Celje'- skladišče D-Per Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje Smo pred dnevom mrtvih in ljubezen do dragih nam narekuje, da okrasimo njihove grobove. Ni človeka, ki ne bi imel katerega svojca pokopanega, pa naj bo v domačem ali tujem kraju, na pokopališču ali kje v samotnem gozdu. Na ta dan so vsi grobovi prekriti s cvetjem. Grobovi se spremenijo v en sam venec, na vseh gorijo sveče, ob spominskih ploščah pa se ustavljajo svojci in znanci umrlih, ki vsak ng svoj način počasti njih spomin. Vedno bolj pa nam ostajajo v spominu žrtve iz narodnoosvobodilne borbe. Sovražnik je pobijal in moril brez milosti. Posebno se je maščeval nad družinami, katerih očetje in sinovi so se borili za našo svobodo. Odganjal je starčke, žene in otroke v koncentracijska taborišča, od koder se niso več vrnili. Takih grobov je na tisoče, katerih ne'bomo in ne moremo pozabiti. Ko.se sedaj spominjamo dogodkov, je naša dolžnost, da se s hvaležnostjo spominjamo teh velikih žrtev, da se spominjamo vseh borcev, ki so dali svoja življenja za srečnejšo bodočnost. R.O. ANALIZA GOSPODARJENJA Ko primorjemo dosežka naše industrijo, vidimo, da uspehi zasenčijo pričakovanja. Že lotos bomo izpolnili petletni plan, ki je bil sprejet za razdobje 1957 - 1961 leta in nas uvršča v agrarno industrijsko državo z možno razvito industrijo, ki je sposobna zadovoljiti potrobe našega trga. a tudi v zunanji trgovini so afirmira kot močan trgovinski činitelj. In v tej splošni prosperitoti zaseda našo podjetje eno tistih mest, ki so nad industrijskim povprečjem v preseganju planskih nalog, postavljenih z družbenim planom. Primerjajmo rezultate z istim obdobjem preteklega leto! 196o 1959 indeks Fizični obseg proizvodnje, ton plan 1,13 8 1,161 izvršeno 1,239 1*192 % lo9 lo2 98 lo4 Vrednostno proizvodnja v ooo din plan 288*684 25o,469 119 izvršeno 327 *4oo 281,357 116 % 113 112 Pri ;pr oda ji naših izdelkov smo s koriščenjem raznih vplivov tržišča in realizacijo naših nalog dosegli še ugodnejši rezultat, ki bistveno vpliva no našo ekonomsko stanje. Strukturna razčlenitev v odstotnem sestavu: %:' % indeks 196o 1959 196o:1959 Celotni dohodek loo, 0 loo, 0 119 Poslovni stroški 55.5 53.8 118 Dohodek podjetja 46,5 46.2 119 Prispevki iz dohodka 23*6 21.2 134 ■Čisti dohodek. 76.4 78.8 lo5 Osebni dohodki 93,2 85.2 124 Skladi podjetja 6,8 14.8 58 Iz gornjega razberemo, da smo 119% na doseženem dohodku izplačali 124% osebnih dohodkov, kar nam ruši družbeni proporc, da naj osebni dohodki naraščajo v istem sorazmerju s povečano produktivnostjo. Na višino izplačanih osebnih prejemkov v gornjem razmerju so vplivali predvsem naslednji pojavi: Izvršena oba remonta podjetja z izplačili OD ob zmanjšani proizvodnji, povečana investicijska dejavnost z investicijskim vzdrževanjem, uvedba novo metodo priuČe-vanja delavcev posameznih delovnih faz, progresivno nagrajevanje nad optimalnim vplivom vsebovanim družbeno vloženim delom, uvedba dopolnilnega socialnega prispevka od CD. Korekcijsko mero, ki so bile uvedene na premijska izplačila in vrsta 'drugih ukrepov čisto gospodarskega značaja nam realno omogočajo izboljšanje razmerja v korist sredstev skladov, ki nam bodo v naslednjem letu za uresničenje programa rekonstrukcije zelo potrebni. VK DELO ra NAGRAJEVANJE Socialistična oblika družbenih odnosov žo v svojem pojavu osvobaja delovnega človeka mezdnih odnosov, ki so produkt določenih pogojev privatne lastnine. Toda družbena revolucija v svojem obstoju še ne odpravlja nesoglasij, ki so posledica starih, preživelih oblik razredno družbe, zato je nujno y do se pri leva lite tnih spremembah pojavlja stara miselnost, ki se postopoma umika naprednim idejam. Oblika in sistem naše družbene ureditve nam omogočata, da hitreje odstranjujemo posledice stare buržoazne vladavine. Kot bistveni element v obogatitvi Marlesovega socializma smo prvi uresničili pravico delavskega razreda, da sam upravlja proizvajalna sredstva in s tem določa odnose , ki naj vladajo v proizvajalnem procesu. S tem se vloga države manjša, uvaja pa sc nova kategorija socialističnih odnosov, delavsko in družbeno samoupravljanje. Delavsko samoupravljanje pa med drugim določa tudi potrebo po iskanju novih oblik nagrajevanja, ki naj stimulira delovno storilnost in uresničuje geslo, "vsakemu po zaslugi”, In tudi na tej tematiki so nekatera podjetja že ogromno storila, zopet druga, med njimi tudi naše, pa šole pripravljajo tak sistem nagrajevanja, ki naj vsestransko zadovoljuje neposredne proizvajalec in obenem jamči ekonomski razvoj podjetja. Kljub temu lahko ugotavljamo, da tudi naš dosedanji sistem toži k nagrajevanju po vloženem delu s fizičnimi in ekonomskimi merili. Ugotavljamo, da smo izplačila po času zmanjšali v korist merjenega učinka, Z analizo ugotavljamo: 196o % 1939 % Indeks 38,099.360 41,211.874 92.44 33 »977.959 26,680.615 127.35 7,237.751 6,973.805 105.75 2,221.599 2,ol8,468 llo,05 8,428* 284 4,775.695 176.48 15,563*338 4,259.245 367.12 1,781.524 l,6o7.655 llo.80 ,šano število . zaposlenih, vendar Osebni dohodek po času Osebni dohodek po učinku OD za dopuste in praznike Dodatek za nadurno delo Presežek norm -Premije in nagrade Nadosebni dohodek Seveda je v 'J v nagrajevanju in je nomi- nalno povečanje*osebnih dohodkov za 19*6% v porastu na preteklo leto in znaša povprečni mesečni zaslužek po merilu delovnih ur 30,992.- din s prispevki, S ten povprečjem smo se povzpeli m eno izmed vodilnih most osebnih prejemkov v industriji naše komune,, Celina je izorana. Sedaj se nam kot dolžnost postavlja, da dosežene izkušnje koristno uporabimo in s pospešenim postopkom iščemo popolnejših socialističnih oblik nai VO' ^rojevanja. Pri tem je najvažnejše, :jc število članov kolektiva. da sodeluje kar naj- VIC. Pregled nekaj najboljcih primerov zaslužka po posameznih oddelkih za mesec avgust 196o 174- r~črr- t n1 - r m 1 T T -r t M—r -1— -r M— 1 -1—1 dl e O 6 0 6 » 1 'o 1 -r3 >-<] 0 m -d- to 00 co m ti- to vo A 00 vo co co VO H HAJ H A DCO 30 ti- m 00 vo os n ti- ti- O H A 0 H" m ov tiH OV C- i cvo g 0 OV ti IA ih m H H ti- 0 0 CO ti O LA co . O A LAA H 00 ti d d' D • 1 » 0 • O c n S H ti -iC\l CD 'd- m ti- co H a ti- ti- ovce rH OV m , co m LAH VO IA jco a a k-1 —IH |H H H H cm CM A H H A H A A A AA A A ! ti 1 G ti > 00 1 lQ 00 p'« 0 Os' 1—1 LA O O OVCO A vo- Qv co c— 'O 00 A 00 ; >NCH ti H a ov tcv cd 0 00 CO VO vo H ti LA H l> A OV 00 OV A m ! d) -H -P e e 0 * O e 0 1 ra ti ra C— LA OS co so Iran H IA tA A VO VO m A VO H AH H ti odo ITN DO MO to LA LA tA O 1 1 1 1 Ov 00 00 os O A H A 0 A A |ti -p ft H H H rH H H H H H rH 1 'd- H vo !ti- 'd- ti- ti- H LA LA Hco A Os Ov ti os ti-m OV H 1 d OJ E— OJ 0 0 0 0 00 ti" ti- O C- C- ti O A m LA-d- A C— Q) "r-3 C- to O H H H H CO 00 00 H O m co 00 CO 00 titi LA Os , * e »' Ph 0 H bo m .L H H Irti rti jC"— i ! H H lAti A A •; Os C- LAti VO C— ki 00 a 00 00 co ti- Ov 1 0) 00 m 00 vo Ov O CM QV iH 1—1 noro Ivo O m ti O 'd-m 00 OV d>« (\i Pn Ov ov av h 0 vo vo ti OV ti H VO mvo H LA A VO ti d ■ e • e H LA IA O H O LA A m A HOV m vo p-i m a a e O » 0 e O > 0 O IVO LA Kh LA ti LA A H c— LA LA IA 00 vo r 0 d 1 ; 1 • qp 'OS A Iti C\J 00 00 co 00 CO m m DS 00 VO VO VO tiH HA m H 0) ti H CXJ OJ 0 0 O O la m m tim H A 0 MO LA 'd-m ti LA ti d H H H H H H H IH H H H H H H H H H H H H rH O, hb . ki 1 ! 1 CD >N 00 O CM ti* co O O *'šh O O A A 00 ti VO 00 A voco ti- A ti ti 00 00 m vo 00 VO VO ti- ti" ti" LA LA O H* H C-OV H H m m H 0 ra ov 00 1—1 vo CM H co Os vo vo rH M VO rH H 00 H OVCO ov A ra p d • © 0 . * © e. e 0 © ' e © © ■ »e e 0 fr d >0 Os H Os 1—1 C\J 11—I CTv co vo vo Ov Ov m H" LA 0 0 ti 0 rH rH CM —1 H H tH rH H H rH iH rH H H rH ir 4-> 1 _T_ | - 1—1— *T " r 1 7 1 1 1 I i 1 1 i 1 1 ti ra e e 0 e > 0 e e » d 0 H* LA ti" ti" 00 LA LA co 0 0 titi to 00 00 Os Os A A ti ti- EP (k la ti- LA ti- ti" ti- "ti* 00 co ti ti LA VO vo ti ti H IA LA LA t i c- <0 H VO VO 00 0 co 0 0 Os O m m A A O m m H A o ti OJ r—1 Os H IA ti" O Os VO vo A ti ti H* m A O O H A H ti 0 0 C\J CM H CM CM CM CM H H H H H A H A A A A H A H ti d m t> 00 LA LA VO ti 0 d H 00 O OD 00 Os 00 IA m m D fvo rH ti- ti r— vo VO . ki 0 d O d •H d d d d ki O ti d 0 >N d 1—1 •r-3 •0 ti ti > bC O d H •H d d ki > O -H •ni bO 0 d d ti d ti d p d S 0 l d d ti rH ti d H -p ti ti d A to bp ti >tsl •H 0 A N ti d d 13 A ti to A ti ‘d ti 0 ki > d •O (D ti N S d d d O <5 CM pq a G ra to •H H > ki O > A 0 rti >bn >N to •H ti d ti d d H ffi td »H 0 O 'Os ki A rM ki rti •H O •|-3>|S1 1 1 ti l—1 ti ■ti ti m d > to ti) H •H >0 •d d > ti d O O 'H d •H g d H H d ti c •H ti ti O 'OS ti ti > to A ti bOH ti d bO -P ra ra to •ti) P ti ti ti isi d rti A | d H ki ^1 c d 0 m m ti O m m 3 ti d A A O -g A A d ,d> S A 00 til ti d ; k, ra ®" *— ki •H d 1—1 •H 0 © H • • >0 •H ti A d i d 1—1 tii d >0 0 p to 1 d N A d 1—1 M -Tl •ti > •H A d ra O d d • d 0 •H ti d 'ti >0. -p ti d •H ti d •n ti ti >co 0 ti H p -p •n> ti d ti ti O ti bO O bo ti •H ti A d bO d ti i> • ra 0 1H A d O A d ki d i ts) H 0 ti ki d ti 0 0 ti •H > d ki ti ki d ti d d 0 A rH •H 1 « co A O j A O • CM >co ■0 j CO co h Kot je vsem. znano s se vršijo v obratu od leta 1957 do danes poizkusi s produkcijo grafitnih loncev različnih dimenzij.. Če danes pogledamo storjeno delo in su-niramo fezultate, ki smo jih dosegli, smo lahko z doseženim zadovoljni, kljub tenu, da še vedno nismo neposredno pred normalno proizvodnjo grafitnih loncev. Koristniki loncev_ še niso v celoti zadovoljni z našo kvaliteto, kajti dogaja se, da posamezni lonci že pri prvih vlivanjih počijo, Nekateri lonci pa zdržijo veliko število vlivanj, tako da dosežejo celo kvaliteto inozemskih tovarn, . Eci ten poiz-kušanju smo se naučili, kako je treba- lonec oblikovati, kako se naj sušijo lonci. Kar sc tiče žganja in priprave gmote, smo prišli do dragocenih izkušenj, ki jih bomo pri nadal-njen osvajanju loncev koristno uporabljali. No podlagi doseženih rezultatov lahko sklepamo, do smo mnoge tehnološko postopke že osvojili, da pa delamo pri izdelavi loncev še vedno dokaj velikih napak, ki škodujejo gotovemu.proizvodu. Kljub temu, da je dosedanji način dela dal tako pomembne rezultate pri osvajanju tehnično izredno zahtevnega artikla, bomo način delo v nastopajoči fazi osvajanja produkta v bodočo spremenili, kajti sedanji način nam v prihodnosti ne bi mogel dati teh uspehov, ki smo jih imeli do sedaj. V nastopajoči fazi dela se bomo morali skoncentrirati na natančnejše meritve in opazovanja poedinih tehnoloških operacijah ter tc meritve in opazovanja analizirati na rezultatih doseženih na loncih pri naših potrošnikih. Vsaka sprememba bodisi na gmoti bodisi pri izvajanju tehnoloških operacij bo morala biti zelo skrbne zabeležena in nobena sprememba ne bo snela ostati nezapažena, ker bi v nasprotnem ne bili v stanju reproducirati dobrega načina izdelave, Eci poizkusni proizvodnji loncev bomo zato uvedli zelo natančno kontrolo, ki bo šla tako daleč, da bomo pri vsakem'loncu sigurni, odnosno, da bomo pri vsakem, loncu vedeli vse podatke, bi vplivajo m kvaliteto lonca. Vsak lonce bo opremljen z evidenčno številko, na katero so bodo lahko sklicevali pri reklamacijah naši koristniki, nam pa bo ta številka koristila za evidenco, s katero bo razpolagala kontrola, Za izvajanje poedinih kemičnih in fizikalnih meritev, ki jih moramo podvzeti, smo si že zagotovili sodelovanje najboljših industrijskih laboratorijev in inštitutov, kakor tudi sodelovanje z različnimi strokovnjaki in znanstveniki v Jugoslaviji, Ravno tako—so podvzeti korald, da tudi od drugod dobino člaveč podatkov o proizvodnji grafitnih loncev kakor tudi, da omogočimo ogled proizvodnje grafitnih loncev v renomir-nih inozemskih tovarnah. Manj Im jočo opremo bomo^ nadoknadili s sodelovanjem z nekaterimi podjetji blizu naše tovorne, tako sta n,pr, do sedaj obljubili sodelovanje Cinkarna v Celju in opeterna na Ložnici, Kljub temu, de je nalogo, ki smo si go zadali, t,jn osvojitev proizvodnje grafitnih loncev, težim, smo prepričani v nas uspeh, soj je naš delovni kolektiv strokovno dovolj močan in tudi delovne upornosti ima kolektiv dovolj, kar je v preteklosti tolikokrat dokazal. Ing, Kacijan Marijan 0 TEHNOLOŠKI DISCIPLINI Kot že sam naslov pove, je naša tovarna industrija in se mora zaradi tega podvreči določenim principom industrijske produkcija. Eno izmed mnogih načel takega načina proizvajanja je tudi tehnološka disciplina. Pod tehnološko disciplino razumemo disciplinirano, odnosno zavestno izvajanje posameznih tehnoloških operacij, do najmanjših podrobnosti, V industrijski proizvodnji je eno izmed bistvenih načel, da sc tehnološki proces odvija po mnogih ločeno izvajanih tehnoloških operacijah. Vse te posamezne operacije tvorijo celotno tehnološko operacijo, oz, vse te operacije privedejo izdelek od začetne operacije, t.j, od surovin, do končnega izdelka. Ravno ta ločenost izvajanja operacij, ki pa tvorijo tehnološko eno enoto, je vzrok, dr je tehnološke disciplina tako pomembna in bistvena za našo tovorno. Naj navedemo nekoliko primerov, iz katerih bi lahko utemeljevali potrebo po zaostritvi tehnološke discipline, Majhna napaka pri izdelavi gmoto, nvpr„ napaka pri tehtanju surovin, lahko povzroči v izvajanju naslednjih tehnoloških operacij zelo velike, včasih tudi katastrofalne posledice. Zgodi se lahko, da nastopijo lasnice na lošču, ali da roba pri sušenju poči, ter so za tovarno zelo nevšečne napake, ki^lahko dovedejo tudi do milijonskih izgub. Slabo lepljenje ročk na skodelice, ki je lahko posledica slabo izdelane gmote za lepljenje, lahko uniči na tisočo skodelic, ter seveda privede do velikih izgub v proizvodnji. Talcih primerov bi lahko našteli nešteto. Zelo pogosto se napake v proizvodnji dogajav jo nehote, bodisi da ni dovolj kontrole pri postopku, bodisi da tehnološka operacija ni dovolj natančno odrejena. Velikokrat se namreč zgoda, da neposredni proizvajalec že vpeljano operacijo po svoje spremeni v želji, da bi več ali pa bolje proizvajal. Včasih je taka sprememba zelo koristna, lahko je pa možno, da sprememba določene tehnološka operacije koristi na njegovem delovnem mestu, da je na tem delovnem mestu koristna, da se pa v enem od naslednjih členkov tehnološke verige pokaže kot slaba. Tako n, pr, strugar laže in bolje dela z mehkejšo gmoto, pri žganju se bo pa mogočo pokazalo, da jo gmota preveč porozna in nastopajo lasnice na lošču* Zato naj postane pri nas pravilo, da nihče ne sme tehnološkega procesa po svoje spreminjati, ker ne mora ..pra&ofl Itd.te ko bo sprememba na nje- g oven del o vžigu mestu vplivala na potek ostalih tehnoloških operacij, To naj bo prvo pravilo tehnološke discipline. Takoj, ko sao si postavili prvo pravilo tehnološke discipline, se nan vsili vprašanje, lmj j c pravilni tehnološki postopek in kako naj veno vsi, tej je pravilno in kaj ni. Iz teh dveh vprašanj izhaja takoj naloga, ki se je moramo lotiti, in te je izdelava pisanih tehnoloških pravil. Kakšna so ta pravila? To je točen opis vseh posameznih tehnoloških operaciji ki odrejajo natančen potek vsake tehnološke operacije, N.pr. do sed"'j se loščijo izdelki na več različnih načinov: eni krožnike pomočijo v lošč po strani, drugi jih pomočijo navpično, tretji zopet imajo svoj način ponakanja v lošč. Seveda ni vseeno, kako se postopa, in od treh načinov je gotovo eden boljši od drugega. Tehnološki predpis pa ima ravno ta namen, da od raznih načinov izbere in predpise najboljšega. Izdelava tehnoloških predpisov je naloga, ki je strokovno težka in obsežna, pa je zato potrebno, da to nalogo reši čimveč ljudi v podjetju. Snemanje tehnoloških operacij bo pa treba izvajati na posameznem delovnem mestu. S tem bodo avtomatsko vključeni v izdelavo teh predpisov tako rekoč vsi proizvodni delavci, Ker je namen tega članka ne samo informativen, ampak tudi mobilizatorski, se že sedaj obračamo na celotni delovni kolektiv s prošnjo za pomoč in sodelovanje pri izdelavi tega t ko pomembnega pravilnika. Ko bomo tehnološke predpise izdelali in jih tudi disciplinirano izvajali, se bo pojavilo novo izredno pomembno vprašanje: kaj podvzeti za napredek proizvodnje v tovarni in kako preprečiti, da tehnološki predpisi ne bodo postali ovira za nadalnji razvoj tehnološkega postopka. Lahko se^ namreč zgodi,da bi samo disciplinirano izvajanje tehnoloških predpisov brez njihovega napredka privedlo proizvodni proces do stagnacije. Da bi zagotovili nenehen razvoj a pri ten ne bomo kršili pravila tehnološke discipline, moramo osvojiti naslednji princip: Vsak v podjetju naj preizkuša organizirano izboljšati delovno operacijo oz. postopek, c pri tem noj na^svojo pest istega ne spreminja, ampak šele po prijavi izboljšave in vsestranski proučitvi njegovih uspehov. Primer, kako naj se to izvaja n^j bo iz loščilnice, kjer tovarišice preizkušajo način dela, da pred namakanjem v lošč predmete namakajo v vodo. Preizkušanje se izvaja sicer vsak dan pod različnimi pogoji, vendar samo z lo do 2o krožniki, kar ne povzroča tako rekoč nobeno škode podjetju, Ker si tovarišice pri preizkušanju podatke tudi zapisujejo in se posvetujejo z ostalimi de Lovci tovarne, je tako preizkušanje zc organizirano in mora pripeljati do izboljšav v tehnološkem procesu. V naslednji številki KEBAMIKA se bomo na ta problem še enkrat vrnili in bomo v njem dali primer za eno delovno mesto, kakšen naj bo tehnološki predpis, njegova kontrola in napredovanje. Ing. Kocijan Marijan Ali_ res ne gre brez kaznovanj Ec e d dnevi je Jaka opazil razobeša n pregled kaznovanj v letu 196o v primerjavi z letom 1959..To pa je tudi pritegnilo njegovo pozornost, ^Jalca je že bil namreč dvakrat kaznovan. Saj se je "požvižgal” na to, kot je sam dejal, ko mu je kurir izročil odločbo o kaznovanju* Na tihem ga je pa le grizlo in sam pri sebi je dejal: "Po neumnosti, tega ne bi bilo treba!" Pred njim so se vrstile naslednje kazni izražene v številkah: Vrsta kazni v letu 1959 v letu 196o od 1,1, do 3o*9«. od 1*1* do 27,9. Opomin 71 15 Ukor - 4 Strogi javni ukor 5 6 Denarna kazen 76 54 Odstranitev s položaja - — Odpust iz podjetja 4 1 Skupaj 156 78 Okrog 50% manj kaznovanih kot v letu 1959 pa več zaposlenih! Zakaj le? Smo ros postali boljši, bolj vestni in disciplinirani? Mogoče. "Spomnil se je knjige, ki jo je preteklo leto dobil v podjetju, "Pravila podjetja"^ ji pravijo. Ni je prebral do konca, toda ko je prelistaval knjige kar tak brez smotra, je opazil, da je v nji opisana vsaka dolžnost in vsaka pravico zaposlenega. Mogoče so pa drugi knjigo prebrali in ugotovili, da so to vse postavili sami po predstavnikih v organih delavskega samoupravljanja in da nima smisla ignorirati tega, kar si ob priliki glasovanja sam potrdil in smatral za potrebno? bc ko je stopal skozi gozd proti domu, kjer ga ni nihče motil v razmišljanju, mu ta pregled kaznovanj ni in ni hotel izpred oči: Delavsko samoupravljanje in kaznovanje, to se nekako odbija. Zakaj pa nihče ne nasprotuje na masovnem sestanku proti določbam raznih pravilnikov? Najbrž zato, ker ve, da so določbe pravilne in v korist skupnosti ter s tem delavcem samim in bi se s takšno diskusijo samo osmešil * pred drugimi člani kolektiva." Spomnil se je svoje prve kazni. Opomin. Ni očistil delovnega prostora. Zdaj se mu je njegovo trmasto ravnaj, j e zazdelo smešno. Nekaj zamahov z metlo in delovno mesto bi bilo č isto. Niti pet minut se ne bi zamudil! "Polomil sem ga. Doma zahtevam od žene vzoren red in Čistočo, sam pa ne morem očistiti nekaj kvadratnih metrov poda in delovne mize. Gotovo sc mi jo smejala, ko je izvedela za to kazen!" In jo vrtal daljo. Drugič sem bil kaznovan z ukorom. Razbil sem dvojno okno, kar pomeni 4 šipo večjega formata. Okno sem snel ob prihodu na delo, ob odhodu pa sem ga samo prislonil. Veter ga je potom vrgel na tla. Tudi to ni bilo potrebno. Pol minute časa in okno bi bilo dobro nameščeno. Potem pa sem se že pritoževal zaradi prepiha in mraza. Šip pa no morejo nabaviti, kor jih na trgu ni. Ne, kaznovanje ni potrebno za odraslega človeka. Še za otroke je poniževalno, V bodoče bom že gledal, da do tega ne pride več. Če lahko vse to drugi opravijo brez godrnjanja, bom napravil to tudi jaz," - op. k članku - Porast bolniških dopustov. PORAST BOLNIŠKIH DOPUSTOV. Zaradi vedno večjega porasta bolniških dopustov smo se odločili, da pregledamo, v katerem oddelku je največ bolnikov in da to prikažemo tudi celotnemu kolektivu. i m l • ON • co m •! oo j itn oj • ----H" junij | julij 18o H j C\) ,0 ! ričela predavanja v večerni politični šoli, ki bodo trajala do 31,3.1961 In da jo obiskuje 21 slušateljev. - da sc naši šoferji kljub dvonon o uspešnosti popravila Saurerja, to delo sani uspešno izvršili. 186 NAŠI OBRAZI Pristaš Kladiv'rjevego je aoštva, zc prvo aesto daje nu poroštva. Šnhist navdušen je kot Talj, to tehnični je vodja Kralj. M. Z. I le d Oliapovini navijači, kakor tudi v šahu on prednjači Rad z ribolovoa dolg cas si preganja Opis ja kratek šef? vzdrževanja. HUMOR KIHANJE Ste že kdaj kihali? Gotovo! Vsak sodobenečlovek kiha* Pravzaprav je kihanje neke vrste olajšanja. Včasih je celo prijetno, J z poznan tega sa.no nekaj vrst ni vsi s leti-v pa j pt bi jih lahko našteli za cel priročnik, No, kor sen ravno začel, bon še nadalje govoril v prvi osebi_ednine. /Pripraviiari se namreč na izpite za visokokvalificirano delavce, ki non jih jo ne Ido, ne spomhim se točno kdaj, obljubil/. Torej kihnen na princr, če z levo od nikotina porumenelo roko potegnem preko nosa/ nis lin seveda sebe , čg to storim komu druge riti, takrat kihne on/. Tej vrsti kihanja ni kaj očitati, v , Druga vrsta, ki pa Sc ni vec _prijetna, je tale: Moja žena kiha periodično od 5. do lo, in od 2o, do 25, v mesecu. Seveda ina polog kihanja obvezen, nahod, Ta vrsta ima že zelo neraziskano področje, Jaz spravljam ta pojav v zVezo s finančno platjo. Trditi sicer ne smeri, domnevan pa lahko, da je to za žensko izhod iz denarna zagato, kor vedno sledi: "Nekaj dni boš moral gospodinjiti Ti, dr. ao malo^popravim*" Kot sem dejal, ta vrsta je nekako v sredini, ki še ni neprijetna, Doživel sem že nekaj hujšega: V nabito polnem vagonu sem si s težavo priboril sedež. Že nakaj dni pred ten som imel ter standarden nahod. Toda služba je služba in moral sem na pot. Komaj se jo vlak premaknil s postaje, se je že začelo: ''HačiP’ Po dobri četrturni vožnji sem videl okrog sebe same sovražne obraza. Kako tudi no ? Vsi so pošteno plačali vozovnic e in hoteli v miru zaključiti potovanj o, Ba tej sem hotel? Naročiti poseben vlak? O tem sploh ni govora 1 Niti ni v pravilniku o uporabi prevozr nih sredstev! "Torej nadaljujmo", sen si zamislil kar hladnokrvno in vračal sopotnikom na vso strani sovražne poglede. "Ha-či", so je ponavljalo dalje z rednimi presledki. "Na zdravje!" jo borbeno zaklical brtet sopotnik. Potem so so mu pridružili še ostali in je po pretoku pol uro kar v zboru škodoželjno donelo iz vseh grl: "Na zdravja!" Bilo je kot pri pevskih vajah. Solo - som bil jaz, zbor pa sopotniki, Gez netej časa so sc potniki utrudili. Kihal sem dalje, kot da som plačan na enoto. Sosed mi je hotel priskočiti na pomoč: "Če kihnete prej ko prošte jem do deset, dobite dve sto dinarjev!" "To pomaga samo pri kolcanju’1, sum mukoma izdavil in že kihnil trikrat zaporedoma. Stave ni več ponovil. Zdaj ^e že imel vsak pripravljen nasvet, "To bolezen poznam! Proti njej pomaga samo ono - takoj v posteljo!" "Moja postelja stoji v Botrovčah, mi pa smo že v Zalogu, ■’ som zastokal. Že mi je svetovala starejša ženica: "Konjak pomaga, tudi slivovka, ampak konjak je boljši! Ga imate pri sobi? "No," som zastokal.Druga ženica jo izvlekla zavojček bonbonov: "Ližite bonbon in kihanje bo minilo, kot bi pihnil!" Vtaknilo mi je bohbon v usta, kjer pa ni dolgo ostal. Že pri naslednjem kihanju je zletel v obraz dobrodušnemu sopotniku, "Nič zato", je dejal še prej, ko som se mogel opravičiti", bi tudi nič ne pomagalo. Pomaga samo ono - obujte mokre nogavice!" "To je bedasto", ga je zavrnil drugi, "Vom^za zanesljivo sredstvo, in to jo: z obema palcema dobro zamašite nos- niče!” Naredil s o a kot ni jo bilo svetov no. Toda zdaj nis on sano kihal! Zdaj je grnoio z vseh odprtin, tako da je svetovalec žalostno zaajal z glavo, "Zadržite dihanje"! "Nasprotno - dihajte hitreje!" Z vseh strani so dežcv-li nasveti. Sano en potnik se je vzdržal nasvetov, "Kaj pa vi, tovariš, nislitc o ten?" sen ga radovedno vprašal. Rahlo sc je nadmohnil in dejal: "Sen zdravnik". op. Go silslea- No izprašan gasilec: "Zakaj pa piše na onarici pri prodorni peči: "V priacru požara razbij steklo! ko vendar v njej se dolgo ni nobenega gasilnega aparata," Izprašan gasilec: "Težko vprašanje, toda. vseeno ti bon po- skušal odgovoriti. Po no jen je t-ako. Šipa bi v prinoru požara itak razpokala, zato je pa že bolje, da jo ni razbijeno!" op. G rt na zegovoru Odgovorni uslužbenec pokliče črta na zagovor. Uslužbenec: dobro veš h $ Črt; "Črt, ti v naši tovarni vsi enaki. Žolca j delaš takšno razliko? N-d vseni člani kole kb iva lajaš, c d pa pride nino tebe noka zenska, zadovoljno nahaš z repen in je ne na pa da šL To vendar ne gre! " "Če bi le vedeli, da ona napada polovico kolektiva, bi ni ne zamerili. La ji po-ualian z repon, je le s krone n" is r oz noje hvaležnosti z- njeno ponoč pri nojen delu. Stran 1. 2. 3. 4» 5. 6. 7. 8. 9. Dan mrtvih ~ R.O. 171 Analiza gospodarjenja - V.K. 172 Delo in nagrajevanje - VK 173 Pregled ,nekaj najboljših primerov zaslužka po posamez.oddelkih - J.R. 174 Problematika proizvodnje grafit.loncev- ing„ Kačijan Marijan . • . . 175 0 tehnološki disciplini - ing, Kacijan M.176 Ali res ne gre -brez kaznovanj - ep 178 Porast bolniških dopustov - Lado Koš to--' maj 179 Razgovori z bolniškim kontrolorjem -Lado ICoštomaj 181 Ob tednu požarno varnosti - P.J. 182 Pred uvedbo nove personalne evidence -P,J. 183 Pred zaključnimi deli nove predorne peči - Lado Koštornaj Ponesrečili so se - Lado Koštornaj Vesti o naših delavcih Ali že veste? Naši obrazi - M„Z. Humor -• ep „ 183 184 184 185 186 187 Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Božo Lukman. Izdaja Keramična industrija Liboje — Celje. Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.