženj, in vodja ni paša. Kjer ni med učitelji in učenci prave ljubezni, oter-pne veselje za uk, in kjer veselja ni, ni prida za šole. Nad tem, kako se mladeneč doma vede, je pri ureji veliko veliko ležeče. Prihodnji učitelj se mora v vsem nekoliko otesati, da si prisvoji tisto obnašanje, ktero se dandanašnji terja od vsacega omikanega človeka. Zaroblje-nec je sedanji čas ne bo deleč pripravil; aama šola ne more mladenča otesati, tudi samica ne, pri kteri stanuje. Ce je za kteri stan se mi niše potreba, jih je gotovo potreba za pripravnike ljudskih šol. Koliko naj bi se učilo v pripravniški šoli, in koliko časa? Ta šola bi sicer imela 3 leta terpeti, pa pri nas bi se dala morebiti že v dveh letih končati; en oddelk bi bil c. k. semeniške šole pervi tečaj, drugi c. k. semeniške šole drugi tečaj (k. k. Lehrerbildungsanstalt 1. uud 2. Jahrgang). V pervem tečaji naj bi se učil: Ver o zakon in obredi (Ceremonien) na teden 2 uri: naučna osnova (Unterrichtsiehre) 2 uri; nemški jezik 2; slovenski jezik 2; branje 2; lepopisje 1; raču-nenje 2; ze mljomers tvo 1; risanje 2; zemljo-pisje (zunajnih deržav) 2; dogodivščina (auatrijan- ska) 1; prirodopisje (živalstvo in rastlinstvo) 2; naravoslovje (ven do masin) 2; antropologija in psihologija 2 uri. Kandidati se urijo v metodiki do drugega razreda, in imajo konec leta preskušnjo iz vseh teh učnih predmetov. V drugem tečaji naj bi se učilo: katehetika 2 uri na teden, det o vodstvo 2 uri; nemški jezik 2; slovenski in starosto venski jezik2; branje(me-todično) 1; lepopisje 1; računenje 2; z eni 1 jo me r-stvo 1; risanje 2; zemljopisje (Austrije) 2; dogodivščina 1; prirodopisje (rudninstvo) 2; naravoslovje 2; psihologija 2; logika 2; sadjoreja 2 uri. Konec leta so pismeno in ustmeno presku&nje čez oba tečaja, ki bi pri številu kakih 10 kandidatov čez 14 dni terpele. (Konec sledi.) 287 Odkritoserčna beseda o izurjevanji učiteljev za ljudske glavne šole. (Konec.) Kakošne spričbe saj bi se pripravnikom po dobro doverseni dveletni soli dajale? Pripravnika, ki je skušnjo dobro dostal, to je, de ni nobene kljuke vjel, naj bi se dala spričba za učitelja glavnih sol; drugim pa ne. Tak pripravnik utegne tudi, če je med tema 2 letoma realke obiskoval, danas ali juter na kako tako nižjo realko priti, če le se poznej preskusnjo za te šole dobro dokonča. Tako bi bili po moji misli učitelji glavnih šol dobro izoriti; potem bi ljudstvo samo previdilo, da sov učitelji preslabo plačani in bi jim tudi dohodke poviksalo. Če bi se pa tu ali tam ustavilio, ga bo že vladarstvo nagnalo, da stori svojo dolžnost, in ko bo gosposka take učitelje vidita, bode gotovo tudi vse žile napela, vse v prid učiteljem vravnati« Moje besede bodo morebiti nekterim, ki vede in znanosti cenijo, serca ganile; nekterim pa tudi ne, ker ne morejo vediti, če učitelj kaj velja. Da takih k sreči šolskega napredka ni veliko, rad verjamem. Res je pa tudi, da sem ter tje se nahaja kak učitelj, kteremu se njegova služba toliko poda, kot mačku sedlo ali zajcu boben. Vas pa, ljube součitelje, prosim za zamero, če bi kakega s temi besedami utegnil razžaliti. Vi ste veliko mogli učiti se, preden ste svojo službo s pridom opravljati začeli; taka se tudi meni godi. Ali samo toliko še Vas prosim, da mi dovolite vprašati: alj bi se ne smelo našim šolskim unukom bolje goditi kakor nam? Veliko naših sobratov je na stopnji, svoje leta do-stati; torej na noge, če hočete njih mesta s takimi novimi učitelji zastaviti« Krajnska dežela, na priliko, šteje 8glavnih šol, in za vsako se potrebujejo štirje učitelji. Ako vam mladim naslednikom pretaka v žilah prava domoljubna kri, se ne bote mudili ročno se poprijemati po vsi h potih tistih vednost, ki Vas pripravne store šolsko mladino z djanskim pridom učiti, sebi in svojemu stanu čast delati in tako pripomoči, da se sedaj še premalo či-sljani stan ljudskih učiteljev spoštuje kot tisti, iz kterega naj veči del ljudske omike izvira. Jož. Eržen.