f -\

ali

bi

hoteli

živeti

v

Sloveniji?

S_ 4

prekmurska

kuhinja

Posebnosti prekmurske kuhinje
so skrite v močnatih jedeh (pre¬
žgane, mlečne in mesne juhe) in
hrani, ki temelji na testeninah. V
prve so vkuhavali tako zelenjavo,
krompir, grah. kot tudi ajdo, kumino,
sir, gobe, paradižnik ... Iz svinj¬
ske glave, parkljev in drobovine
znajo kuharice pripraviti zelo okus¬
no „kislo juho“, ki je znana tudi na
Štajerskem in Koroškem.

Večina pripravljene hrane temelji
na zelenjavi: iz zelja, repe in fižola,
ki so bili nekoč redna hrana Prek¬
murcev, danes pripravljajo zelo
dobre prikuhe. Ne smemo pozabiti

f  >
Kmetijski pospeševalci v
slovenski Istri ocenjujejo,
da so zasebni vinogradi,
teh je največ (2000 hekta¬
rov) prizadeti veliko bolj
kot družbeni (teh je 500
hektarov). Razlike so na¬
stale zaradi slabše pripra¬
ve: plitvejše oranje, manj
gnojenja pri zasebnikih.
Kljub temu, da bo tako le¬
tos manj vina, pa grozdni
sladkor kaže na kakovost.

V_/

na kašo, ki jo kuhajo v juhi, z ze¬
ljem ali pa na mleku, vedno pa z
njo polnijo bele krvavice. Znana je
ženitovanjska jed, sestavljena iz
prosene kaše, v kateri je bila kuha¬
na svinjina.

Prekmurci poznajo tudi številne
mesne jedi, pri katerih prevladuje
svinjina, perutnina, gosi, race in
pure. Včasih so domači kmetje go¬
jili veliko ovac, kar pa je danes že
prava redkost.

Ne smemo pozabiti na gibanico,
ki je obvezna jed na vseh ženito-
vanjih v tem delu Slovenije. Po sta¬
rem receptu delajo gibanico iz
dveh vrst testa. Na spodnjo plast,
na podplat, ki je iz krhkega testa
z maslom, natresejo kiselak —
skuto, orehe, mak in grozdne jago¬
de. To pokrijejo s tanko plastjo
vlečenega testa, ki jo zopet potre¬
sejo z istimi dobrotami. Vsako plast
polijejo še s smetano in tako nare¬
dijo jed, ki je sestavljena iz devetih
plasti ali gub — od tod ime gibani¬
ca. To se potem speče v posebni
„glubujčni skledi".

štajerska kuhinja

Štajersko zaznamuje njena pe¬
stra pokrajina in razgibanost zem¬
lje, ki sega od Prlekije, Slovenskih
goric, Haloz, Ptujskega polja, Po¬
horja in Kozjanskega vse do konca
Savinjske doline. Zato je tudi kuhi¬
nja polna različnih dobrot, ki jo se¬
stavlja ista sestavina, pripravljena
na različne načine. Za vso Štajer¬
sko so značilne domače juhe: ko¬
košja, goveja, kisla juha, prežgan¬
ka, juha s štrukeljci, boflonka iz
krompirja in repe, jabolčna juha in
v vinskih krajih poznajo še vinsko
juho.

Štajerci skuhajo iz fižola zelo
odličen golaž, Pohorci pa kislo
juho iz krompirja in fižola. V kmečki
peči pečejo cel, še ne olupljen
krompir, ki mu dodajo soli in kumi-

NASLOVNA FOTOGRAFIJA:
ličkanje koruze (Muljava)
(foto: Mirko Kambič)

<  >
Slovenski kmetovalci
tekmujejo v pridelavi „naj-
večjega" krompirja v Slo-
venijji. Letošnji rekord nosi
velikan iz Gorenjske. Kmet
Marko Bečan se lahko
pohvali s krompirjem, ki
tehta 1600 gramov. Zrastel
je v Seničici št. 13 iz nizo¬
zemskega semena „kene-
beck“. Iz posajenih 300 kg
so ga pridelali kar 14 ton.
Marko pravi, da ga bodo
morali prodajati kar po
kosih.

__

ne.  Tudi oni poznajo gibanico, ki pa
je sestavljena iz krompirja in ore¬
hov. V Savinjski dolini pa pripravlja¬
jo krompirjevo potico iz kvašenega
testa in z nadevom iz krompirja,
smetane in ocvirkov. Zelje je pri¬
kladno tako za zeljne štruklje kot
tudi za zeljno potico.

Vsa Štajerska pozna vrsto mes¬
nih jedi — preproste enolončnice:
konjiški lonec z govejim repom in
kuretino, flosarski golaž ob Dravi ali
pa velikanski sočni flosarski zre¬
zek, ki so ga nekoč pripravljali
splavarji na Savinji. Na koncu naj
omenimo še pečeno martinovo
gos, ki jo na martinovo, ko krstijo
vino, napolnijo z gobami, jabolki ali
kostanjem, vse to pa spečejo v
domači krušni peči.

koroška kuhinja

Na Koroškem boste še vedno
srečali gostoljubne domačine, ki
vas takoj postrežejo z jabolčnim
moštom, domačim kruhom, s pre¬
kajeno svinjino in sirom. V nasprot¬
nem primeru pa boste lahko sedli
k mizi z ajdovimi žganci in kislim
mlekom. Žgance pripravljajo iz
ajde, koruze, pšenice, zdroba ali pa
krompirja. Posebnost žgancev je v
sami pripravi: suho ajdovo ali pa
koruzno moko v kozici najprej
prepražijo, nato pa jo zalivajo s sla¬
nim kropom, ki mu dodajo še malo
maščobe.

mesečnik
za Slovence
na tujem

naša luč

1393

oktober

dvoličnost, ki ti spregovori

Po vseh spletkah in ukanah današnje slovenske politike se zdi, da je napočil čas,
ko moramo tudi sami povzdigniti glas in se postaviti na stran „resnice“, ki ni od tega sveta. Velika
večina politikov se danes trudi, da bi nam dokazali, kako imajo resnico v zakupu in da je ni
druge resnice, kot je njihova. Postavijo se v položaj absolutnega „posestnika“, ki ima nalogo
voditi narod. Večina to ponižno sprejema in jim celo pritrjuje. Na zunaj so polni demokracije
in strpnosti, radi pohvalijo sami sebe in včasih narodu navržejo kakšno drobtinico, ki jim za nekaj
časa zapolni prostor medsebojnega obrekovanja.

— Po drugi strani pa kakor da izgubijo tla pod nogami, ko se je treba odločiti za
korake, ki so temeljnega pomena za narod. V času, ko slovenska družba išče svoje korenine,
ko poskuša skreniti s poti, ki jo je vodila v pozabo lastne identitete, kar naenkrat opazimo, da
se je njihova odprtost in pripravljenost na pogovor prelevila v krčevito obrambo lastnih resnic
in svojega pogleda na svet.

— V domovini se odpirajo verske gimnazije, ki poskušajo srednješolcu dati klasično
izobrazbo. Poleg same izobrazbe pa poskrbijo tudi za vzgojo, ki temelji na krščanskih temeljih.
Tukaj pa nastopi naša zgodba — kljub temu, da v pogovorih s posamezniki lahko slišiš marsikako
krepko na račun slovenske Cerkve ali pa strank, katerih program temelji na krščanskih osnovah
in da taisti sogovornik podpira vse levo usmerjene stranke, ti na koncu potihoma pove, da bo
poskušal svojega otroka vpisati na versko gimnazijo. Spet drugi se trudi, da bi svojega malčka
lahko vpisal v Karitasov vrtec v Domžalah — moti ga samo to, da se otroci prekrižajo, preden
začnejo jesti kosilo. Kljub tej „grozni gesti" vseeno poskuša dobiti mesto za svojega otroka.

— Kaj nam je storiti? Nič, naj čakamo in molčimo ali pa jasno povemo, da ne priz¬
navamo

dvoličnosti. Vsi, ki so proti „moralni vzgoji" v osnovni šoli, sami „po vseh zvezah" iščejo prostor
za svojega otroka v verskih vzgojnih ustanovah. Igrajo na dvojne karte, ki so danes tako zelo
priljubljene. Mnogi, ki nekoč niso hoteli slišati za kakršnokoli versko vzgojo svojih otrok, danes
te „nosijo“ h krstu, seveda malo bolj na skrivaj, da ne izgube ranga razsvetljenih Slovencev".
Sami pravijo, da jim sam krst ne more škodovati, lahko kvečjemu pomaga — ta pomoč naj bi
bila čisto praktična (verska gimnazija, službe, morebitne poroke . . .), skoraj nihče pa ne omeni
verske potrebe, ki bi morala biti edina in temeljna sila, ki pripelje do take odločitve.

— Kljub vsemu ostajamo navidezna civilna družba, ki v javnosti noče priznati temelj¬
nih verskih vrednot in jim noče odpreti šolskih vrat kljub temu, da z njimi tako rada koketira.
To velja tako za slovensko politiko, kot za njene volilce, ki so menda njena „baza“.

Ljubo Bekš

Izdajatelj in lastnik: Zveza sloven¬
skih izseljenskih duhovnikov, dia¬
konov in pastoralnih sodelavcev v
Evropi. Založnik: Mohorjeva dru¬
žba v Celovcu.

Glavni urednik: Ljubo Bekš, 61000
Ljubljana, Poljanska 2, odgovorni
urednik: Janez Pucelj, 46149 Ober-
hausen 11, Oskarstr. 29. Tisk: Tis¬
karna Družbe sv. Mohorja, 9020
Celovec, Viktringer Ring 26.

Razlika v cenah je zaradi neenake
poštnine v posameznih državah in
različnih deviznih preračunavanj.
Naročnike sprejemajo poverjeniki
in uprava NAŠE LUCI.

PRINTED IN AUSTRIA.

Naročnino lahko plačate pri pover¬
jenikih ali z vplačilom preko banke
na enega sledečih računov pri Kre¬
kovi banki v Ljubljani:
tekoči račun N L, štev.:
51800-620-336 200-15-20/38 ali
devizni račun N L, štev.:

51800 620-336 200-1129-17.

Beseda v slovo in zahvalo
dosedanjemu uredniku
Naše luči dr. Branku Rozmanu

V preteklih mesecih tega leta je
postopoma zapustil uredništvo naše
verske revije za izseljence in zdom¬
ce njen dolgoletni urednik dr. Bran¬
ko Rozman. Po svojem odhodu iz
pastoralnega dela v zasluženi pokoj
se je še nekaj časa povsem posvetil
urednikovanju. Vendar je vse bolj
opozarjal in pripovedoval, da dolgo
tega napornega dela ne bo več zmo¬
gel. Nismo mu hoteli prav verjeti, do¬
kler nas ni zelo razumljivo postavil
v začetku tega leta na realna tla. Z
vsako številko je bilo več strani, ki
se jim je odpovedoval.

Gospod dr. Branko Rozman je bil
rojen v Bohinjski Bistrici in je kot
mlad fant doživljal hudi čas vojne
vihre. Znal je razlikovati, kaj je odpor
okupatorju in kaj komunistična revo¬
lucija, zato se je pridružil domobran¬
cem. Z njimi se je ob koncu umaknil
na Koroško. Njegov brat je bil z mno¬
gimi soborci vrnjen v roke partiza¬
nov, sam pa je pravočasno zvedel,
kaj se dogaja — in je pobegnil.
Odšel je s svojimi v Argentino, tam
doštudiral teologijo in bil 13. januar¬
ja 1952 posvečen v duhovnika. Dve
leti je služboval na fari in pripravljal
doktorat. Bil je prefekt in predavatelj
v slovenskem semenišču v Adrogue-
ju. Že v tem času se je udejstvoval
pri glasilu za Slovence ..Duhovno
življenje", pisal je pesmi in dramsko
besedilo.

Leta 1966 pa je odšel na pastoral¬
no delo v Evropo. Tu je bilo ustanov¬
ljenih po Nemčiji, Franciji, na Nizo¬
zemskem in Švedskem že cela vrsta
slovenskih fara za številne zdomce
in izseljence, ki jim režim doma ni
omogočal primernega zaslužka za
pošteno delo. Prišel je v Munchen
in tam takoj prevzel župnijo in
uredništvo Naše luči. 25 let je vodil
to izseljensko faro.

Gospodu Branku dolgujemo bral¬
ci Naše luči, pa tudi vse slovensko

izseljenstvo in zdomstvo v Evropi in
po svetu, zares veliko. Skoraj 27 let
je iz meseca v mesec nosil vso težo
skrbi za vsebino in izgled vsake
številke Naše luči. To je nad 260
številk revije, ki je prinašala Sloven¬
cem v svetu duhovno spodbudo,
novice iz domačih krajev, ocene in
komentarje dogajanja v naši domo¬
vini, nekaj literarnega branja, poro¬
čila o življenju in delu v slovenskih
farah po Evropi in dolga leta tudi
o skupnostih v obeh Amerikah in
v Avstraliji, pobude za ohranjanje
lepe slovenščine pa tudi nekaj raz¬
vedrila. Bil je to njegov koncept kot
odgovor na potrebe rojakov na
tujem. Vsaka stran premišljena,
vsako besedilo izbrano in pretehta¬
no, vsaka slika poiskana in vsaka
barva določena, da je revija prišla
vsakokrat v slovensko družino kot
prešerna nevesta.

Naša luč je bil časopis drugačne¬
ga formata kakor vsi drugi listi, ki so
prihajali od doma. Urednik se je po¬
sebej trudil, da je pošteno prikazoval
razvoj Slovenije in tudi vse večje raz¬
dejanje, ki ga je polagoma za seboj
puščal nasilni komunistični sistem
predvsem na duhovnem področju,
pa tudi v gospodarstvu in sociali.
Seveda si je revija s tem pridobivala
vse bolj negativen predznak v očeh
..pravovernih". Bila je to teža za ured¬
nika še posebej. Doživljal je napade
preko nepodpisanih pisem in po te¬
lefonu, celo fizično je bil napaden na
vratih svojega stanovanja.

Mnogokrat so pod vplivi propa¬
gande in pritiskov tudi slovenski
zdomci odklanjali revijo. Največkrat
takšni, ki se niso po svojem odhodu
iz domovine nikoli več posebej zani¬
mali, kaj se vse dogaja v domovini.
Obenem pa se dobro spominjam, da
smo kot študentje vedno izkoristili
redke obiske v Celovcu, da smo pre¬
brali vsaj nekaj številk poročil v njej.

Če kdo vzame danes v roke Našega
delavca ali Rodno grudo preteklih
let, šele lahko opazi, kako preroško
je bilo poslanstvo Naše luči v vsem
tem tako trdem obdobju. Kdor je bral
Našo luč, je bil bolje informiran in
bolje obveščen o razmerah. Danes
pri SIM in v uredništvih omenjenih
revij zatrjujejo kar naprej, da pač
tedaj ni bilo mogoče drugače ravna¬
ti. To vemo vsi, vendar nam ni za¬
dostno opravičilo. Še posebej ob
dejstvu, da se ti ljudje le težko spri¬
jaznijo z resnicoljubnim ugotavlja¬
njem, koliko negativnih učinkov je
imelo takšno klečeplazenje pred
oblastjo. Kdor je bil zraven, ni brez
krivde za mnoge usodne stvari, ki so
se dogajale v slovenskem izseljen¬
skem življenju. Tu naj omenim le po¬
tapljanje slovenskih ljudi v večin¬
skem narodu zaradi neprimernega,
politično ošiljenega pristopa iz do¬
movine do njih. Ali pa odrivanje in
prerivanje, kako bi ljudi odvrnili od
slovenskih župnijskih centrov.
Danes se seveda nihče od teh ljudi
ne ukvarja s kakšnim popravljanjem
tega. Skoraj vsi delajo naprej le nove
načrte, kakor da se ni nič zgodilo.
Vendar malo bolje razgledani zdom¬
ci hitro opazijo, da se samo z
objavljanjem vse več cerkvic in

(dalje na strani 6)

_ ,

2

pismo iz don Kamilovega mlina

krščanska neprevidnost
ali izzivanje?

Življenje je res pestro. Vsak dan
je toliko drobnih stvari, ki nas kristja¬
ne zavezujejo, da pokažemo svojo
pripadnost Bogu. Veliko sveta sem
že prevozil — prepotoval, pa mi je
vsak dan bolj jasno, da se kristjani
velikokrat bojimo pokazati svojo
vernost.

Prav te dni sem doživel nekaj takih
zanimivih stvari.

Med potjo sem šel opoldne v go¬
stilno na kosilo. Lepo in vljudno so
mi postregli. V sobi je bilo še nekaj
gostov. Ko sem dobil naročeno, sem
pred jedjo naredil križ in molil (za
kristjane nekaj samoposebi umev¬
nega, ali ne?).

Nasproti mene je sedela družina.
Odraščajoča fanta sta me začudeno
opazovala. Ko sem končal in se ozrl
po sosedih, sta mi polglasno rekla:
„Dober tek!" — prej nista opazila, da
sem v sobi. (Malo me je imelo, da
bi jima na „ Dober tek!" odvrnil „ima
zaj'c po breg"', a sem vljudno rekel
„Hvala.") Potem so naredili nekaj
polglasnih opazk na račun moje mo¬
litve. Žal pa jih moj zgled ni spodbu¬
dil, da bi naredili enako: ko so dobili
naročeno, so začeli mirno jesti, ne
da bi naredili prej križ. Ali niso verni
ali pa so, pa jih je sram pokazati, da
so.

Nekaj dni kasneje sem bil na
večerji v domači gostilni. Tu me,se-
veda poznajo. Da sem pred jedjo
molil, ostalih gostov ni motilo,  ves
čas je pa vladala v prostoru neka ne¬
prijetna napetost. Namesto da bi se
oni nemoteno pogovarjali med seboj
z vsemi modernimi „okrasnimi pri¬
devki" (beri: grobostmi in kletvina¬

mi), so se zaradi mene več kot pol
ure vadili v potrpljenju in spodob¬
nem govorjenju. Res mi je bilo pri
srcu prijetno, ko sem jih poslušal in
opazoval, kako se trudijo, da bi bili
v besedah vljudni in kulturni, čeprav
so pri tem vidno trpeli. Priznati jim
moram, da so bili čudoviti in
uspešni.

Vstopila sta še dva. Vsaj na videz
sem ju poznal, onadva pa mene
dobro. Čez dve minuti sta šla v so¬
sednjo sobo: očitno jima je bilo za¬
radi moje navzočnosti „prevroče“.
Na jedilnem listu je bil namreč
pečen odojek, bil pa je ravno petek.
Kot nalašč sedi za mizo nekdo, ki ve,
da sta prišla na večerjo prav zaradi
odojka.

Seveda bi zaradi mene lahko odoj¬
ka mirno naročila, saj bi kot odrasla
kristjana morala vedeti, da je postna

postava sedaj malo spremenjena:
izbiraš lahko med odpovedjo mes¬
nim jedem na eni strani ter daljšo
molitvijo in dobrimi deli na drugi. A
kaj, ko ju tedaj, ko so to pri verouku
jemali, ni bilo zraven ali pa sta že po¬
zabila. Ob nedeljah pa tudi nimata
časa, da bi pri maši svoje versko
znanje poglobila ali obnovila.

Moja riba ju je vsaj spomnila, da
je petek, zato sta jo rajši pobrala v
drugo sobo, kjer sta mirno pospravi¬
la vsak svojo porcijo pečenega odoj¬
ka. Pošteno sem jima ga privoščil,
saj sta imela ves dan naporno delo.

Takšne drobne stvari nas izdajajo,
kako v resnici mislimo. Sicer pa roko
na srce: kdaj si upamo v javnem lo¬
kalu pred jedjo in po jedi moliti? Sko¬
raj vsa Evropa, ne samo Slovenija,

(dalje na strani 35)

— Apostoli so po Jezusovem vne¬
bohodu oznanjali njegov nauk in delo,
kakor so ga ob Jezusovem poveličanju
in po razsvetljenju Sv. Duha sami iz¬
kusili.

— Sestavljalci evangelijev so iz raz¬
položljivih pisanih virov in ustnega iz¬
ročila izbrali, kar je najbolj ustrezalo
njihovim ciljem in skupnostim, katerim
so pisanje naslavljali, vendar tako, da
je oznanilo vsebovalo resničnega in
nepotvorjenega Kristusa.

Po vsebini besede je Jezus Odreše¬
nik in od Sv. Duha maziljeni Mesija
(Kristus): .Nobeno drugo ime pod
nebom ni dano ljudem, da bi se mogli
v njem rešiti“ CApd 4, 12).  On je torej
glava in središče vesolja.

Trditev se na prvi pogled zdi drzna
in nepremišljena. Že sv. Pavel je pisal,
da je oznanjevati Kristusa za mnoge
norost in nespamet. Po 2000 letih zgo¬
dovine je toliko narodov in kultur v
Aziji, Afriki, Ameriki in Oceaniji, ki so
komaj kaj zvedele o Kristusu. Njegova
zahteva je ali pretirana ali naivna, za¬
ključujejo mnogi. Za kristjana je trditev
iz naslova kar usodna — z njo stoji in
pade naša vera.

Kristjan namreč živi iz Kristusa in
zanj, ter se po mišljenju, hotenju in
početju popolnoma predaja Bogu in se
zaradi Njega predaja bližnjemu. Krist¬
jan motri svet skozi Kristusa. Krščan¬
stvo ni zgolj seštevek naukov, zapovedi
in ustanov (vse to je potrebno), bistvo
krščanstva je Kristus in skupnost živ¬
ljenja z njim.

zemeljski Jezus

Štirje evangelisti — Matej, Marko,
Luka in Janez — izčrpno poročajo o
Jezusovih delih in nauku. Nekaj Jezu¬
sovih besed je ohranjenih v spisih cer¬
kvenih očetov, ki so poznali apostole.
Pozna, skromna in komaj kaj donosna
so poročila judovskih in rimskih pisa¬
teljev, ki so živeli v Kristusovi dobi:
Jožef Flavij, Tacit, Plinij ml. in Svetonij.
Vendar danes ni resnega zgodovinar¬
ja, ki bi oporekal, da je Jezus dejansko
živel v Palestini ter da je pod Poncijem
Pilatom okoli leta 30 na križu umrl.

Zmotno učenje zgodovinarjev in filo¬
zofov v zadnjih stoletjih je vzpodbudilo
katoliške učenjake, da so z vso res¬
nostjo raziskovali Jezusovo življenje,
njegov čas in domovino, narode in obi¬
čaje. Drugi Vatikanski koncil je njihove
ugotovitve na kratko povzel:

— Evangeliji kot zgodovinske knji¬
ge nam zanesljivo posredujejo, kar je
Jezus — Božji Sin  — v zemeljskem živ¬
ljenju učil in storil za zveličanje
človeštva.

Jezusovo sporočilo

V Jezusovem javnem nastopu ima
središčni pomen oznanjevanje, da se
je približalo Božje kraljestvo, ki bo pri¬
neslo, kar na zemlji nikoli ni bilo ure¬
sničeno: pravico vsem ljudem.  V sto¬
letjih pred Kristusovim rojstvom so
ljudstva hrepenela po miru, svobodi in
pravičnosti, po pomoči in zaščiti. Rav¬
no to je vsebina Jezusovih pridig. Os¬
novna značilnost vsega njegovega
nauka pa je, da bo Božje kraljestvo
izključno delo Boga, ne človeških na¬
porov in prizadevanj. Prišel bo gospod
sam!

Za Jezusa Božje kraljestvo ni nobe¬
na posvetna veličina, tudi ne utopija
bodočnosti ali kakšen reformatorski
plan. Vsebuje namreč obete, ki jih ni
mogoče izpolniti s pomočjo tehnike,
gospodarskega razvoja ali znanosti.
Jezus upošteva dejstvo, da je človek
ujet v ta svet in vezan nanj, četudi vse¬
ga smisla svojega bivanja v njem ne
najde in ne izčrpa. Človekova zadnja
izpopolnitev je Bog — praosnova, te¬
melj in cilj življenja.

Zgolj kot ljudje ne moremo graditi
Božjega kraljestva, tudi pri najboljši
volji ne; še manj seveda z nasiljem.
Samo molimo lahko: „ Pridi k nam
Božje kraljestvo."  V hrepenečem priča¬
kovanju, kaj nam bo bodočnost prines¬
la, se moramo brezpogojno opirati na
Boga — „ najprej iščite Božje kraljest¬
vo" in „dajte Bogu, kar je Božjega".

veselo oznanilo

Bog, čigar veličasten prihod nazna¬
nja Jezus, je njegov Oče in tudi naš
Oče. V nasprotju s staro zavezo govori
Jezus o Bogu nadvse zaupno in po
domače: Abba — Oče  in v njegovem
imenu tudi grešnikom odpušča grehe.

Župnik je dal v časopis naslednjo osmrtnico:

„Z velikim obžalovanjem sporočam, da je umrla Cerkev v župniji.
Žalna slovesnost bo v nedeljo ob 10. uri.“

V nedeljo je bilo svetišče nabito polno in župnik je med drugim dejal:
„Nobenega upanja nimam, da bi naša župnija ponovno zaživela, ven¬
dar bom še enkrat poskusil. Prosim, pojdite vsi mimo krste in si oglejte
pokojnico. Potem zapustite svetišče skozi stranska vrata. Če se boste
premislili, se vrnite skozi glavna in bomo skupaj opravili zahvalno
mašo.“

Župnik je stopil h krsti in jo odprl. Vsak, ki je hotel videti mrtvo Cerkev
župnije ... in se sklonil nad krsto, je v ogledalu zagledal svoj obraz.

4

Jezusovo sporočilo ljudem je na kratko
in do kraja zgoščeno: Bog je Ljubezen
(Jn 4, 8.16).  Evangeliji imenujejo oz¬
nanjevanje Božjega kraljestva „veseto
oznanilo".

Jezus v nastopni pridigi v Nazaretu
povzame pričakovanje stare zaveze:
„ mazilil me je .. . in poslal ... da
ubogim oznanjam blagovest. . . sle¬
pim vid ..."  (Lk 4, 18—19).  Ljube¬
zen, življenje, svoboda in mir, ki jih
prinaša Božje kraljestvo, bodo uničili
zle sile, ki so Bogu sovražne in ki člo¬
veka usužnj ujejo.

Janez Krstnik si je zamislil prihod
Božjega kraljestva kot sodbo,  Jezus pa
oznanja usmiljenje, veselje in milost.
Zato o njem govori kot o svatbi in boga¬
ti žetvi. Res da so to primere in podo¬
be, a o Božjih rečeh ne moremo govori¬
ti drugače kot s pomočjo prilik.

skritost Božjega
kraljestva

Božje kraljestvo se s svojimi omejit¬
vami in zahtevami svetu zdi tuje; za Je¬
zusa pa je stvarnost, ki se bo v vsej
polnosti zgodila v bodočnosti. Sedaj
se sicer javlja z Božjo močjo, a le kot
majhno, skrito in neugledno. Takega
Jezus opiše v prilikah o sejavcu, rasti
žetve, gorčičnem zrnju, o presnovni
moči kvasa . . . Vendar je Božje kra¬
ljestvo že „meso postalo"  povsod, kjer

se grehi odpuščajo in se ljudje spravi¬
jo z Bogom.

V Lukovem evangeliju beremo prilike
o izgubljeni ovci, drahmi in sinu; vse
kažejo na omenjeno ljubezen. Člove¬
ško krhkost najlepše izraža prilika o iz¬
gubljenem sinu, ki je, zapeljan od min¬
ljivih dobrin, zapravil svoj poklic. Pre¬
puščen je samemu sebi in in izgubljen.
Bog se usmili grešnikov,  povzame
Jezus in jih z ljubeznijo privede k sebi.
V isti priliki tudi okrega ozkosrčneže,
ki ne doumejo Božjega usmiljenja, ki
sprejme grešnika in mu podari pogum
in upanje. Tudi mi sprejemajmo drug
drugega, da se bo že sedaj uresniče¬
valo Božje kraljestvo.

Sin človekov

Jezus istoveti sebe in svoj nastop s
prihodom Božjega kraljestva. Jezuso¬
va zavest, da je Božji pooblaščenec,
seva iz njegovih besed in dejanj.
Dvomljivcem pravi: „ . . . in več kot Sa¬
lomon je tukaj  ... in več kakor Jona
je tukaj" (Lk 11, 31).  Njegova Božja
moč in oblast pride do izraza, ko izga¬
nja hude duhove, kar pomeni uničenje
kraljestva zla.

Vsebina svetopisemskega izraza Sin
človekov kaže na Jezusovo vseobsega¬
jočo in vzvišeno oblast na zemlji, kakor
tudi na ponižujoče trpljenje in smrt na
križu, ter na veličastno vstajenje in nje¬
gov drugi prihod v slavi in moči.

blagri

Človek je poklican, da v vsem izpolni
Božjo voljo. Jezus je glede tega zelo
radikalen. Vendar zna biti, ko razlaga
posamezne predpise postave, dokaj
svoboden. Skozi črko zakona najde pot
do Božje volje, kakršna je bila prvotno,
preden jo je človek prilagodil sebi. V
glavnem pa naj bi se človek ne postav¬
ljal s tem, da izpolnjuje Božjo voljo,


Bog Višnu se je naveličal
neprestanih prošenj neke¬
ga svojega vernika. Sklenil
je, da mu izpolni tri proš¬
nje. Vernik je takoj izrekel
svojo prvo prošnjo, in si¬
cer, da bi njegova žena
umrla in bi se lahko poročil
z drugo. Bog mu je prošnjo
takoj uslišal. Na pogrebu
se je zbralo veliko ljudi; vsi
so hvalili pokojnico. Mož je
spoznal, da je naredil na¬
pako — tako dobre žene,
kot jo je imel, najbrž ne bo
več našel; tudi on je na njej
odkril polno kreposti. Pro¬
sil je Boga, naj jo oživi, in
Bog mu je željo takoj
uslišal.

Mož je imel na razpolago
samo še eno prošnjo. Po¬
stal je previden, spraševal
je prijatelje, razmišljal, kaj
naj bi prosil Boga . . . od¬
ločiti se ni mogel. Po dol¬
gih letih se je odločil, da
prosi Boga za svet. Bog je
videl njegovo zadrego in
mu je blagohotno rekel:
„Prosi, da boš zadovoljen
s tem, kar ti bo življenje
prineslo!"

Črnec je želel, da bi ga
sprejeli v župnijo, vendar
mu je župnik zadržano re¬
kel: „ Nisem ravno prepri¬
čan, da se bodo župljani s
tem strinjali. Pojdite domov
in prosite, da vam Bog ra¬
zodene, kaj in kako."

Čez nekaj dni se črnec
vrne k župniku in mu pove,
da je govoril z Vsemogoč¬
nim, ki mu je potožil: „Sin
moj, ne pozabi, da je žup¬
nija, v katero bi se rad vpi¬
sal, zelo ugledna. Verjetno
te ne bodo sprejeli medse.
Jaz sam poskušam priti
vanjo že več let, a mi to do
danes še ni uspelo."

5

temveč naj se raje potrudi ter vidi
človeka, ki je potreben pomoči.

Jezusovemu blagrovanju ubogih,
ponižnih, jokajočih . . . slede svarila
bogatim in močnim, ki zlorabljajo svojo
silo. Prav njim zabrusi Jezus: „Resni-
čno, povem vam, da pojdejo v Božje
kraljestvo cestninarji in nečistnice prej
ko vi." (Mt 21, 31)

Blagri iz govora na gori — „blagor
lačnim . . . blagor vam, ki vas sovražijo
zaradi Sina človekovega" —  sicer pre¬
vračajo na glavo svet minljivih vrednot,
vendar niso noben socialni ali pa politi¬
čni program. Spadajo k Jezusovemu
najavljanju Božjega kraljestva. V bla¬
grih se najdejo vsi, ki nič ne pričakujejo
od tega sveta, vse pa stavijo na Boga.

Uboštvo in prizadevanje za mir v
evangeljskem duhu, ki se zahteva od
apostolov, se ne moreta kar preprosto
uzakoniti v družbi. Blagri so naslovlje¬
ni človekovemu srcu, ki se prepušča
Bogu.  Iz takega notranjega razpolože¬
nja in upoštevaje družbeno-gospodar-
ske zakonitosti pa je možno izdelati
konkretna navodila in merila za krščan¬
sko delovanje v svetu.

največja zapoved

Ljubiti Boga z vsem bitjem in bližnje¬
ga kakor samega sebe,  je prva in naj¬
večja zapoved. Zahteva od vsakega,
da spremeni svoje vedenje in požlahtni
medčloveške odnose. Jezus gre še
korak dalje; zahteva tudi ljubezen do
sovražnikov: „ Bodite torej usmiljeni,
kakor je tudi vaš Oče usmiljen" (Lk 6,
36).  Z naukom je Jezus dal smerokaze
za sožitje med posamezniki in narodi.

Upanje, da bo Božje kraljestvo en¬
krat prišlo, ne naredi ljudi družbeno
brezbrižnih, nasprotno, poglobi in izo¬
stri čut za mir, pravičnost, človekove
pravice in svobodo.

hoja za Jezusom

Jezus zahteva samo, kar sam živi. Iz
njegovega obnašanja izhaja ljubezen,
usmiljenje, zvestoba, odpuščanje in
mir. Ni prišel, da bi mu stregli, ampak
da bi sam stregel,  in vabi, da ga posne¬
mamo. Ta Jezusov klic, najznačilnejša
svojskost vsega, kar nam je bilo o njem
posredovano, se v prvi vrsti nanaša na
apostole. Cerkev pa ga je že od zače¬
tka naslavljala vsem vernim, ki naj se

v mejah možnosti pridružijo Jezusu. S
tem ni popačila Gospodovih namenov,
ampak je bila samo poslušna njegove¬
mu, nikdar izzvenelemu glasu.

Jezusova dejanja

Jezus je vzbujal zgledovanje, strme¬
nje in nasprotovanje tudi s svojimi de¬
janji. Družil se je cestninarji in neči-
stnicami, postavil je sobotni počitek in
predpise o očiščevanju na svoje mesto
(sobota je zaradi človeka, in ne človek
zaradi sobote . . .),  izgnal kramarje iz
templja . . . Njegovo obnašanje in dela
so znamenja, ki dodatno osvetljujejo
veselo oznanilo. V tem nadaljuje delo
prerokov,  ki so poslužujoč se simbo¬
lov, približevali ljudem Božje kraljestvo.

čudeži

Posebnega pomena so Jezusovi ču¬
deži. Tudi z njimi je Jezus izpolnil na¬
povedi prerokov:

slepi spregledujejo, hromi hodijo,

gobavi se očiščujejo,

gluhi dobivajo sluh,

mrtvi se obujajo.

ubogim se oznanja blagovest

in blagor mu,

kdor se nad menoj ne spotakne.

(Lk 7, 22—23)

Čudeži niso „ znamenja z neba",  ki
so jih Judje zahtevali, a jih je Jezus
odločno in dosledno odklanjal. Čude¬
žno Jezusovo delovanje je olajševalo
vero. Po drugi strani pa je samo siuh
in vid verujočih sposoben dojeti, kaj se
v njegovih delih dogaja in kaj pomeni¬
jo. Pričajo namreč o Božji odrešeniški
volji, ki je že prisotna v svetu. „Če jaz
s prstom Božjim izganjam hude duho¬
ve, je Božje kraljestvo prišlo k vam" (Lk
11, 20).  Obuditve mrtvih kažejo na
oživljajočo Božjo moč. Pomiritev vihar¬
ja na Genezareškem jezeru je bila za
apostole dokaz Božje prisotnosti. V
nasičenju množic vidimo vsepresega-
joče obilje Božjih darov (od dveh hleb¬
cev in par rib je jedlo 5000 mož).

Jezusova pojava, besede in dela do¬
volj razvidno dopovedujejo ljudem
dobre volje, da je Bog zmagovalec nad
smrtjo, trpljenjem in zlom. Sv. Pavel je
utemeljeno zapisal, da se je v Jezusu
„ razodela dobrotljivost in ljudomilost
Boga našega Odrešenika" (Tit 3, 4).

f  'i

Beseda zahvale
dr. Branku
Rozmanu

(nadaljevanje z 2. strani)

cerkvenih slovesnosti (po možnosti
z nadškofom v ospredju) ne spre¬
meni tudi duh revije.

Uredniku Naše luči dr. Branku
Rozmanu lahko damo priznanje, da
je ustvaril revijo, ki je slovenskemu
človeku v zdomstvu in izseljenstvu
nalivala čistega vina. V Naši luči ni
bilo sovraštva do ljudi, vedno pa je
nastopala z odporom do krivice,
spodbijala je laž in razkrivala la¬
žnivce in zvodnike naroda — in to
z močjo argumentov, ne pa politi¬
čne moči. Žal se dogaja še danes,
da tudi zdomci ne znajo tega stro¬
go ločiti, zato prispevke napak raz¬
lagajo. Naša luč je zgubljala vedno
nekaj bralcev, ker se ni obračala po
vetru ne samo z ozirom na komuni¬
zem kot oblast v naši domovini.
Prav tako je Naša luč pod vodst¬
vom urednika dr. Branka Rozmana
zavračala vsak moralni razkroj, ki
se je pojavljal vse bolj tudi v svo¬
bodnih zahodnih demokracijah. V
političnih stvareh je odklanjala zelo
jasno tisti liberalizem, ki postavlja
človeka nad Boga in razglaša člo¬
vekovo avtonomijo v stvareh, kjer je
treba z naporom duha iskati in se
ukloniti višjim ciljem. Vzgajala je
vedno k ponižnosti pred Bogom in
se jasno zavzemala za pravičnost,
ki jo potrebuje vsaka človeška
skupnost med seboj.

Vse to so temeljne zasluge ured¬
nika dr. Branka Rozmana, ki ga s
tem želimo njegovi nasledniki po¬
staviti ob zaključku njegovega dela
pri Naši luči bralcem in vsej sloven¬
ski kulturni javnosti pred oči s polno
mero hvaležnosti in priznanja. Delo,
ki je opravljeno in leži pred nami —
vsi letniki naše revije — so zadostno
znamenje, da je naša beseda hvale
in zahvale utemeljena in na mestu.

Dr. Branku Rozmanu najlepša
hvala v imenu bralcev in uredni¬
štva. Bog ga živi še dolgo v ljubljeni
domači deželi!

J. Pucelj

v_

6

/-\

na sploh

s_ *

ŠKOFIJSKA KLASIČNA

GIMNAZIJA

Do konca avgusta je bil zaključen
prvi del obnovitvenih opravil in s tem
so bila odprta vrata za vse oddelke
prvega letnika klasične gimnazije. Ot¬
voritev je bila slovesna, začela se je z
mašo v šentviški župnijski cerkvi in na¬
daljevala v avli Škofovih zavodov. Slav¬
nostni govorniki so bili nadškof dr. A.

DUNAJSKA ŠOLA JAHANJA

Šuštar, direktor zavodov, ravnatelj gim¬
nazije in podpredsednik slovenske
vlade. Potem ko je nadškof izročil vod¬
stvu zavoda ključe, so si številni udele¬
ženci proslave ogledali lepo obnovlje¬
ne učilnice in druge prostore.

VERSKA PRIPADNOST

PREBIVALCEV SLOVENIJE

Uradni popis prebivalstva je I. 1991
po osemintridsetih letih spet ugotavljal
versko pripadnost stalnega prebivalst¬
va Slovenije. V tem času se je marsikaj
spremenilo. Leta 1953 je bilo katoliča¬
nov 82,78 %, leta 1991 samo še
71,63 %; pravoslavni, ki so tedaj pred¬

Soča si utira svojo pot.

stavljali 0,27 %, so pred dvema letoma
imeli 2,38-odstotni delež, mohame-
danci so od 0,04 % šli na 1,51 %,
medtem ko so protestantje od 1,47 %
nazadovali na 0,96 % odstotka. Leta
1953 je bilo versko neopredeljenih
okrog 5 %, pred dvema letoma pa kar
19 odstotkov.


DELEŽ SLOVENCEV SE TANJŠA

Leta 1948 je živelo v Sloveniji
1,350.149 Slovencev in predstavljali so
97 % vsega prebivalstva. Po triinštiri¬
desetih letih nas je bilo 1,727.018, naš
delež pa se ja zmanjšal za 10 %, torej
na 87,84 odstotka. Največ je narasel
delež muslimanov (od 0,01 na
1,36 %), Srbov — od pol odstotka na
2,49 % — in Hrvatov, od 1,15 % na
2,76 %. Tak razvoj se bo nadaljeval
tudi v prihodnje, ne samo zaradi novih
170.000 državljanov, ampak predvsem
zaradi nizke rodnosti pri Slovencih.

POMANJKANJE ŠOLSKIH
UČBENIKOV

Kljub mrzličnemu ponatiskovanju je
že sredi avgusta zmanjkalo okrog dvaj¬
set osnovnošolskih učbenikov. Nekate-

7

rih sploh ni bilo na knjižne police in iz¬
najdljivi učenci so si morali pomagati
s preslikavanjem. To je stara zgodba in
se ponavlja iz leta v leto.

Naj navedemo, da je 1. septembra
prvič prestopilo šolski prag 25.000
prvošolcev; osnovnošolcev je bilo vpi¬
sanih vsega skupaj 217.000 in sred¬
nješolcev 30.000.

JULIJSKA PROIZVODNJA

Že četrto leto zapored se je obseg
julijske proizvodnje v primerjavi z juni¬
jem precej zmanjšal, kar gre na račun
poletnih počitnic in običajnih popravil
in obnove opreme ter strojev.
Letošnjega julija je bila količina proiz¬
vodov za 7 odstotkov manjša kot junija;
lani v primerjavi z letom 1991 je bilo
nazadovanje še očitnejše, —12 %

ŽIVLJENJSKI STROŠKI

V poletnih mesecih seje cena benci¬
na in derivatov v poprečju povečala za
9,6 %, elektrike za 9,5 %, poštnih sto¬
ritev za 30 %, medkrajevnih in pri¬
mestnih prevozov 8 %, sladkorja
41 %, mleka 5 % in olja 10 %. Plazu
podražitev ni videti konca, saj se je

vožnja v mestnem prometu 1. septem¬
bra povečala za 15 % in v medmest¬
nem še za dodatnih 34 %. Vzroki
zvišanja so podražitve goriv, poveča¬
nje plač in tečaja nemške marke. To bo
vplivalo na dvig cen tudi drugih
proizvodov.

JUNIJSKE PLAČE

Junija je bilo v slovenskem gospo¬
darstvu in negospodarstvu zaposlenih
629.715 ljudi. Poprečni neto zaslužek
zaposlenega v gospodarstvu je znašal
44.789 tolarjev, v negospodarstvu pa
53.920. Najbolj so se osebni dohodki
dvignili v trgovini, in sicer za 8 % in
v gostinstvu ter turizmu za 7,2
od stoka.

TURIZEM

V časopisno akcijo Dela, ki je bila
kot nekakšna porota o najbolj turistič¬
nem kraju Slovenije, se je vključilo
21.061 udeležencev. Največ glasov so
prisodili Čateškim toplicam, ki so tudi
lani prejele zlati list. Za njimi so se uvr¬
stile Atomske toplice, nato Simonov
zaliv, Ormož, Cerklje, Rogaška Slatina,
Slivniško jezero, Šmarješke toplice,
Laško . . .

KOZJEREJA

Kozjereja se v Sloveniji vedno bolj
razvija. Trenutno je v stajah 4000 koz,
od tega polovica pri posameznikih,
ostalo pri organiziranih rejcih. Koza je
nezahtevna žival, primerna za vzrejo
na gorskih kmetijah in tam je verjetno
njihova prihodnost. En hektar zemlje
zadošča za vzrejo sedmih koz. Na leto
da koza do 900 litrov mleka, ki je ce¬
njeno, ker ima zdravilne učinke proti
nekaterim boleznim.

REVEŽI V SLOVENIJI

O revnih ljudeh se v socializmu ni
smelo govoriti, sedaj je revščina stvar¬
nost z mnogimi nerešenimi problemi.
Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da
bo letos 25.000 ljudi zaprosilo za de¬
narno pomoč, ki jo prejemajo revne
osebe, to je tisti, ki nimajo nobenih
sprotnih prejekov niti premoženja, do¬
bivajo za polovico zajamčene bruto
plače in sicer okrog 15.000 SIT. Reve¬
žev, ki žive ob manj kot zajamčeni pla¬
či, je 4,8 odstotka prebivalstva, torej
okoli 90.000.

POSLEDICE SUŠE

NA DOLENJSKEM

Po prvih ocenah je letošnja suša
povzročila 1 milijardo 578 milijonov to¬
larjev škode. Kmetovalci lahko samo
upajo, da se niso ušteli kot lani, ko se
je ocenjena škoda po končnih obraču¬
nih skoraj podvojila. Na nekaterih ob¬
močjih je škoda na posevkih in pridel¬
kih 90-odstotna (prodnati deli Šentjer-
nejskega polja, kras pod Gorjanci,
Suha krajina). Najhujše so razmere na
travnikih, kar pomeni katastrofo za no¬
vomeško kmetijstvo, ki je 87 % usmer¬
jeno v živinorejo. Suša je zmanjšala
pridelek detelje do 70 %, krompirja do
50 %, koruze, grozdja in sadja za
40 %. Stroške povečuje tudi dovoz
vode. Posledice suše se bodo poznale
še nekaj let. Vlada pa še do sedaj ni
sprejela ustreznih ukrepov.

SUŠA NA KRANJSKEM

V kranjski občini je od maja do
konca avgusta padlo samo 33 odstot¬
kov dolgoletnega povprečja padavin.

8

Cerkev v Loškem potoku.

Zaradi tega beležijo do sedaj 2 milijar¬
di 206 milijonov škode. Žita bodo dala
25 odstotkov manj pridelka (škode bo
41 milijonov tolarjev); na pašnikih je
škode blizu 330 milijonov; pri krompir¬
ju, ki ga je eno tretjino manj, bo izosta-
iega dohodka 526 milijonov SIT, pri ko¬
ruzi 245, v sadjarstvu 12 in pri krmi
12 milijonov tolarjev izgube.

OSKRBOVANJE Z VODO

Slovenski gasilci so neutrudno raz¬
važali vodo v najbolj od suše prizadeta
področja. Oskrbovali so 55 občin in
dnevno iztočili 680.000 litrov vode. Na
razpolago so podatki nekaterih občin.
V Grosupljem so od maja do srede av¬
gusta opravili s petimi cisternami 520
voženj, v Trbovljah so razvozili milijon
litrov vode (v treh mesecih) in pri tem
prevozili 8000 km, v vojašnico Cerklje
ob Krki so dostavili 363.000 litrov in
s cisternami prevozili 1640 km. Stroški
oskrbovanja vode v Sloveniji daleč pre¬
segajo proračunske zneske.

V SLOVENIJI JE GORELO

Katastrofalna suša v zavezništvu s
strelo je v zadnjem tednu avgusta
povzročila nekaj požarov, a še več jih
je zanetila človekova malomarnost.
Gorelo je v občinah Koper, Sežana,
Piran, Ajdovščina, Postojna, Metlika in
Brežice. Ogenj je. pustošil tudi na Suhi
planini pod Voglom in na Bovškem nad
slapom Boka. Do 25. avgusta je bilo
letos zabeleženih 1470 požarov, pogo¬
relih površin je 5100 hektarov in škode
121 milijonov tolarjev ter dodatnih 45
milijonov stroškov gašenja.

SEJEM VINO 93

Od 30. avgusta do 4. septembra je
bil v Ljubljani odprt 39. mednarodni
vinogradniško vinarski sejem. 'Na
5000 kvadratnih metrih površin je raz¬
stavljalo 186 firm iz 17 držav. Medna¬
rodna komisija, ki je že pred sejmom
ocenila 1080 vzorcev vin iz 20 držav,
je podelila odličja; poleg veliko zlatih
medalj je dvoje slovenskih vin prejelo
šampionski naslov. Sejem je obiskalo
50.000 ljudi, ki so poleg zastonjske

pokušine vin lahko uživali ob raznih za¬
bavnih prireditvah.

SLOVENSKE VINSKE ZALOGE

V slovenskih kleteh je pred letošnjo
trgatvijo 21 milijonov litrov vina, kar
predstavlja dve tretjini celoletne slo¬
venske porabe. Letošnji pridelek je
ocenjen na približno 50 milijonov litrov,
zato se bodo zaloge povečale na cca
70 milijonov litrov. Ob letu bodo imeli
vinarji na zalogi celoletno količino
vina; v normalnih razmerah je idealen
obseg zalog 50 do 60 odstotkov letne
porabe. Neugodno stanje zalog je po¬
sledica uvoženih vin, ki so s 25 tolar¬
ji/liter (s carino vred!) veliko cenejša
od naših.

/ -\

od tu in tam

< _ >

GORNJA RADGONA

31. mednarodnega kmetijsko živil¬
skega sejma se je letos udeležilo 1200
razstavljalcev iz 22 držav; razstavljali

so na 16.500 kvadratnih metrih pokrite
in 19.500 kvadratnih metrih odkrite
površine. Na sejmu je bilo organizirano
ocenjevanje vin podravskega, posav¬
skega in primorskega okoliša, ocenje¬
vanje vrtnin ter mesnih izdelkov. Vsak
sejemski dan je bil namenjen kakšni
kmetijsko vinarski dejavnosti in to ie
sejemsko prireditev zelo popestrilo.

GROSUPLJE

Ob 400-letnici vdora Turkov na Slo¬
vensko so krajani krajevne skupnosti
St. Jurij organizirali prireditev z naslo¬
vom Večer na vasi. Proslava, ki je bila
postavljena znotraj taborskega obzidja
(eno najstarejših v Sloveniji), je udele¬
žencem nudila del igre iz drame Slo¬
venski janičarji; izvedla jo je gledališka
skupina Prijatelji iz Muljave. Še pred
tem je bil v podružnični cerkvi na Tabo¬
ru koncert jazzovskih melodij.

KAMNIK

V začetku septembra je bila v Arbo-
retu Volčji potok mednarodna cvetlična
razstava Eurocvet93. Razstavljalcev je
bilo 200 iz desetih dežel. Ob posrečeni
kombinaciji jezerc, vodometov, votlin in
ut je bilo možno občudovati rastlinska

9

čudesa in japonski vrt bonsai. Organi¬
zatorji so na tržnici nudili mnogo tiste¬
ga, kar so obiskovalci občudovali na
razstavi.

KRANJ

Letos je potrošniški sejem Gorenj¬
ske z daritvijo sv. maše odprl nadškof
dr. A. Šuštar. Sejem je sprejel 993 raz-
stavljalcev, od tega kakih devetdeset iz
tujine. Obiskovalcev so našteli prek
100.000, kajti sejem je bil nakupoval¬
nega značaja. Na večernih prireditvah
je poleg modne revije zabaval ljudi
vsak dan drug ansambel.

LAŠKO

Zveza kulturnih organizacij laške ob¬
čine že več kot deset let predstavlja po¬
zabljene običaje, kot so jurjevanje, te-
pežkanje, koledovanje, stara kmečka
opravila . . . Tudi letos je bila organizi¬
rana taka predstavitev, in sicer v Reki
pri Laškem. Ogleda vredno povorko so
popestrile ljudske in zabavne skupine,
razstava fotografij, pokušina domačih
jedi . . .

LIPOVCI

V kraju, ki ima 1046 prebivalcev, so
avgusta odprli Športni stadion za hokej
na umetni travi. Objekt s skupno povr¬
šino 5380 kvadratnih metrov je vreden
360.000 DEM. Finančna sredstva so
prispevale krajevne skupnosti in obči¬
na Murska Sobota, prostovoljci so
opravili 16.000 ur dela. Na igrišču sta¬
diona je možno igrati tudi nogomet in
tenis. Stadion je prvi te vrste v Slo¬
veniji.

PINCE

Mladi madžarsko govoreči Prekmur¬
ci, ki živijo v najjužnejšem delu Prek¬
murja, so pripravili srečanje mladine.
Namen srečanja je bil ustanoviti lastno
mladinsko organizacijo in medsebojno
spoznavanje. Po otvoritvenem govoru
so izbrali vodstvo organizacije in ga za¬
dolžili, da pripravi ustrezen pravilnik. K
zbližanju mladih je pripomogel tudi za¬
bavni večer ob igranju ansambla Lagu¬
na band in bogat srečolov.

SORIŠKA PLANINA

Po Soriški planini oz. na desnem
bregu Save Bohinjske se po nekaterih
ocenah potepa pet medvedov. Dva od
njih sta v začetku septembra raztrgala
konja, kozla in 11 ovac ter hudo oklala
še drugih štirinajst. Zveza lovskih
družin je dobila šestdeset obvestil o
srečanju z medvedom, eden je celo
spremljal otroke od Sorice do šole. V
tem času se medvedi selijo iz Avstrije
prek Alp k nam.

STAHOVICA

20. avgusta so odprli 3,4 km dolgo
cesto od Stahovice do gondolske po¬
staje žičnice Kamniška Bistrica. Ome¬
njeni odsek ceste je I. 1990 vodna
ujma zelo poškodovala. Obnovitvena
dela — razširitev ceste zlasti v ovinkih
in asfaltiranje — so stala 180 milijonov
tolarjev.

STRŽIŠČE POD ČRNO PRSTJO

V naselju že veliko let deluje Dom
duhovnosti. V njem se vsak teden iz-

Ruševine cerkve na Planini
nad Kranjem.

menja sto ljudi, ki se poglabljajo v ver¬
sko prakso in življenje v smislu duhov¬
nih vrednot. Dom mora vsako leto od¬
kloniti par sto vlog, saj prostorska stis¬
ka omejuje število udeležencev. V
zadnjih letih so v obnovitvena dela
vložili 100.000 DEM. Ustanovljen je bil
poseben odbor, ki bo skrbel za nadalj¬
nje obnavljanje in razširitev zmog¬
ljivosti.

TRBOVLJE

Zadnjo nedeljo avgusta so na Kumu
(1219 m), najvišjem vrhu Zasavja,
praznovali kumsko nedeljo. Maša je
bila v obnovljeni kapelici ob prisotnosti
številnih romarjev iz Zasavja, Dolenj¬
ske in Ljubljane. Na obeh vrhovih Ku¬
ma je sezidana cerkev, ena posvečena
sv. Joštu, druga sv. Neži. Kum je bil
nekdaj priljubljena romarska pot.

TRIGLAV — GORA MIRU

Na obletnico blagoslovitve kapele
Marije Snežne (18. avgusta) na Kreda¬
rici se je zbralo zelo veliko ljudi, ki so
zbrano sodelovali pri somaševanju tri¬
indvajsetih duhovnikov in škofa Urana.
Vsi so bili povabljeni, naj dejavno pri¬
spevajo k miru pri nas in v svetu. Poleti
so na Kredarici in drugih vrhovih redne
nedeljske sv. maše.

TRŽIČ

Na tradicionalni 26. šuštarski nedelji
(ki traja tri dni) je bilo okoli 40.000
obiskovalcev. Dvestopetdeset razstav-
Ijalcev je poleg obutve nudilo tudi
drugo blago. Prireditev so napravile
zanimivejšo razne glasbene skupine,
športna tekmovanja, razstava ptic,
modne revije itd.

ZAGRADEC OB KRKI

V noči na soboto, 21. avgusta, je
neznanec razbil veliko spominsko plo¬
ščo, na kateri je bilo izpisanih 144
imen žrtev komunizma. To ni bil edini
primer, podobne plošče so v več krajih
na podeželju doživele isto usodo. Do¬
slej so spominske plošče žrtvam ko¬
munizma postavili v štiridesetih krajih
oz. župnijah Slovenije.

10

f -\

vrenje

v

slovenskem

kotlu

s,_>

KRŠČANSKI DEMOKRATI
NAKLONJENI ZDRUŽITVI

Tradicionalni tabor SKD so danes
člani in simpatizerji te stranke zaokro¬
žili s srečanjem v Bohinju. In kljub šte¬
vilnim dvomom o utemeljenosti koali¬
cijskega povezovanja SKD, posebej iz¬
razit je v zadnjem času, je moto tega
politično družabnega dogodka .stopi-
mo skupaj" vendarle dosegel svoj
namen.

Na že četrtem taboru po vrsti se je
zbralo rekordno število udeležencev,
po približni oceni je na prireditvenem
prostoru pod Skalco v Bohinju .stopilo
skupaj" nekje med pet in šest tisoč
krščanskih demokratov. Osrednjega
dela celodnevnega programa, sloves¬
nosti, se je udeležila peterica sloven¬
skih ministrov, minister za zunanje za¬
deve Lojze Peterle, minister za notranje
zadeve Ivan Bizjak, minister za kme¬
tijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc,
minister za promet in zveze Igor Umek
ter kot gost minister za obrambo Jpnez
Janša (slednji je bil od vseh deležen
največjega aplavza).

Lojze Peterle se je v svojem pozdrav¬
nem govoru dotaknil trenutno najbolj
bolečih zadev v Sloveniji in jih z opti¬
mističnim naravnim prepričanjem
svoje .stranke z najdaljšo politično tra¬
dicijo" poskušal omiliti, tudi z beseda¬

mi: .Slovenija napreduje, se lepša in
razvija, tudi z bolečinami, ki so
spremljava rojstev in sprememb."

Peterle je članom svoje stranke spre¬
govoril tudi o pomenu njihove pridru¬
žitve vladni koaliciji, saj naj bi SKD z
vstopom v vlado uravnotežila njeno po¬
zicijo. V koaliciji pa nameravajo vztra¬
jati tako dolgo, dokler bodo lahko ures¬
ničevali dogovorjeni program. Glede
pomena in poteka pričakovane ali vsaj
napovedane združitve s slovensko
ljudsko stranko pa je predsednik SKD
povedal: .Hrabrijo nas znamenja

upanja, da se bo temu procesu ven¬
dar pridružila SLS, s katero nas dru¬
žijo iste vrednote, večkrat enaki cilji
pa tudi isti nasprotniki, ki si želijo, da
do te naravne združitve ne bi prišlo."

Del Peterletovega govora je izzvenel
kot obljuba zunanjega ministra, da bo
Slovenija v korist dobrososedskega so¬
delovanja končno uredila tudi odprta
zunanja vprašanja s Hrvaško. Zbrani so
med drugim lahko slišali tudi pohvalo, ki
jo je Peterle namenil ministrstvu za no¬
tranje zadeve, ki ga prvič vodi politik no¬
vega kova brez komunistične preteklo¬
sti: „To ministrstvo ni več hiša strahu s
tajno policijo in se trudi, da bi čimprej
prišli do dna vsem mogočim aferam."

Krščanski demokrati so na svojem
taboru namenili nekaj besed tudi sod¬
nim organom v Sloveniji. To naj zares
postane neodvisno — tudi od svoje od¬
visne preteklosti. Naj si s svojim delom
pridobi zaupanje, ki gre takšni
ustanovi.

Diana Zajec  — DELO, Ljubljana, 6.
9 . 1993 .

DVOJEZIČNOST NA PREPIHU

Dejstvo, da številni Slovenci v len¬
davski občini, ki z Madžari živijo v na¬
rodnostno mešanih krajih, ne želijo
imeti dvojezičnih, torej slovensko-
madžarskih dokumentov, gotovo ni
novo. Pravzaprav gre za vest, ki ima
dolgo brado, vendar se o njej vsaj do¬
slej ni govorilo niti javno niti dovolj od¬
krito niti kritično. Posledica šušljanja
za hrbtom in ugotavljanja .dejstev", še
bolj pa skrivnega izražanja tega neza¬
dovoljstva, je tudi skrivnostno podpi¬
sovanje peticije, s katero želijo priza¬
deti opozoriti na problem, ki jih
čustveno iz dneva v dan vse bolj vzne¬

mirja in ki lahko kmalu zaide v
nacionalistične vode.

Nelogično je, da so se morali Slo¬
venci v lendavski občini zateči k ilegal¬
ni metodi izražanja svojega nezado¬
voljstva. Podpisovanje peticije, o kateri
bodo pravočasno obvestili tudi novi¬
narje ter slovensko državno vodstvo,
poteka v Lendavi naskrivaj. To pomeni,
da se državljani demokratične Slove¬
nije bojijo javno povedati, kaj mislijo,
kaj si želijo in kaj končno želijo spre¬
meniti. Prizadeti Slovenci so se za
tajno podpisovanje odločili šele potem,
ko se uradni državni organi niso odzva¬
li na njihovo pobudo in zahtevo, da do¬
bijo osebne dokumente (osebna izkaz¬
nica, vozniško dovoljenje, potni
list . . . ) samo v slovenščini. Ali natan¬
čneje: z njimi se vsaj doslej ni nihče
pogovoril, kaj jih pravzaprav moti in
zakaj nasprotujejo temu, kar je zapisa¬
no v ustavi. To pa je, da sta slovenski
in madžarski jezik uradno in v javni rabi
enakopravna ter da morajo imeti vsi
prebivalci na narodnostno mešanih
območjih tudi dvojezične dokumente.

In zakaj je prišlo do protesta? O ra¬
zlogih bi najbrž največ lahko povedali
sami prizadeti občani, če bi za to dobili
možnost, brez bojazni, da bodo čutili
kakršnekoli posledice. Madžari so imeli
popolnoma prav, ko so opozorili, daSlo-
vencem na narodnostno mešanih ob¬
močjih izdajajo osebne izkaznice napi¬
sane samo v slovenskem jeziku; to je
proti ustavi in vsem zakonom RS. Ne
kaže pa prezreti dejstev, ki so spodbudi¬
la Slovence, da v slogu ponižanih in raz¬
žaljenih naredijo ta korak. Slovenske
družine, katerih otroci obiskujejo dvoje¬
zično osnovno šolo v lendavski občini,
že lep čas ne soglašajo s politično in
strokovno ugotovitvijo, da imamo v Slo¬
veniji vzorno rešen problem narodnega
šolstva. Domačini trdijo, da njihovi
otroci po končani osnovni šoli ne ob¬
vladajo dovolj niti slovenskega, niti
madžarskega jezika. Zato imajo kar
precej težav pri nadaljevanju šolanja.
Dejstvo je, da tudi Madžari ne morejo
biti zadovoljni stakim šolstvom, saj stal¬
no tarnajo, da jim primanjkuje ljudi, ki
bi znali madžarski jezik in bi se lahko za¬
poslili v uradih in tako zagotovili popol¬
no dvojezičnost v vsakdanjem življenju.

Tudi zahtevo Madžarov, da dobijo
prednost pri zaposlovanju, ker se pač

11

v nasprotnem bojijo odseljevanja in
tako pospešene naravne asimilacije,
kaže jemati popolnoma resno. V času,
ko je v lendavski občini brezposelnih
več kot tri tisoč ljudi, pa Slovenci njiho¬
vo zahtevo razumejo kot politični pri¬
vilegij.

Ivan Gerenčer  —- DELO, Ljubljana,
7 . 9 . 1993 .

VEROUK ALI UK O VERAH

Pod razburkanim političnim površ¬
jem najširšo slovensko srenjo že nekaj
časa gloda še en črv: ali bodo otroci
v šolah res imeli verouk. Zgodbe o
pritiskih v ožjih okoljih, zlasti na pode¬
želju, dobivajo z napihovanjem govoric
tudi svoje komentarje, ki pa so že zelo
spolitizirani. Strpnost pa se je že spet
na daleč ognila deželi na skregani stra¬
ni Alp. V slovenskih šolah bi veliko bolj
potrebovali pouk o strpnosti kot ve¬
rouk. Verouka ne bo, mogoče bo le ne¬
obvezni predmet, pri katerem bodo
učenci imeli priložnost širše spoznati
verstva. In tako morda kot odrasli po¬
stali bolj strpni.

Večina verujočih Slovencev ne bo
naklonjena trditvi, da sedanji verouk
ne daje posebnega poudarka strpnosti
do drugače mislečih, ne glede na naj¬
širšo etičnost nauka. Strpnost pa je za¬
nesljivo sad čimboljšega poznavanja
drugih mnenj, filozofij, religij, prepri¬
čanj. Izvedeti o Hare Krišna samo z le¬
pakov, ki vabijo na festival, ali o Jehovo¬
vih pričah le iz naključnega poročila na
televiziji, ker so ti pač imeli veliko sre¬
čanje, na katero je prišlo prek dva tisoč
ljudi {Maribor letos poleti),  je za mlade¬
ga človeka, ki si šele oblikuje pogled na
svet, zavajajoč. Zato bo verjetno vsak,
ki mu je do čim širše izobrazbe mladih,
podprl zamisel, ki je edina resnična za
vsemi govoricami o »uvajanju verouka v
šole": zamisel o nekonfesionalno za¬
snovanem predmetu o religijah, ki naj bi
tematiziral vprašanja časa in prostora,
v katerem živi mladi človek.

Večji poudarek naj bi res imelo
spoznavanje religij okolja. To pa je na
Slovenskem brez dvoma rimokatoliška
vera, saj je tako oblikovala kulturo in
miselnost teh prostorov, da jo čutijo
tudi neverujoči. Vendar se tudi stro¬
kovnjaki, ki bodo pripravljali vsebinsko
podobo tega predmeta — neobvezne¬

ga, kvečjemu izbirnega v sklopu hu¬
manističnih predmetov (7. in 8. razred
osnovne šole in 1. letnik srednje šole),
zavedajo, da je rimokatoliška vera le
ena od več kot ducat veroizpovedi na
slovenskih tleh. Zato bodo pri pripravi
učbenikov povabili predstavnike vseh
verskih skupin.

Predmet, o katerem govorimo, nima
še niti imena: etika in religija ali etika
in kultura. Še bolj verjetno pa je, da
se bo pred državnim šolskim strokov¬
nim svetom pojavil predlog, naj bi
učenci zadnji dve leti osnovne šole
imeli »moralno vzgojo" ( tudi o tem na¬
zivu še razpravljajo),  ki bi bila obvezna

— njena vsebina pa bi bile temeljne
norme, ki veljajo tudi v Evropi za skup¬
no jedro moralnih vrednot. V prvih let¬
nikih srednje šole bi se srečali s pred¬
metom »državljanska kultura", name¬
njenim demokraciji, človekovim pravi¬
cam, strpnosti . . . Naprej pa bi po
želji posameznikov lahko še izpopol¬
njevali svoje znanje s predmetom kul¬
ture in religije.

Po večkratnih zagotovilih ministrstva
za šolstvo gre torej zgolj za šolsko-
strokovna in nikakor ne za politična
vprašanja. Predavatelj predmeta naj bi
bili predvsem strokovno usposobljeni

— diplomanti filozofske fakultete, fa¬
kultete za družbene vede in tudi teo¬
loške fakultete. Slednje pa le pušča
priprta vrata Cerkvi za vstop v šole: ali
ni preveč naivno pričakovati Cda ne re¬
čemo nepošteno) zahtevati od diplo¬
manta teološke fakultete, ki ga ni mo¬
goče jemati kot pedagoga laika, naj ob
bok razlagam rimokatoliških dogem
povsem neobremenjeno postavlja še
pravoslavne, protestantske, islamske
in budistične?

Bogi Pretnar — DELO, Ljubljana,
9 . 9 . 1993 .

KRATKO RAZMIŠLJANJE
O PROBLEMU VEROUK
ALI UK O VERAH

V zadnjem času je to v domovini zelo
žgoče vprašanje, ki ga levo usmerjene
stranke načenjajo v časovno zelo ne¬
mogočih in nelogičnih terminih. Potem
ko se ti zdi, da ni več pravega življenja
v slovenski politiki, se najde kdo, ki
zopet na zelo „ strokoven in znanstve¬
no nesporen“ način razloži svoje po¬

glede na omenjeno materijo. Zadnje
čase prednjačijo predstavniki Demo¬
kratske stranke, ki si za to privoščijo
celo novinarsko konferenco  — kar jim
radio in televizija tudi takoj omogočita
— edino tako se lahko sliši njihov glas,
ne glede na to, kaj bodo povedali.
Sami zase pravijo (Rupel), da so po¬
polnoma apolitični, kar je danes res
zelo neresna izjava, ko pa vsi vidimo,
da se vsi borijo le za oblast in je  vse
njihovo delovanje namenjeno pridobi¬
vanju novih volilnih točk. Spotikajo se
ob katoliško Cerkev, ki naj bi tako po¬
skušala zopet vplivati na slovenski po¬
litični prostor — navedli so trditev, ki
pa se je pokazala kot čista laž  — da
so duhovniki v lenarški občini zahtevali
uvedbo verouka v šolo in to po njihovih
trditvah že tudi prakticirajo. Na to trdi¬
tev, ki je bila objavljena v vseh medijih,
je odgovoril župan iz Lenarta, ki je De¬
mokrate postavil na laž — šola nudi le
prostor za izvajanje ure verouka — ve¬
liko otrok se vsak dan vozi v šole, ki
so na več krajih oddaljene tudi po več

f -

naj se ne
ponovi več —
da bi levica
ustvarjala
desnico

(skrajšan intervju, ki ga je mini¬
ster Peterle dal za časopis Slove¬
nec  — pogovarjal se je Janez
Markeš)

V čem vidite razliko  v aferah
med Slovenijo in drugimi demo¬
kracijami?

— Pri nas je zadeva zaskrbljiva,
ker država šele nastaja. Precejšen
del sodstva res ni doživel še nobe¬
ne spremembe, čeprav je tudi tu
nekaj novih imen; vendar ne toliko,
kot pravi minister Kozinc. Kadar
gre za kako afero na Zahodu,
človek dobi vtis, da res želijo priti
do resnice. Italijanski primer kaže,
kako strogo obravnavajo tiste, za
katere sumijo, da so bili udeleženi
v nečednih zadevah. Skrbi me

K _

12

kilometrov; da bi pomagali otrokom, so
verouk pripravili takoj po šoli in to v
šolskih učilnicah  — v čem je tu napa¬
ka? Ker pomagaš otrokom, jim s tem
prikrajšaš marsikak kilometer poti, ki
bi jo morali opraviti za ponovno pot k
verouku? Ne vem, lahko da so to želje
nove slovenske demokracije — zdi pa
se, da preveč pozabljamo, da smo tudi
šole gradili s samoprispevki in to za
otroke, ne pa za to, da bi si nabirali
politične točke. Ko misliš na otroke, po
navadi nisi preračunljiv, ali pa?

Podobne težave z veroukom imajo
tudi komunisti, pa LDS in nova zelena
stranka — Ekološko gibanje in nena¬
zadnje tudi šolski minister. Ta vseskozi
hiti kričati, da verouka pa že ne bo v
šoli, to ni kraj za ideologijo . . . Prav
zato smo uvrstili tudi zgornji komentar
v Našo luč, ki pa je resnici na ljubo
res dokaj strpen, če primerjamo vse
ostale. Toda tudi ta komentar pokaže
na temeljno nepoznavanje predmeta
verouk, ki se poučuje v naših cerkvah.
Očita mu netolerantnost in neodprtost,

kar pomeni tudi nepoznavanje drugih
religij. Res so to le površne ocene, ki
pa na žalost danes krojijo naš bivanj¬
ski prostor. Cerkev je ponudila svojo
pomoč pri oblikovanju tega predmeta,
pa je že bila osumljena klerikainosti in
zagrmeli so iz vseh topov, da bi jo
lahko odstranili. Tudi teologu ne pri¬
znajo pravšnje izobrazbe, ker da ga
Cerkev preveč omejuje pri njegovem
znanstvenem delovanju; človek se
vpraša, kaj tako zelo pohujšljivega
danes učijo po slovenskih cerkvah, da
ni sprejemljivo za „demokratično Evro¬
po", v katero se tako silimo. Mar je be¬
seda o ljubezni in odpuščanju res tako
neprimerna za današnji čas? Morda bi
namesto o usmiljenju in ponižnosti, o
sprejemanju življenja in odgovornosti
zanj morali govoriti o napuhu in krajah,
samomor bi morda moralo postati vo¬
dilo življenja, splav pa tako rekoč zdra¬
vilo za spolno izživljanje današnje
družbe. Morda se še spomnite demon¬
stracij pred ..skupščino", ko so  „ slo¬
venske matere" demonstrirale za uza¬

konitev splava, ko so v parlamentu na¬
sprotovali besedi ..svetost življenja", ki
naj bi bila vnešena v novo ustavo  —
bili so glasni in vpili so v medije, zato
so uspeli v svojih namerah. Nihče pa
ni vprašal tistega zadnjega v slovenski
vasi, kaj si on misii, za kakšno deželo
se je boril v času slovenske pomladi.

Bojim se, da danes delamo isto na¬
pako kot pri problematiki splava. Naj¬
prej smo bili tiho, potem pa smo na vse
kriplje začeli govoriti PROTI splavu,
namesto da bi ljudem razložili, zakaj
NISMO ZA splav. Namesto razlage
smo zapadli negativnim odgovorom,
kar je „demokratična javnost", ki ni na¬
vajena, da še kdo drug lahko kaj ve,
sprejela s popolnim odporom. Posledi¬
ce so znane.

Upam, da bomo tokrat ravnali bolj
modro Ih kljub temu ostali zvesti resni¬
ci, ki nas jo uči naša vera. K temu nas
zavezuje tudi odgovornost do naših
otrok.

Ljubo Bekš, Ljubljana, 15. 9. 1993.

"\

počasnost, s katero proces poteka
pri nas, in obnašanje, ko bolj
obravnavajo tistega, ki je pomagal
zadevo odkriti, kot tistega, ki jo je
povzročil. Predvsem pa se v demo¬
kraciji javna kritika ne pojmuje kot
pritisk na sodstvo.

V svojem stališču ste se precej
postavili na stran Janeza Janše.
Je to tudi mnenje stranke?

— Da. Vendar ne gre le za oseb¬
ni pristop, vezan na konkretno ime.
Gre za načelo; podobno bi ravnali
pri vsakem primeru. Zadevo je
treba razčistiti. Menimo, da je
Janez Janša ravnal korektno, zato
ga podpiramo.

Veliko se govori o „starih silah;
14 pisateljev je podpisalo svojo
izjavo za javnost, ki izrecno govo¬
ri o starih strukturah in Kučanu,
ki je „deponiral“ svojo strankar¬
sko knjižico.

— V deponiranje knjižic nimam
prave vere. Kakor sam vidim zade¬
ve, nastopa Milan Kučan očitno kot
vodja „leve politične smeri" na Slo¬
venskem, kar se pozna tudi pri nje¬

govem predsednikovanju. Menim,
da je ena od težav v Sloveniji prav v
dvojnosti Kučanove vloge. Po eni
strani ne more drugače kot ščititi
nekdanje prijatelje in ostajati z njimi
v navezi, po drugi strani pa je pred¬
sednik države, ki bi moral gledati na
državo in državljane kot celoto. Me¬
nim, da objektivno ne more skočiti
iz starih povezav, ki jih je imel prej
kot ključna oseba slovenske obla¬
sti, od VIS-a do bank, občil itd. V ve¬
liki zmoti je, kdor misli, da se pred¬
sednik Kučan ukvarja zgolj  s
predsedniškimi vprašanji. Navzoč¬
nost krščanskih demokratov v vladi
vsaj deloma zagotavlja uravnoteže¬
nost koalicije, posebej glede na
dejstvo, da sedanja LDS ni povsem
enorodna stranka, kar se večkrat
pokaže tudi v državnem zboru.

Izjavo pisateljev v tem smislu
torej podpirate?

— Izjavo vsekakor podpiramo.
Dejstvo je, da se je nekdanja Parti¬
ja sistematično razlezla na več
strank ali jih pomagala ustanavljati,
torej ne moremo videti „starih sil"
samo v eni stranki. Poudaril bi rad,

da naše sodelovanje  v vladi temelji
predvsem na podpisanem progra¬
mu in pogodbi, in ne na ideoloških
predpostavkah. Iz koalicije bi izto-
pili takoj, ko bi ugotovili, da s temi
partnerji ni mogoče izpeljati po¬
stavljenih nalog  — gospodarstvo in
socialna politika ter reševanje afer.

Kakšna pa je po vašem mnenju
realna moč predlogov, ki prihaja¬
jo z desne od vas? Govori se, da
je desnica na pohodu.

— Pri nas je vedno kaj na poho¬
du ali pa zdrave sile kaj ustavljajo.
Verjetno bi lahko govorili o naroča¬
nju dogodkov in upravljanju z nji¬
mi. Manipulacija je že pri uvršča¬
nju krščanskih demokratov k de¬
snici. Mi smo namreč izrazito sre¬
dinska stranka evropskega tipa.
Poskrbeti bo treba, da se ne bi še
enkrat ponovila igra, ko je levica
konstituirala desnico. Prepričan
sem, da je Jelinčičev primer (bil je
sodelavec UDBE) vsaj nekoliko
streznil slovenske volilce, čeprav
bodo glasna in udarna gesla še
marsikoga potegnila v smer, ki ne
more dajati rezultatov.

13

zelenje
v stanovanju

Zelenje je bilo vedno ena po¬
membnih sestavin celotnega živ¬
ljenjskega okolja. Ob naših hišah
ima posebno vrednost vrt. Z zele¬

njem v stanovanju pa človek seve¬
da vzpostavi nov stik z živo naravo.
Ta stik z zelenjem je tesnejši, pogo¬
stejši in precej neodvisen od letnih
časov. Vrt je samostojnejša enota,
povezan sicer s hišo, vendar manj
odvisen od človeka, kakor pa rast¬
linje v posodah znotraj človekovega
bivališča.

Stanovanjsko zelenje je močno
navezano na celotno okolje stano¬
vanja, kateremu se tudi podreja in
ga seveda kot ena pomembnih se¬
stavin tudi smiselno dopolnjuje.
Smiselnost rastlin znotraj bivališča
ima seveda najtesnejšo povezavo s
človekovim odnosom do žive nara¬
ve. Ob rastlinah se človek dobro
počuti, nanj delujejo rastline kot na¬
ravno okolje pomirjajoče, zato jih
goji v svoji bližini. Posebno v moder¬
nem času čuti človek naravnost po¬
trebo po stiku z naravo. Prav gotovo
ta zavest narašča, kolikor bolj je člo¬
vek osveščen, da je od neokrnjene
in nepokvarjene narave pravzaprav
tudi življenjsko odvisen.

Rastlina je obogatitev stanovanj¬
skega prostora posebej človeku,
katerega delovno in bivalno okolje
ni več sredi narave. Vendar ni to
edini razlog za gojenje rastlin v sta¬
novanjih. Kmečki človek živi in dela

stalno sredi narave, med gozdovi,
polji in travniki, vendar pa si tudi
on uredi vrt in na njegovem oknu
tudi cvetejo pelargonije in prek
zime v sobi zeleni roženkravt. In
tako je bilo v stanovanjih ljudi že
stoletja nazaj, ko še ni bilo velikih
in preobljudenih mest, onesnaže¬
nega ozračja, hrupa, nevroz in kar
je še teh »pridobitev" civilizacije.

Človek na podeželju vsekakor ni
pogrešal narave, vendar je na vrtu
in ob sobnem rastlinju gojil svoje
notranje veselje nad lepoto in skriv¬
nostmi narave. Torej je rastlina v
stanovanju del kulturne zavesti
ljudi, zato je nastala ob gojenju sta¬
novanjskih rož prava umetnost, ki
se še kar naprej izpopolnjuje in lju¬
dje najdejo vedno nove oblike kra-
šenja stanovanj z rastlinami.

Razumljivo seveda, da je z nasta¬
janjem in rastjo mest, kjer se je
zgrmadil vse večji odstotek prebi¬
valstva v blokih in stolpnicah, nara¬
ščal pomen in potreba stanovanj¬
skega zelenja. V zadnjih dveh stolet¬
jih se je, vzporedno z odkritjem in
spoznavanjem novih, posebej trop¬
skih sobnih rastlin, nesluteno pove¬
čal in posebej popestril izbor sobnih
rastlin. Temu je seveda botrovala
takoj tudi živahnejša dejavnost v
vrtnarstvu in posredovanje znanja o
gojenju rastlin najširšemu krogu

14

ljudi. Na razpolago je vrsta strokov¬
nih revij s to tematiko. Tudi razvoj
gradbene tehnike, predvsem mo¬
derni način ogrevanja stanovanj, je
prispeval nove možnosti gojenja
rastlin, ki so jih poprej imeli le
vrtnarji v rastlinjakih. Tako so danes
na voljo pogoji, da z zelenjem v sta¬
novanju zares učinkovito postreže¬
mo želji, da bi bil bivalni prostor ure¬
jen in opremljen čimbolj blizu nara¬
vi. S tem obogatimo vsakdanje živ¬
ljenje s kvaliteto urejenega okolja, ki
odgovarja človekovi naturi in hrepe¬
nenju po lepem.

Zelenje je vsekakor estetsko do¬
polnilo bivalnega prostora, ki ne
manjka nikjer v urejenem stanova¬
nju. Pogosto najdemo danes že
tudi v skromnih stanovanjih pravo
ljubiteljsko in izborno opremljenost
z rastlinjem. To je znamenje stano¬
vanjske kulture ali kultiviranega
stanovanjskega prostora.

Skoraj ni mogoče najti sloven¬
skega stanovanja v tujini, kjer ne
bi bilo tudi zelenja in rož. Žene so
ponosne na svojo posest v lončkih
in okenskih rastlinjakih. Nemalo¬
krat pa se najde posebna naklonje¬
nost do rož tudi med možmi. Morda
manj pogosto, zato pa tam, kjer je,
toliko bolj zavzeto. Vsak narod ima
tudi nekaj svojskega glede načina
gojenja rastlin. So rože, grmi ali
drevesa, ki še posebej povezujejo
z narodno zavestjo in so v teku
zgodovine postali njeni simboli. Ta
simbolika rastlin ima še posebno
poudarjen pomen med izseljenci in
zdomci. Med Slovenci na tujem je
najti mnoga znamenja ohranjeva¬
nja kulturne zavesti gojenja vrtnih
in stanovanjskih rastlin, ki izpove¬
dujejo sama po sebi tradicijo, pri-
nešeno iz domačega kraja. Seveda
se vsak ljubitelj rastlin izobražuje in
prilagaja možnostim okolja, kjer
živi.

Posebno znamenje ljubezni do
rož se začuti, ko obiskovalca ljudje
sami opozorijo na rože, ki jih gojijo.
S ponosom so navezani na tovrst¬

no  „ opremo " svojega stanovanja.
Pogosto je znamenje osebnega ve¬
selja nad rožami in posebej globo¬
kega odnosa do zelenega okrasja
v stanovanju navidezno opraviče¬
vanje, češ, letos niso najbolje
uspele te in te rože, čemur seveda
sledi, da se je pa katera druga
vrsta prav razkošatila po sobi ali na
balkonu. To je treba potem seveda
tudi pogledati.

Posebno razpoloženje in kar ne¬
kako slovesno vzdušje se začuti
v stanovanju, kjer opozori gospo¬
dinja na rože, ki pomenijo še pose¬
bej vez z domom in domovino.
Kako s poudarkom pove, da je ta
roža na oknu del domačega kraja.
Korenino ali potaknjenec je dala
mati z vrta pred hišo ali iz lončka
na oknu, ko so zadnjič odhajali
z dopusta. Ta roža je živa vez z
domačimi in domačim krajem. Je
znamenje in simbol vezi s sorodni¬
ki in prijatelji. Z okenske police
v stanovanju sredi mesta, tisoč ki¬
lometrov oddaljenega od domovi¬
ne in domače hiše, visi slovenski
nagelj, in kakšno veselje je, ko se

razbohoti v sto in tisoč cvetov.
Ponos je slovenski gospodinji, ki
se rada pohvali z njim. Mož se
pa prijetno muza s strani. Čeprav
na zunaj ne pokaže, mora vendar
sam sebi priznati, da mu je prav
tako prijetno ob njem.

Če ima slovenska izseljenska
družina vrt, je v njem prav gotovo
tudi rožna greda. Največ vrtov je
seveda koristno uporabljenih za
zelenjavo na domači mizi. Marsika¬
teri družini ni treba kupiti skoraj ni¬
česar, kar gospodinja potrebuje pri
kuhanju vsak dan. Veliko vrtičkar¬
jev pa ima vrtove obenem za spro¬
ščeni užitek na prostem in za kraj
srečanja s prijatelji, rojaki in za ob¬
hajanje veselih dogodkov. In seve¬
da za raženj in vse tisto, kar spada
nanj. Zato je vrt temu primerno
urejen. Izbrano in gojeno zelenje in
cvetje ga krasi.

Prijetno je posedeti pri ljudeh
med zelenjem v vrtu, kjer se že od
daleč in na vsaki gredici posebej
vidi, da so njih gospodarji tesno
povezani z naravo.

15

ivan cankar

martin

kačur

življenjepis idealista

DOSEDANJA VSEBINA:

Učitelj Martin Kačurje prestavljen
v Zapolje. Mlad je in poln načrtov za
poučevanje naroda. Zaljubi se v
lahkoživo Sitarjevo Minko v Bistri, ki
ga pa dejansko vleče za nos. V vasi
sklene ustanoviti bralno društvo. V
gostilni se zato zberejo kmetje in de¬
lavci. Njegov govor razvname prepir
in pretep. Za kazen je prestavljen v
Blatni dol.

Blatni dol je umazana in zaostala
vas. Kačur se naseli v šoli: ta je zane¬
marjena in zapuščena. Pogovori se z
župnikom, ki je posebnež in pravi
kmet. V krčmi na kraju vasi spozna
krčmarjevo rejenko Tončko, ki ga brž
zaprede v svoje mreže. Kačur se z
njo poroči, takoj pa spozna, da se je
s tem dejansko ubil.

Deset let preživi Kačur v Blatnem
dolu. Nič več ne goji v sebi mladost¬
nih načrtov, da bi ljudi izobraževal.
Polagoma otopi, začne pijančevali in
počasi propada. Prepira se z ženo in
zaman prosi za premestitev.

Potem se mu sreča nasmehne.
Prestavljen je v večjo dolinsko vas
Laze. Tja se preseli z ženo in tremi
otroki. Spet je poln upanja na lepše
življenje, a pri ženi ne najde razume¬
vanja in zato vsak dan bolj pada, se
predaja pijači in malodušju. Njegova
duša trpi, žena postaja nezvesta in
izgubi . . .

V dvorani se je oglasila godba in
pari so vstajali; vstala je tudi njego¬
va žena, videl jo je iznad rame, dasi
ni okrenil obraza.

„Kaj ne greš plesat?" se je
smehljal Ferjan.

Kačur mu je gledal v obraz z iz¬
buljenimi očmi.

,Tvoja žena pleše!"

Kačur je molčal in pil.

Ji cunja! O ti cunja!" se je
nakremžil Ferjan in je pljunil.

„Kdo je cunja?" je vprašal Kačur
s tihim, hripavim glasom.

Ji! Til" je vzkliknil Ferjan in se
je smejal prežimo.

Kačur si je točil počasi, toda roka
se mu je tako tresla, da se je izliva¬
lo vino mimo kozarca. Okrenil se je
k Ferjanu, oddahnil se je težko in
je spregovoril z mirnim glasom:

Ji Ferjan, ti si klečeplazec! Ti si
cunja!"

„Kaj ne veš, s kom govoriš?" je
planil Ferjan.

„S klečeplazcem! S klečeplaz¬
cem! Poznam še vse tiste bese¬
de .. . Obrni naju narobe, sebe in
mene — in kaj se bo zgodilo? Za
klaftro bom višji od tebe, kaj za klaf-
tro, za sto klafter! Ti si danes steber
— o siromašni steber! Kdo pa ti je
dal kamen, da stojiš na njem, če ne
jaz s svojim trpljenjem? Ti si bil
cunja in klečeplazec in pijanec, ko
sem jaz dolbel v krvavem potu tisti
kamen, ki si se zdaj tako moško po¬
stavil nanj! — Kaj si rekel — kaj ne
sme biti človek dandanašnji?"

Jerin je gledal na Kačurja s svet¬
limi očmi in odgovoril:

„Socialist!“

„Prav! Bog vedi, kaj je to, ampak
tebi na kljub, Ferjan, sem socialist!
Kar si ti danes, sem bil pred petnaj¬
stimi leti! Zakaj? Ker nisem smel
biti, ker je bilo trpljenje potre¬
ba .. . Kar sem jaz gnojil s svojo
krvjo, si ti požel!. . . Ta!"

Ferjan je prebledel in si je grizel
ustnice.

Valček je umolknil v dvorani.

„Ali vidiš svojo ženo?" je vprašal
Ferjan z zlobnim, spačenim
nasmehom.

„Kaj te briga moja žena!" je od¬
govoril Kačur izza zob in se ni ozrl.

Judi jaz sem že plesal z njo."

Kačur je strmel nanj z osteklelimi
očmi.

Judi jaz sem jo že poljubil. . .
na večer tvoje poroke!"

Kačur se je vzdignil omahaje,
zgrabil je kozarec in ga zalučal Fer¬
janu v obraz.

Roke so se ga oklenile, nekdo
mu je ogrnil suknjo, nekdo drugi
mu je posadil klobuk na glavo in
stal je na ulicah.

Jerin ga je držal trdo za roko.

„Spremim vas do doma . . . Prav
ste imeli. . . Ferjan je bil
pijan  ..."

Kačur se je iztrgal.

..Stran! Ne maram nikogar!
Stran!"

Jerin je postal v veži in gledal za
Kačurjem, ki je hitel po ulicah ter
izginil v temo . . .

Počasi in zamišljen se je vrnil
Jerin po stopnicah; šel je mimo
dvorane in je pogledal vanjo; tam
je plesala Tončka s Ferjanom, ki je
govoril zelo na glas, opotekel se
včasih in se zasmejal. . .

III

Ferjan in Kačur sta sedela v
konferenčni sobi. Kačur je sedel
sključen, opiral je roke ob kolena,
star in prsten je bil njegov obraz,
njegove zakrvavljene oči so gledale
topo.

Ferjan, že precej debelušen, ne¬
koliko osivel, je bil očitno v zadregi;
mečkal je v roki papir in je gledal
na mizo.

„Tovariša sva bila nekoč!" je iz-
pregovoril in se je ozrl hipno in po
strani na Kačurja. .Tovariša in pri¬
jatelja! Boga mi, resno se nikoli
nisem pregrešil proti temu prija¬
teljstvu, in če je prišla vmes kakšna
neumnost, sva jo poravnala, kakor
se spodobi. . . Ampak glejte, go¬
spod Kačur

Njune oči so se srečale in noben
jih ni povesil.

/ -

„za Boga,
Kačur . . . “

«._ <>

16

povest

tako se mora sčasoma nehati
prijateljstvo!... Še pred par leti
sem vas gledal tako, kakor sem vas
videl nekoč, pred zelo davnim
časom, ko ste stali više nad nami
vsemi... ko smo še upali, da
boste nekdaj ... no, minilo je!. . .
O vsem tem ni zdaj nobene govori¬
ce več ... ne vprašam vas, v kate¬
rem političnem taboru stojite, to je
vaša stvar in skrb. . . zdaj vam
nisem več drugega kakor
nadučitej ..."

„Kaj bo povedal?" si je mislil
Kačur. „Vem, kaj bo povedal!"

Je besede sem rekel zategadel,
da ne boste več pričakovali od
mene. . . kakšnih posebnih
ugodnosti. Poslednja ugodnost je
ta, da vam svetujem sam, namesto
da bi vas naznanjal, kakor bi bilo
potreba . . . AH veste, kaj mislim?"

„Vem! “ se je smehljal Kačur topo.

„Za Boga, Kačur, kaj res ni zate
nobene pomoči več? . . . Zabav¬
ljaj proti nam, norčuj se iz čitalnice,
iz pevskega društva, bodi navse¬
zadnje socialist ali anarhist ali kar
ti drago . . . samo vedi se kakor
krščanski človek!. . . Kaj je treba
teh škandalov v šoli? To se vse
izve . . . pisali bodo kmalu! Pride
kmet z gorjačo, ker si mu natepel
otroka  ... ti, ki si bil nekdaj evan¬
gelist ... ne zameri!. . . Seveda,
če si zmerom pijan! Pij, prosim te,
ponoči, ko te nobeden ne vidi, in
se strezni do jutra! Kaj moraš piti
podnevi?  l/es  dan?. . . Saj te je
lahko sram pred ..."

Ferjan se je ugriznil v ustnice in
stopil korak nazaj.

„Sami veste, kaj sem vam hotel
povedati. Ravnajte se, prosim!" je
izpregovoril s hladnejšim glasom in
mu je ponudil roko.

„Že prav! Že prav!" je kimal
Kačur in mu segel v roko in je šel.

,Eno je posebno spomina vred¬
no!" je premišljeval Kačur. „ Poprej
so me zmerom izpraševali, kaj
počnem doma, kaj jem, kaj pijem,
s kom se razgovarjam, kakšne
politične misli da imam, če hodim
v cerkev in k spovedi, kakšno je
sploh moje življenje in nehanje  —
in glej, nenadoma pride človek, ki
me vpraša, kaj počnem v šoli! Pre¬
mislimo  — šola! Nekoč se mi je

zdelo, da je vredna uvaževa-
nja . . . mislil sem, da je lep in svet
poklic . . . kdaj je bilo to? .. . No,
Bog s preteklostjo!... In zdaj kar
nenadoma, kakor da bi se opolnoči
duh vzdignil iz groba . . . kaj je s
šolo? Glej, paglavci imajo du¬
šo...  I Imenitno je to vprašanje in
zelo tehtno, zato ga je treba pre¬
misliti!"

Stopil je v krčmo, sedel je v
najtemnejši kot in si je privihal vi¬
soko ovratnik zimske suknje.

„Le sem z žganjem! Ferjan pravi,
da nikar! Nalašč!"

Težke in lene so bile njegove
misli; vlačile so se kakor megle
preko ravni, tako nejasne,
brezoblične.

„Glej ga, kako se je bil razšopiril
nad menoj! Kdo? . . . Kaj mi more?
Kaj se me more dotakniti? Poizkusi
naj!"

Pil je; zavijal se je še globlje v
suknjo, v ovratnik. Mrzel zimski
veter je vzdigal na ulicah zrahljani
sneg in ga je zagnal v izbo, kadar
so se odprle duri. Zadnji šolski dan
je bil pred božičem; od jutra že je
ležal siv somrak nad vasjo, mračilo
se je zgodaj popoldne, sneg je na-

Železnica pelje
tudi skozi Baško grapo.

f  >

»povejte,

6e je res! M

v_I_

letaval, droban in mrzel, zmerom
gosteje iz nizkega neba in se je
vzdigal v oblakih z ulic in streh,
kadar je bušil veter.

Kmalu je pozabil Kačur na Ferja¬
na in začutil v srcu znova in z večjo
silo tisto tiho grozo, ki se ga je okle¬
pala ob poslednjem času kakor z
železnimi rokami. Izpil je hitro,
zapel si je suknjo in je hitel domov.

„Kaj ste mi prinesli ata?"

Kačur je privlekel iz suknje
rožičev, fig in bonbonov.

,Na, Lojze! Nastavi roke!"

Lojze je trudoma vzdignil glavo,
nastavit je roke v perišče in se je
zasmejal kakor nekoč, tiho, sunko¬
ma; nato je bil spet resen njegov
bolni, zgodaj ostareli obraz. Deset
let mu je bilo, njegovo telo pa je bilo
drobno in slabotno, kakor telo pet¬
letnega otroka, in se je izgubilo pod
odejo; čelo je bilo še bolj izbočeno;
viselo je ogromno nad drobnim,
splahnelim obrazom, nad globoki¬
mi, svetlimi očmi.

Položil je darila na odejo in ni po¬
kusil ne rožičev ne fig ne bonbo¬
nov.

„Ata!“

Kačur se je sklonil nizko k
njemu.

„Ata, prav do ust..  . da ne
bodo slišali mama!"

Kačur se je sklonil do njegovih
ust in je čutil v lice vročo sapo.

„Ata!“ je šepetal Lojze težko
sopeč. „ Povejte, če je res! Ali bom
res moral umreti?"

Kačurja je izpreletel mraz po
vsem telesu in mu je segel do srca.

Zavil je Lojzeta v odejo, vzel ga
je v naročje in ga je pritiskal k sebi.

„Kdo je tako rekel, Lojze?"

„Mama so rekli!" je šepetal otrok
in ga je objel z rokami okoli vratu.
„Ali bom res umrl, ata?"

„Ne boš umrl! Jaz ne pustim!"

Ni tolažil samo otroka  — upiral
se je sam tisti mrzli grozi, ki mu je

17

povest

oklepala srce, kadar je pogledal na
sinovo drobno, zgrbljeno, splahne¬
lo telesce, na njegov sivi, ostareli
obraz in je srečal plahi, mrtvi po¬
gled njegovih motnih oči.

Hodil je z njim po izbi in ga zibal
v naročju.

,Zakaj pa misliš na take hude be¬
sede, Lojze? Ne poslušaj jih, in če
si jih slišal, pozabi nanje! Kako bi
mogel umreti, Lojze, ko te imam
rad? Zdaj bo že kmalu božič, pa ti
bom napravil jaslice, sam jih bom
napravil, lepe jaslice!"

„Samo zame?"

„Samo zate, Lojze! Tja ti jih bom
postavil, v kot, k postelji! In ti boš
dajal nanje rozine iz potice, da jih
bodo ponoči pastirji nosili Jezusu!"

Judi lani sem jih dajal, pa jih je
pojedel Tone, ko sem spal!"

„ Letos jih ne bo; jaz bom sedel
ob postelji vso noč in bom gledal,
da se ne bo kaj zgodilo! In če se
boš zbudil in ne boš mogel zaspati,
se bova pogovarjala  ..."

Judi o mestu se bova pogovarja¬
la, ata .. . tudi jaz bi šel rad v
mesto, kakor Tone  ..."

Njegove oči so gledale svetlo,
globoko, kakor v neznano čudo, v
daljno lepoto, ki ni dana vsakomur,
da jo ugleda.

Judi ti pojdeš v mesto, Lojze, in
boš velik gospod  ... in ti me boš
imel rad, kadar boš gosposki, ne
boš se me ogibal, ne boš tako
jezno gledal name kakor
Tone ..."

,,Zmerom vas bom imel rad, ata!"

Položil ga je na posteljo, spravil
mu je roke pod odejo in ga je odel
do vratu.

„Zdaj zaspi, Lojze! Nič ne misli
hudih misli, nič ne sanjajI Zbudil se
boš zjutraj in boš zdrav in se bova
igrala kakor prej!"

Lojze ga je pogledal s prestra¬
šenimi očmi.

„Kaj greste stran, ata? Ne hodite
stran ... ne nocoj!"

Čuden strah je bil v njegovem
stokajočem glasu; izvil je roke
izpod odeje in jih je iztegnil proti
očetu.

„ Nikamor ne pojdem, Lojze;
zmerom bom blizu tebe in te bom
slišal ... Ti pa spi; lepo spravi
roke pod odejo, da te ne bo zeblo,
zatisni oči in misli na božič in na
veliko noč in boš zaspal!"

Lojze je zatisnil oči na pol in je
gledal na očeta izza košatih tre¬
palnic . . .

Kačur je stopil v drugo izbo, in
je zaprl natihoma duri.

( - 1 -^

„ne hodite

strarip ata!“

S,_ J

,Kdo je bil tukaj?" je vprašat
šepetaje.

„Kdo da bi bil? Nikogar ni bilo?"
je odgovorila žena z rezkim, osor¬
nim glasom.

„Ne tako na glas! Otrok bo za¬
spal! — Jaz pa sem slišal, da so
se bile odprle duri in da je stopil
nekdo v izbo in da si govorila z njim
in da je šel. . . Kdo je bil? Moški
koraki so bili ..."

Z neizmernim zaničevanjem, s
studom v nasmehu mu je pogleda¬
la v obraz in je oponašala njegov
šepetajoči glas.

„Res? Moški koraki da so bili?
Glej! Kako si uganil! Čudno, da še
poznaš moške korake!"

„Kdo je bil?"

„Kaj zdaj že noben več ne sme
v hišo? Pusti me na miru!"

Globoko sovraštvo je pogledalo
iz njenih oči; srečalo se je z njego¬
vim sovraštvom, lica so jima blede¬
la — žival se je ozrla v žival. . .
En sam hip je bil, omahnila sta
obadva.

Kačur se je vrnil v izbo k sinu.
Luč je bila privita in je svetila za¬
spano. Stopil je k postelji in se je
sklonil. Lojze je dihal težko, tiho, v
dolgih presledkih; izza pol zatisnje-
nih trepalnic so gledale bele oči;
čelo je bilo potno in tudi na rokah
je bil mrzel pot.

„Zaspal je!"

Po prstih je šel po izbi, odvil je
luč še niže, postavil je stol poleg
postelje in je sedel.

„Saj to ne more biti! Tako neus¬
miljen ni Bog, da bi mi vzel še to!"

V polmraku je videl pod sabo
drobni, sivi, prezgodaj ostareli
obraz in zdelo se mu je, da je zapi¬
sana tam povest njegovega
življenja in tega življenja topo,
ostudno trpljenje . . .

V čudni tišini, v polmraku, v za-
dehlem vzduhu so vztrajali v njego¬
vem nemirnem, v grozi vzdramlje¬
nem srcu spomini jasneje in
razločneje nego kdaj poprej; videl

18

povest

Prvi dan pouka v škofijski gimnaziji.

se je v ogledalu in se je sam
prestrašil. . .

Šel je nekoč mlad fant, napotil se
je v svet z lahkim korakom in njego¬
vo srce je bilo polno upanja. Pa ni
bilo samo upanja polno; neizmerna
ljubezen, vseobsežna, je bila v
njem. Šel je in je ponudil od svoje¬
ga bogastva, od svoje ljubezni lju¬
dem. ..Glejte, razbojnika, ponuja
nam ljubezen — kamenjajte ga!"
Zgrnili so se okoli njega in so meta¬
li nanj kamenje in blato, dokler se
ni zgrudil ... In ko je vstal, je šel
dalje, čez hribe in je ponudil ljudem
od svojega bogastva, od svoje
ljubezni.

„Glejte, razbojnika, ponuja nam
ljubezen  — kamenjajte ga!" Zgrnili
so se okoli njega in so metali nanj
kamenje in blato, dokler se ni zgru¬
dil . . . Takrat pa se je zgodilo
čudo: pest blata je padla v njegovo
srce in blato se je razlivalo zmerom
više in je zalilo srce do vrha. Težko
je bilo, tako da njegovi koraki niso
bili več tako prožni in lahki kakor
poprej; hrbet mu je klonil, glava se
mu je povesila. In zgodilo se je
drugo čudo; od tistega trenutka, ko
je bilo padlo blato v njegovo srce,
ni več hrepenel ne v višavo ne v
daljavo; ljubil je močvirje, temo
vlažnega gozda, mračne zaseke,
gluhe in pozabljene, skrite med
hribi. In zgodilo se je tretje čudo;
ljudje, ki so ga kamenjali nekoč, so
stali zdaj kraj gozda, v gorkejšem
soncu, ob močvirju, na trdnejši
zemlji, nad zaseko, više v klancu,
in so kazali nanj: „Glejte ga, ki nima
ljubezni v srcu!" In ko je zaslišal
njih smeh, se mu je storilo hudo,
in -

Kačur se je stresel; velika je bila
njegova bridkost.

Sedla mu je v srce plaha misel,
medla, trepetajoča — kakor kresni¬
ca v mraku.

„Kaj ni več mogoče. . .?“

„Ata!“ je zašepetalo iz postelje.

( -^

»bele oči

so strmele
vanj**

k___

Kačur se je zdrznil; ugledal je
dvoje velikih, motnih, čisto belih
oči. Hitel je k mizi, privil je luč in
se vrnil k postelji.

„Kaj bi rad, Lojze?" se je sklonil
sinu prav do usten.

Ustnice so se zganile, bele oči
so strmele vanj.

Kačurja je spreletel mraz, prijel
je otroka za rame in mu je vzdignil
glavo.

„Kaj bi rad, Lojze? Le besedo
reci!"

Glava je omahnila; tanke,
koščene roke so ležale na odeji.

„Saj ni res!" je zaklical Kačur v
grozi. „Saj ne smeš umreti, Lojze!"

Vzdignil ga je iz postelje in ga je
stisnil v naročje. Lica so bila še
topla, čelo je bilo še potno in zelo
gladko.

„Poglej me, Lojze!" je prosil Ka¬
čur in noge so se mu tresle. „Samo
poglej me, čeprav nič ne rečeš!"

Tanke roke so visele mrtve ob
životu, ustnice se niso ganile.

Kačur je odprl duri ter jih odpah-
nil z nogo na stežaj.

„ŽenaI Poglej!" je zaklical s hri¬
pavim, spremenjenim glasom.

Stopila je bliže; njen obraz je
ostal hladen in miren.

„ Kaj bi kričal? Mrtev je! Deni ga
na posteljo!"

„ Mrtev!" je zakričal Kačur, tiščal
je drobno truplo k prsim in je
strmel z osteklenimi očmi. . .

Vso noč je sedel ob lepo postlani
postelji, kjer je ležal sin ves bel in
miren; vso noč in ves drugi dan.

Odtrgal se mu je bil del srca, del
življenja je utonil v noč. . . tisti
del, ki mu je bil najbližji in ki je bil
vsa njegova dediščina iz preteklo¬
sti, ves njegov delež, namenjen mu
od skope usode: spomin na greh
in na ponižanje  ... Ko je gledal
tisti beli, drobni, mirni obraz na po¬
stelji, tiste tanke, krempljem po¬
dobne, sklenjene roke, je slutil z
grozo, koliko mu je umrlo, in z
grozo je slutil, zakaj se je oklepal
s toliko ljubeznijo tega bolnega te¬
lesca, ki je živelo v mraku. . .
živa, počasi umirajoča, brezglas¬
na, brez upora trpeča senca iz
Blatnega dola . . . spomin na greh
in na ponižanje . . .

Sedel je ob postelji in je pogledal
teman in zlovoljen, če je kdo odprl
duri v njegov hram.

„Kam? Kam zdaj?" je premišlje¬
val v globoki bojazni kakor otrok,
ki je bil zgrešil mater in stoji na ne¬
znani cesti, pred neznanimi
ljudmi. . .

bo še

19

življenja
naših
far _

po _

Evropi

--

anglija

--

V poletju je katoliški slovenski dom
v Londonu daleč premajhen, da bi
mogel sprejeti pod svojo streho števil¬
ne študente angleščine in popotnike iz
Slovenije, ki iščejo stanovanja ali samo
prenočišča v julijskih in avgustovskih
počitniških dneh. Kdor se najavi vsaj
kak mesec prej, je sprejet, veliki večini
pa moremo v teh dneh le posredovati

Ob osemdesetletnici Janka Sajeta.

naslove raznih mladinskih domov
(Youth Hostels) ali kakih drugih poceni
prenočišč — v glavnem s pogradi, kjer
se lahko vsaj za silo odpočijejo od na¬
pornega potovanja ali utrudljivega
ogledovanja londonskih znamenitosti.

Tudi nekaj naših duhovnikov in bo¬
goslovcev se je v teh poletnih mesecih
mudilo v Angliji, predvsem v Londonu.
Nekaj jih je stanovalo v naši misiji,
nekaj drugod. Tako sta bila v mesecu
juliju v našem domu na enomesečnem
intenzivnem tečaju angleškega jezika
duhovnika Božo Rustja, časnikar
Ognjišča, in Primož Krečič, ki nadalju¬
je svoj postdiplomski študij v Rimu.
Poleg teh so bili v slovenskem domu
v mesecu avgustu še duhovniki: Tone
Jamnik, tajnik nadškofa Šuštarja; Jože
Plut, vikar v ljubljanski stolnici, ter
študenta Miki in Dani, in nenazadnje
msgr. Ivan Jurkovič, slovenski vati¬
kanski diplomat iz nunciature v Mosk¬
vi, ter dr. Drago Ocvirk (profesor na
teološki fakulteti v Ljubljani) na svoji
poti na mednarodno teološko konfe¬
renco v Indiji. Dr. Ocvirk je skoraj dva
meseca nadomeščal župnika na eni od
številnih londonskih katoliških župnij.
Prav tako je v teh počitniških mesecih
v Londonu nadomeščal v župniji St.
John's Wood prof. dr. Jože Urbanič. V
Londonu sta preživljala svoje študijske
počitnice še bogoslovca Franci Alič,
diakon, in Slavko Judež. Janez Forš-
nerič pa je prišel k nam za dober teden
iz Pariza. Vsi ti duhovniki in bogoslov¬
ci, če že niso stanovali pri nas, so v
času svojega bivanja v Londonu bili
naši dragi gostje. Ves čas so bili pove¬
zani s slovenskim londonskim župni¬
kom g. Cikanekom in s slovensko
skupnostjo v Londonu.

Misijonski dan
v Bedfordu

sobota, dne 30. oktobra 1993,
ob 4. uri popoldne

Vsem Slovencem v Veliki Brita¬
niji, posebno ljubiteljem misijo¬
nov in slovenskih misijonarjev,
sporočamo, da bo letošnji misi¬
jonski dan v Bedfordu v soboto,
dne 30. oktobra. Pričeli ga bo¬
mo s sveto mašo v cerkvi Holy
Cross Church na Goldington
Road ob 4. uri popoldne. Po
maši bo sledila v župnijski dvo¬
rani že običajna misijonska
tombola s srečolovom.

Lepo vabljeni!

Že nekoliko pozno, vendar z ne¬
zmanjšano ljubeznijo naše skupnosti
do dragih jubilantov sporočamo, da je
meseca aprila obhajala svojo 60-let-
nico Ivanka Krajškova  iz Derby-ja.
Ivanka je bila rojena dne 16. aprila
1933 na Vrhu pri Šentrupertu na Do¬
lenjskem kot najmlajša hčerka številne
Cugljeve, po domače Černetove druži¬
ne, ki je zaradi svojega globokega
krščanskega prepričanja morala veliko
pretrpeti tako med vojno kot tudi po
njej. Ivankina brata, Franci in Ludvik,
sta po vojni brez sledu izginila v Tehar¬
jah. V Anglijo je prišla leta 1959. Za
njo pa še sestra Pepca leta 1962. Po¬
ročili sta se tukaj z domačima fantoma

Srebrna maša župnika Cikaneka 4. ju¬
lija 1993 v cerkvi rojstne župnije v
Prečni pri Novem mestu.

20

Sreča našega župnika je v družbi
najmlajših.

— Pepca z Izidorjem Brcarjem, Ivanka
pa s Tonetom Krajškom iz slavne šent-
ruperške fare. Obe sta si ustanovili lepi
krščanski družini. Ivanka je mati dveh
ljubeznivih hčera Mary in Rozi ter že
stara mama vnučku Dominiku. Poleg
svoje družine pa je Ivanki tudi v veliko
veselje slovenska skupnost v Derby-ju
in okolici, ki se zbira k slovenski maši
v Ivankini župnijski cerkvi. Že kot dekle
je pela pri šentruperškem cerkvenem
pevskem zboru in v Derby-ju si ne mo¬
remo zamišljati petja pri slovenski
maši brez naše Ivanke Krajškove, ka¬
kor tudi ne slovenske maše, če ne bi
Ivanka in njene prijateljice povezovale
rojakov v tem kraju in okolici ter jih
prisrčno vabile v cerkev in jim po sveti
maši s tako domačo gostoljubnostjo
postregle z jedjo in pijačo v župnijski
dvorani.

Vsa slovenska skupnost v Angliji in
prav tako slovenska katoliška misija v
Londonu kliče Ivanki na mnoga srečna
in zdrava leta v krogu njenih domačih
ter zanjo prosi Božjega blagoslova.

Drugi ljubljeni jubilant naše skupno¬
sti v Angliji je Janko Saje  iz Stocking-
forda (Nuneaton) pri Coventry-ju, ki je
dne 18. junija obhajal svojo osemde¬
setletnico življenja. Janko je prišej.na
svet leta 1913 v znani Sajetovi družini
v Žabjeku pri Veliki loki v župniji Šent-
lovrenc na Dolenjskem, ki je dala slo¬
venskemu narodu pet sinov in hčerko.
Vrtinec vojne in revolucije je brez izje¬
me zajel tudi Sajetove, ki pa se niso
hoteli družiti z vrtoglavimi .revolucijo-
narji", ampak so vedeli, kje je njihova

stran. Jankov brat Jože je bil že tako
na strani plave garde. Njemu je sledil
tudi Janko. Po vojni se je skupaj s tiso¬
či drugih umaknil v Italijo in že leta
1947 je prispel v Anglijo ter dobil za¬
poslitev v Coventry-ju. Ob Jankovem
..začasnem" umiku iz domovine leta
1945 je njegova žena Vida z dvoletnim
sinom Janezom ostala doma. Šele po
devetih letih je Janku, s posredova¬
njem angleških oblasti, uspela ponov¬
na združitev z ženo in sinom. V Angliji
so se Sajetovima rodili še trije sinovi:
Lojzek, David in Andrej, ki so danes
že vsak ob svojem kruhu.

Naj omenimo še to, da je Janko Saje
s svojo družino skozi dolgih 15 let (od
ustanovitve naprej) tiskal in razpošiljal
časopis slovenskih izseljencev v Veliki
Britaniji „Klic Triglava", ki je najprej iz¬
hajal kot štirinajstdnevnik, kasneje pa
kot mesečnik. Časopis so Sajetovi tis¬
kali in pošiljali na več kot 350 naslovov
Slovencev v Angliji in drugod po svetu.
Delo Sajetove družine za tisk in razpo¬
šiljanje Klica Triglava je bilo brezpla¬
čno, iz čistega idealizma, ki je izhajal
iz njihove narodne zavednosti. Še da¬
nes si težko zamišljamo obstoj sloven¬
ske skupnosti in njenega povezovanja
pri slovenski maši v Chapel End brez
Janka Sajeta, ki je že dolgoletni član
župnijskega pastoralnega sveta slo¬
venske katoliške misije na področju
Nuneatona in Coventry-ja. Zavzetost
za Slovence se pa pri Sajetovih poleg
drugega kaže v neizčrpni ljubeznivosti
in domači gostoljubnosti tako Janka
kot njegove žene Vide in sinov. Sajeto¬
va hiša v Stockingfordu je gostoljubni
dom vseh slovenskih rojakov iz okolice
Coventry-ja in Birminghama.

Ko Slovenci v Veliki Britaniji s katoli-

Ivanka Krajšek ob svoji 60-letnici v
krogu svojih domačih: moža Toneta,
hčera, zetov in vnučka.

ško misijo v Londonu kličemo Janku
na mnoga zdrava leta, se zavedamo,
koliko smo Janku in njegovi družini
dolžni za vse požrtvovalno delo v korist
slovenske skupnosti. Zato prosimo do¬
brega Boga, naj povrne vsem Sajeto¬
vim s svojim blagoslovom. Bog Te živi,
dragi naš Janko!

Tretji in kar dvojni jubilant naše slo¬
venske skupnosti v Veliki Britaniji je pa
naš župnik gospod Stane Cikanek,  ki
je 6. maja obhajal svojo petdesetletni¬
co življenja, srečanje z očakom Abra¬
hamom, in 29. junija petindvajsetletni¬
co svojega mašniškega posvečenja.
Jubilej srebrne maše je ob navzočno¬
sti številnih sorodnikov in prijateljev iz
različnih koncev sveta, od Anglije, Av¬
stralije in Brazilije do skoraj vseh pre¬
delov Slovenije, obhajal v svoji rojstni
župniji Prečna pri Novem mestu, v ne¬
deljo 4. julija. Prečenski župnik g.
Jože Mate nam je dejal, da se je k
Stankovi srebrni maši zgrnilo toliko fa¬
ranov, kolikor jih ni bilo v Prečni niti na
zadnji novi maši. Nekateri so s svojo
udeležbo hoteli pokazati solidarnost s
svojim rojakom duhovnikom, ki je bil
doma v času komunističnega režima
preganjan zaradi svojega prepričanja
v zmotnost obstoječe ideologije bolj-
ševikov in na njej zgrajenega krivične¬
ga sistema. Prav ta njegova oporeč¬
nost takratnim oblastnikom je bila
vzrok, da se Stanko zadnjih dvajset let,
vse do prvih svobodnih volitev, ni vra¬
čal v domovino, ker je zanj pomenila
ječo svobodno mislečih ljudi, komuni-

21

stične dežele po svetu pa so bile zanj
ječe narodov.

Življenjska pot našega župnika je
bila težka, a polna bogatih izkušenj in
doživetij. Iz njegove srebrnomašne
spominske podobice lahko vsaj medlo
zaznamo njegovo prehojeno duhovni¬
ško pot, ki ga je vodila od misijonov
na Madagaskarju preko Brazilije pa do
pastoralnega dela za Slovence in Por¬
tugalce na Švedskem in sedaj, že šest
let, župnikovanja med rojaki v Veliki
Britaniji. Poleg pastoralnega dela za
rojake ima še na skrbi katoliški sloven¬
ski dom v Londonu. Vzdrževanje le-
tega je povezano z velikim bremenom
in skrbjo. Njegova dodatna služba red¬
nega sodelavca verskega programa pri
slovenskih oddajah BBC-London mu
prinaša veliko zadovoljstva, ker ga ro¬
jaki radi poslušajo, njemu pa navrže
nekaj honorarja, ki ga tako rabi pri
vzdrževanju doma slovenske katoliške
misije v Londonu. Zaradi znanja jezi¬
kov, ki jih govori kar lepo število, vabijo
našega župnika na pomoč pri pastoral¬
nem delu tudi druge narodnostne sku¬
pine v Angliji, predvsem portugalska in
brazilska, katerim rad nadomešča nji¬
hove dušne pastirje, kadar so zaradi
bolezni ali drugačnih razlogov odsotni.

Pred kratkim je gospod Cikanek pre¬
jel, od gospoda prelata dr. Maksimilija¬
na Jezernika, imenovanje za vicepo-
stulatorja na področju Velike Britanije
za Slomškov proces. Slovenci v Zdru¬
ženem kraljestvu mu za to imenovanje
čestitamo.

Slovenska skupnost v Veliki Britaniji
želi gospodu Cikaneku krepkega
zdravja, da bo mogel še naprej tako
uspešno in požrtvovalno voditi delo na¬
še katoliške misije na tem britanskem
otoku, in Božjega blagoslova v njego¬
vem življenju in pri njegovem vodstve¬
nem delu med katoliškimi Slovenci v
Združenem kraljestvu.

Rojaki na severu Anglije, posebno iz
okolice Rochdala, se gotovo še spomi¬
njajo Vinka Fortune,  ki je s svojo druži¬
no več let živel v Rochdalu. Njegova
žena s hčerkama Marijo in Jelko se je
po dolgem bivanju v Veliki Britaniji že
pred leti vrnila v domovino, v rodni
Kranj. Pozneje se je, za materjo in se¬
strama, v domovino vrnil še sin Vinko.

Tudi oče Vinko se je želel pridružiti svo¬
jim. Takratne komunistične oblasti pa
mu tega niso dovolile. Ne samo, da
niso dovolili vrnitve živemu, temveč, ko
je kasneje ob meji na Koroškem umrl,
niso pustili vstopa niti mrtvemu, da bi
bil pokopan v družinski grobnici ob
svoji, tedaj že pokojni, ženi. Njegovi
otroci so si dolgo prizadevali, da bi to
dosegli. Šele sedaj, v svobodni Slove¬
niji, jim je to uspelo. Tako se je pokoj¬
nemu Vinku Fortuni, kakor tudi njego¬
vim domačim, izpolnila vsaj njegova
poslednja in vseh njegovih dolgoletna
želja: „v zemlji domači da truplo leži".

VABILO

Vse slovenske rojake iz okolice
Manchestra, Bradforda in Leed¬
sa vabimo k slovenski maši, ki
bo v Rochdale, v kapeli sester
palotink (Beechvvood), v nede¬
ljo, dne 24. oktobra, ob 3. uri
popoldne.

Lepo vabljeni!

' -'

avstrija

LINZ

Po poletnih počitnicah smo se v ne¬
deljo, 5. septembra, zopet zbrali pri
nedeljski maši. Na žalost je pa bila cer¬

kev v začetku septembra, kot že po na¬
vadi, bolj slabo obiskana, ker so ljudje
še doma zaposleni z delom na polju.

Po maši smo se zbrali v našem cen¬
tru in smo praznovati god  in rojstni dan
g. župnika Ludvika Počivavška. Ob ve¬
selem razpoloženju in pesmi smo se
župniku zahvalili za njegovo delo med
nami. Hkrati se moramo še enkrat za¬
hvaliti g. škofu v Mariboru, da nam ga
je poslal. Sami vemo, da ni lahko
opravljati tako napornega študija in vo¬
diti tako raztreseno župnijo v tujini. Že¬
limo mu vsega dobrega v življenju in
da bi čimdalj ostal zdrav in srečen med
nami. Vse, kar smo pojedli in popili, je
poravnal godovnjak. Lepa hvala!

Tudi letos smo imeli dva prvoob-
hajanca;  to sta VVolfgang Leeb in An-
drejas Duhanič. Četudi je število majh¬
no, smo vseeno srečni, da imamo vsaj
majhen naraščaj. Petje med mašo in
pridiga sta bila namenjena prvoob-
hajancema.

10. oktobra, ob 10. uri, bo v linški
stolnici pel mariborski stolni zbor.
Maševal bo linški škof Maksimilijan Ai-
chern. Lepo vabljeni!

Petje adventnih in božičnih pesmi bo
letos v farni cerkvi v Kleinmunchenu
ob 7. uri zvečer. Peli bodo v raznih jezi¬
kih. Tudi tja lepo vabljeni! Dan petja je
v četrtek, 16. 12. 1993.

DUNAJ

Ko smo se nazadnje oglasili v Naši
luči, smo smeli z velikim veseljem zapi-

22

Ob koncu maše so se želeli birmanci
in njihovi botri slikati z gospodom
škofom dr. Smejem.

sati o poteku slovesnosti zlate maše
slovenskega duhovnika, patra Ivana
Tomažiča. Mesec in pol po tej zlati
maši smo doživeli v naši skupnosti še
eno lepo slovesnost.

Od jeseni 1992 se je deset kandida¬
tov za birmo vestno, zavzeto pripravlja¬
lo na prejem tega zakramenta. Ni bilo
lahko zanje, saj so vsi zelo zaposleni
s šolskim učenjem, pa še številne
druge obveznosti imajo. Ne nazadnje
so se mučili tudi z materinskim jezi¬
kom; marsikatera slovenska beseda
jim je bila tuja, tako da je bilo treba
veliko opisov in razlag. Vendar so mla¬
deniči in mladenke vztrajali in se res
zelo dobro pripravili.

Ker je večina teh otrok iz krajev, ki
spadajo v mariborsko škofijo, smo pro¬
sili v Maribor za škofa. Prišel je pomo¬
žni škof dr. Jožef Smej. 5. junija zvečer
je prišlo poleg birmancev, njih botrov
in staršev precejšnje število drugih
vernikov. Skupaj smo molili pred Naj¬
svetejšim, prejeli blagoslov, nakar je
imel gospod škof z birmanci .skušnjo".
To je bil zelo prijeten in zanimiv razgo¬
vor birmancev s škofom. Starejši ljudje
so zatrjevali, da je bilo včasih.čisto
drugače. Škof da je bil zelo resen in
strog in treba je bilo znati na pamet celi
katekizem . . .

Nedelja, 6. junija, praznik Svete Tro¬
jice, je bila posebej praznična ne le za
birmance, marveč za vse, ki so se ude¬
ležili slovesne sv. maše v naši cerkvi
Srca Jezusovega. Ta dan so torej bir¬

manci: Daniel Balažič, Sonja Beder-
njak, Tinka Čuden, brata Damijan in
Tadej Furman, Martin Lesjak, sestri
Neža in Tina Pirc, ter brata Štefan in
Miha Rihar, v obilni meri prejeli darove
Svetega Duha. Po maši so Dunajski
fantje — moški pevski zbor — škofu
na čast in vsem v veselje zapeli nekaj
lepih slovenskih pesmi. Treba se je bilo
tudi telesno okrepiti. Imeli smo skupno
kosilo v neki večji restavraciji. Prostori
v našem Pastoralnem centru so bili ob
tej priliki zdaleč pretesni. Gospod škof
je ostal med nami kar precej časa v ne¬
deljsko popoldne, nato pa je želel obis¬
kati starejšega slovenskega duhovni¬
ka, prof. dr. Sidoniusa (Zdenka) Lovše-
ta, ki že dobrih 25 let pastiruje 30 km
iz Dunaja, v Wienerherberg-u.

Naša vsakoletna največja prireditev
je praznik Srca Jezusovega, kateremu
je posvečena cerkev, ki jo smemo Slo¬
venci uporabljati že od 13. marca
1983. Letos smo to slovesnost združili
s proslavo 10. obletnice. Ta slovesnost
je bila v nedeljo, 20. junija. Dvojezični
maši je predsedoval gospod Anton
Perger, župnik iz Vojnika pri Celju, so¬
šolec našega g. župnika Štekla. Po
maši je razveselilo naša srca ubrano
muziciranje tamburašev iz našega Pa¬
storalnega centra. Potem smo se še
dolgo zadržali skupaj ob grilanju na
dvorišču.

Zadnjo soboto v juniju smo se du¬
najski Slovenci napotili na romanje v
Maria Zeli. Da je bil največji avtobus
poln, smo vzeli s seboj „rektoračane“,
to so nemško govoreči verniki, ki redno
obiskujejo to cerkev, kjer se zbiramo
Slovenci, in še nekaj pribežnikov (beri:
beguncev) iz Bosne. Čeprav nam vre-

Del vernega občestva med birmansko
sv. mašo.

me ni bilo najbolj naklonjeno, je bilo
razpoloženje izredno lepo. Ta romarski
izlet smo seveda kronali z obiskom
„heurigen“ in se zvečer dobre volje
vrnili.

Kakor povsod drugod, sta tudi pri
nas meseca julij in avgust .mrtva".
Sedaj so se pa že vsi vrnili in ponovno
s člani župnijskega sveta načrtujemo,
kako naj bi potekalo nadaljnje življenje
v naši skupnosti na Dunaju. Vse roja¬
ke, živeče po Evropi in po širnem sve¬
tu, prav lepo pozdravljamo.

PREDARLSKA

Izlet na Južno Tirolsko.  Že več kot
15 let je minilo, kar smo obiskali Južno
Tirolsko, zato smo se odločili, da jo
spet obiščemo. Ta del Tirolske je
najlepši in najbolj bogat. Podnebje je
za nekaj stopinj toplejše kot v ostalih
predelih. Zato tu dobro uspeva sadje
in grozdje. Južna Tirolska je znana še
po zdravilnih vrelcih. Zato jo obiskuje¬
jo poleg turistov še ljudje, ki iščejo
zdravja. Dežela ima tudi dosti starih
gradov in drugih znamenitosti iz davne
preteklosti. Dežela zadovolji vsakega,
ki jo obišče, ker je tako bogata s kultur-
no-zgodovinskimi spomeniki.

Slovenci iz Vorarlberga smo se od¬
peljali na Južno Tirolsko na praznik Sv.
Rešnjega telesa. Lep dan se nam je
obetal, vendar že med potjo so se za¬
čeli zbirati prvi oblaki na nebu. To nam
ni vzelo poguma. Da bi videli čimveč
lepih krajev, smo jo ubrali čez Arlberg,

23

belgija

>._ >

Izletniki v parku cvetja in okrasnih
dreves.

ki leži na 1800 m nadmorsko višine.
Prvi postanek je bil v Landecku, kjer
nas je čakal zajrtrk. Pot nas je dalje
vodila proti pasu Reschen. Za nas je
bila predvidena maša v Naudersu, v
kraju tik pred italijansko mejo. Ker je
bil ta dan praznik, so imeli po župnijah
procesije. Promet je bil na več krajih
zaustavljen. Tako se nam je vožnja za¬
poznela. V Naudersu je bila maša v
bolniški kapeli. Tudi v tem kraju je bila
čudovita procesija Sv. Rešnjega tele¬
sa, ki je trajala več kot 2 uri. V procesiji
so šle narodne noše, strelci in različni
zastopniki društev. Vse je bilo še po
starih navadah, zato je pritegnilo toliko
■ občudovalcev.

Po maši smo nadaljevali vožnjo do
meje. Ker je bil dela prost dan, se jih
je veliko odločilo za izlet v Italijo. Tako
smo zaradi dolge kolone pred mejo
prišli z zamudo do cilja. Po ovinkasti
in precej strmi cesti smo se spuščali
v lepo Južno Tirolsko. Na pobočjih
bližnjih hribov smo občudovali mogoč¬
ne kmečke hiše, po dolini pa so nas
pozdravljali že prvi sadovnjaki. Lepo
urejeni in namakani predeli obetajo bo¬
gat pridelek. Prav v dolini Merana pa
se pridružijo sadovnjakom še vi¬
nogradi.

Dospeli smo v starodavno mesto
Meran. Na enem izmed gričev je grad
Tirol, po katerem je dobila vsa dežela
ime. Kosilo nas je že čakalo v eni starih
tirolskih gostišč. Po obedu smo jo
mahnili v stari del mesta. Na obeh stra¬
neh reke so ulice urejene v sprehajali¬

šča. Termalna zdravilišča in lepo ureje¬
ni parki so posejani po vsem mestu.
Škoda, da je medtem rahlo deževalo.
Ogledali smo si le del starega Merana
in mogočno železniško postajo iz časa
avstroogrske monarhije.

Pot domov nas je vodila po švicarski
strani. Že pri prestopu meje smo opa¬
zili švicarsko natančnost in urejenost.
Zadnji naš cilj je bil Fluela Pass, 2000
m nadmorske višine. Na obeh straneh
ozke in vijugaste ceste so nas sprem¬
ljale gore, pokrite s snegom. Po dobri
uri gorske vožnje smo dospeli do pla¬
ninskega gostišča. Ko smo izstopili,
smo občutili sveže in ostro gorsko pod¬
nebje. Ogled bližnjih vrhov in okrepčilo
v gostišču je bilo slovo. Vožnja se je
nadaljevala v dolino. Obšli smo mesto
Davos, najbolj znan turistični kraj v
Švici. Ob zatonu sonca so se za nami
svetili vrhovi gora, v dolino pa se je že
spuščal mrak. Skozi mesta Landquart,
Sargans in deželo Liechtenstein smo
srečno prispeli v Vorarlberg.

Izlet je bil za vse lepo doživetje.
Obiskali smo deželo, ki je gotovo ena
najlepših in najbogatejših cesarske
Avstrije. Vredno bi si jo bilo ogledati v
jesenskem času, ko je drevje polno
sadja in vinska trta grozdja. Zato
morda že sedaj vabilo, da v enem na¬
slednjih let spet obiščemo Južno Ti¬
rolsko.

In končno, lepa hvala Planinskemu
društvu za organizacijo in potek izleta!

-----v

berite in širite

našo luč

v___/

LIMBURG-LIEGE

• XXXIV. Slovenski dan.  — Vljudno
vabimo na XXXIV. Slovenski dan, ki bo
v soboto pred II. nedeljo v oktobru, t.
j. 9. oktobra v Kultureel Centrumu v
Eisdenu.

Ob 17. uri Božja služba.

Sledil bo kulturni program in dru¬
žabnost.

Sodelovali bodo Slomškov pevski
zbor, Slovenska folklorna plesna sku¬
pina iz Nizozemske in priznani muzi¬
kantje iz Nemčije.

XXXIV. Slovenski dan priča o stabil¬
nosti in resnosti »Slomškove" poveza¬
ve, ki temelji na krščanskih vrednotah
in že več desetletij na visoki kulturni
ravni dviga in utrjuje slovensko narod¬
no zavest.

Že vsa leta imamo težko poslanstvo,
da z malo ljudi napolnimo veliko dvora¬
no .. . Doslej se nam je to vedno tako
posrečilo, da domačini v nas vidijo
močno skupnost. Pri tem s hvaležnost¬
jo mislimo na rajnega izseljenskega
duhovnika g. Stanka Kavalarja, ki nas
je dolga leta podpiral s tem, da je na
Slovenske dneve prihajal iz Francije s
svojimi ljudmi v posebnem avtobusu.

Razumeti moramo, da Slovenski dan
ni stvar »Slomška", temveč vseh Slo¬
vencev, ki jim je pri srcu ugled in na¬
predek Slovenije in naše skupnosti v
izseljenstvu. Razumevanje te proble¬
matike pa seveda zahteva od nas posa¬
meznikov neko stopnjo zrelosti in
dobre volje.

Z Vašim sodelovanjem, z Vašo nav¬
zočnostjo bo tudi XXXIV. Slovenski dan
v Belgiji tako potekel, da bomo vsi ve¬
seli, Slovenija pa ponosna.

Na veselo svidenje!

• Slomškov piknik,  ki je vsako leto
zadnjo nedeljo v avgustu, je lepo
uspel. Vreme je bilo odlično. Tudi bla¬
gajnik, ki zbira denar za Slomškovo
turnejo v Slovenijo po Vseh svetih, je
zadovoljen. Hvala Korelčevim, ki nam
nudijo iep prostor pod smrekami.

• Naši rajni:  V VVinterslagu je umrl

24

g. Glišo Marič, dalmatinski Srb, upo¬
kojeni rudar, star 82 let. G. Glišo je bil
dober človek. Ko bi njega vprašali za
nasvet, bi na Balkanu nikoli ne bilo bra¬
tomorne vojne. S Slovenci je bil vedno
v dobrih odnosih in je vsa leta podpiral
.Slomškovo" dejavnost.

Ohranimo ga v lepem spominu.

V Milanu je po dolgi in mučni bolezni
v cvetu mladosti umrl rojak g. Mario
Jakelj. Svojo mladost je preživel pri
starših v Eisdenu. Njegov oče g. Jurij
je bil eden prvih predsednikov društva
.Slomšek" in njegov brat g. Dori je pri¬
znan II. bas v Slomškovem pevskem
zboru. G. Mario je bil idealen mlade¬
nič. V dilemi glede življenjske poti se
je odločil za službo bolnikom, ki jo je
zvesto opravljal, dokler ga ni napadla
zavratna bolezen, katero je prenašal z
vdanostjo resničnega kristjana.

Naj dragi Bog uteši njegovo željo po
sreči in življenju, ki ne mine!

V Genku je umrl g. Alojz Mojstrovič
iz Maasmechelena, upokojeni rudar,
rojen 1910 v Kostanjevici. Med vojno
je bil domobranec in je imel srečo, da
leta 1945 ni doživel usode soborcev v
Teharjah in Kočevskem Rogu. Njegovo
veselje so bile čebele, sadjarstvo in
vrt. Pridno je delal še v visoki starosti.

Naj vsi trije rajni počivajo v miru.

Njihovim svojcem izražamo krščan¬
sko sožalje.

->

francija

s_>

PARIZ

Na predlog škofa Metoda Piriha, na¬
rodnega voditelja dušnopastirskega
dela med slovenskimi izseljenci, je s
prvim septembrom imenovan za župni¬
ka slovenske župnije v Parizu g. Silvo
Česnik. Rojen je bil leta 1941 v Lokav-
cu na Primorskem. V duhovnika je bil
posvečen 2. julija 1967 v Kopru. Nato
je bil kaplan v Postojni, od leta 1968
do 1975 pa misijonar na Madagaskar¬
ju. Zatem je prišel v Francijo, kjer od
leta 1978 deluje pri karitativni organi¬
zaciji Aide a TEglise en detresse. No¬
vega župnika prisrčno pozdravljamo,
mu želimo obilo Božjega blagoslova in

Pokojna Terezija Balažič iz Armen-
tieresa.

pomoči na slovenski župniji. Prelatu
Čretniku, ki zaenkrat ostane narodni
direktor-delegat za Francijo, se toplo
zahvaljujemo za njegovo nesebično
delo, ki ga je kot župnik slovenske
župnije v Parizu skozi 45 let vršil v naj¬
težjih političnih in gospodarskih oko¬
liščinah.

Umestitev novega župnika bo opravil
pariški pomožni škof mgr. Frikart v ne¬
deljo, 3. oktobra, ob petih popoldne.

Maša za Slovence je vsako nedeljo
ob petih popoldne v cerkvi sv. Terezije,
Impasse Hoche, Chatillon, poleg Slo¬
venskega doma.

Po krstu  so bili vključeni v Cerkev:
Xavier Franck Martin Pal iz Bligny,
Martin Ninin in Poissy in Sophie Jani¬
ne Herrera iz Pariza. Naj bodo vedno

Pokojna Franja Zajc.

Pokojni Stanislav Gerič iz Chateau-
rouxja.

zvesti krstni milosti, ki jih je prerodila
v Božje otroke!

Poroka —  V soboto, 11. septembra,
sta si pred oltarjem obljubila zvestobo
Marko Vičič in Sophie Herrera. Poro¬
čne obrede je opravil g. Silvo Česnik
ob številni udeležbi prijateljev in znan¬
cev družin novoporočencev. Marku in
Sophie želimo vso srečo in obilje Bo¬
žjega blagoslova na njuni življenjski
poti.

Kdor želi Mohorjeve knjige,  naj spo¬
roči v Chatillon.

VILLERS-COTTERETS (Aisne)

V soboto, 11. septembra, sta se po¬
ročila Annie Kovač in Jerome Devvolfe,
ki jima izrekamo naše iskrene čestitke.

G. Siivo Česnik, novi slovenski župnik
v Parizu.

25

Sestra Frida Ftarej nas je zapustila (NL
7 / 26 ).

LOIRET

K skupni maši se bomo zbrali v Chil-
leurs v nedeljo, 3. oktobra, ob desetih.
Vsi prijazno vabljeni.

MORESTEL Clsere)

20. 8. je odšla v Očetovo hišo gdč.
Franja Zajc. Rojena je bila leta 1916 na
Pšati pri Domžalah v družini, kjer je
bilo 11 otrok, 9 deklet in 2 fanta. Pred
vojno je s svojo sestro Cilko delala v
Duhovno-kulturnem centru v Grobljah.
Leta 1945 je s svojo sestro Cilko, ki je
umrla leta 1988, morala zapustiti do¬
movino. 14 let sta delali na škofiji v Tu-
nizu, nato sta prišli v Francijo, najprej
v Pariz, nato v Versailles, kjer sta bili
v službi na kliniki, ki so jo vodile sestre
Frančiškanke. Od leta 1982 ste uživali
zasluženi pokoj v Morestelu, kjer je
gdč. Franja skrbno pospravljala tam¬
kajšnjo cerkev. Pogreb je bil 24. avgu¬
sta, opravil ga je prelat Čretnik. Od
doma sta z drugimi sorodniki in prijate¬
lji prišla še živeča sestra Angela in brat
Andrej, v velikem številu pa so prišli
ljudje iz Morestela, kjer je bila pokojna
poznana in spoštovana. Naj pri Bogu
uživa večno blaženost, saj je celo živ¬
ljenje po svojih močeh pomagala
drugim.

CHATEAUROUX (Indre)

20. 8. je doteklo življenje Stanislavu
Geriču, ki je zadnja leta bolehal za
rakom. Pokopan je bil v ponedeljek,

23. 8. Pokojni je bil rojen 1.1. 1936
na Hotizi. V Francijo je skupaj s svojim
bratom Jožetom prišel leta 1957. Maja
1962 se je v St. Gaultier poročil z Mari¬
jo Mertuk. Bil je marljiv delavec in skr¬
ben družinski oče, vedno se je z vese¬
ljem udeležil naših skupnih maš in
srečanj. Vsem sorodnikom, posebno
ženi Mariji in hčerkama, ki so z veliko
ljubeznijo in zavzetostjo skrbele za
svojega moža in očeta, naše iskreno
sožalje. Vse nas tolaži vera, da je Kri¬
stusovo vstajenje zagotovilo našega
vstajenja.

ARMENTIERES (Nord)

5. 8. je umrla gospa Terezija Balažič.
Pokojna je bila rojena leta 1914 v Bre¬
toncih, župnija Beltinci. Prvič je prišla
v Francijo leta 1936. Med zadnjo vojno
je bila najprej v Nemčiji, nato pa v Slo¬
veniji, odkoder je leta 1953 ponovno
prišla v Francijo. Živela in delala je v
Parizu, zadnja leta pa pri svoji sestri
v Armentieresu, kjer je umrla in kjer
je bil 9. 8. pogreb, ki sta ga opravila
krajevni župnik in g. Retelj iz Pariza.
Vse sorodnike naj tolaži vera, ki jo je
izrekla njena nebeška zavetnica sv. Te¬
rezija: „Ne umiram, ampak stopam v
življenje."

VZHODNA LOTARINGIJA

Na povabilo g. Kamina je slovensko
skupnost obiskal minister za zunanje
zadeve g. Lojze Peterle s spremljevalci
dne 14. junija.

Ob 18. uri je bil g. minister sprejet
v kulturnem domu. Počastil ga je g. se¬
nator in župan mesta Merlebach Char¬
les Metzinger. Slovenska skupnost je

ena izmed 27 narodnosti, ki žive v tem
mestu.

Malo pred sedmo uro je minister do¬
spel do slovenske misije, kjer so ga ob
rdeči preprogi pozdravili predsedniki
slovenskih društev v Loreni in ostale
osebnosti. Oba pevska zbora, Jadran
in cerkveni zbor, pa sta na cesti pred
misijo zapela Zdravljico in francosko
himno. Izobešene so bile slovenska,
francoska in evropska zastava.

V kapeli je visokega gosta pozdravil
in nagovoril g. Kamin, nato je minister
nagovoril zbrano občinstvo in na kon¬
cu odgovarjal tudi na osebna vpraša¬
nja. Večerja nas je čakala ob 20. uri
v salonu slovenske misije, kjer je mini¬
stra počastila ga. Redek s svojo ekipo,
ki je skrbela za prijeten potek večera.
Po 22. uri pa je minister odletel iz
Strasbourga v Ljubljano.

15. avgusta smo v mlinu priredili ce¬
lodnevno srečanje z bogatim obiskom
tako slovenskih kot domačih ljudi. Pri
večerni procesiji od votline do križa pa
nas je nagovoril in duhovno obogatil
škof Pierre Raffin iz Metza; nikakor se
mu ni mudilo nazaj v škofijo, kar je prav
gotovo dobro znamenje. Kaj več o slo¬
venskem prazniku v Stiringu prvo ne¬
deljo v septembru pa v prihodnjem
poročilu.

-N

nemčija

>_<

STUTTGART-okolica

Srečanja med dopustom

Poletni meseci vabijo rojake v Slove¬
nijo. Starejša generacija je tam še na

Sproščeni stisk
roke z g. Lojze¬
tom Peterletom
pred kapelo Slo¬
venske misije v
Merlebachu.

26

pol doma, otroci in mladinci pa tudi
radi pogledajo rojstne kraje svojih
staršev.

Med letošnjimi počitnicami pa so se
ljudje iz našega področja v domovini
tudi skupinsko srečevali. Člani moške¬
ga zbora Domačega zvona iz Stuttgar¬
ta so si v nedeljo, 25. julija, podali roke
pri Sveti Ani nad Teharjami. Ob 3. spo¬
minskem shodu na teharske grozote
maja in junija leta 1945 so peli pri slo¬
vesni maši, ki jo je daroval torontski
škof, Slovenec dr. Lojze Ambrožič, in
se je je udeležilo več tisoč ljudi. Nasto¬
pili pa so tudi ob križu na nekdanjem
teharskem taborišču žalostnega spo¬
mina, kjer je bila posebna komemora¬
cija za žrtve komunističnega nasilja.
Pevcem se je na Teharjah pridružilo še
več rojakov iz Nemčije, da se spomnijo
svojcev in znancev, ki so tu trpeli in
morda celo žalostno končali.

18 fantov in deklet iz naše župnije je
v dopustnih dneh obiskalo Prekmurje.
Bogojina jim je nudila streho od 22. do
25. julija skupaj s 17 mladinci iz Berli¬
na. Srečanju mladih iz Nemčije se je
pridružilo še kakih 50 fantov in deklet
iz bogojanske fare. Skozi tri dni so raz¬
pravljali o aktualnih vprašanjih mladi¬
ne, praznovali skupno bogoslužje ter
obiskali lepote in zanimivosti bližnje
okolice. Naši iz Stuttgarta Bogojine kar
ne morejo pozabiti. Navdušeno pripo¬
vedujejo o prijaznosti ljudi, pri katerih
so prenočevali, ter o bogojanski mladi¬
ni, s katero so se prav dobro razumeli.
Po srečanju je imela pošta kar več
dela.

Od 27. do 29. julija je oživelo Tri¬
glavsko pogorje. Očaka Triglava ter
njegovo bližnjo okolico je skupinsko
obiskalo 33 mladih fantov in deklet; od
teh 23 iz Stuttgarta, ostali iz Škofje
Loke, s katero so navezali stike. Vreme
jim je bilo naklonjeno, veselega živža¬
va ni manjkalo, noge pa so seveda tudi
občutile, da hribi zahtevajo svoje. Na
Kredarici so se pozdravili z odraslo
veroučno skupino iz Škofje Loke, Ki jo
je vodil kaplan Alfonz Žibert. Pri maši
v Marijini kapeli so se skupno zahvalili
Stvarniku za toliko gorskih lepot, pa
tudi za medsebojno razumevanje in
prijateljstvo.

Dopustni dnevi v domovini so števil¬
ne rojake privabili na višarsko srečanje
7. in 8. avgusta, kamor jih je povabil

Mestece Bonnig-
heim na VVurt-
temberškem pra¬
znuje letos 1200-
letnico obstoja.

Slovesne povor¬
ke po ulicah se je
udeležila tudi slo¬
venska folklorna
skupina tamkajš¬
njega kluba Mu¬
ra. Domačini in
tujci so jim nav¬
dušeno ploskali.

Svet slovenskih krščanskih izseljencev
v Evropi s sedežem v Parizu. Ob okro¬
gli mizi 7. avgusta v Žabnicah so razne
osebnosti iz Slovenije prikazale proble¬
matiko v slovenski družbi v bližnji pre¬
teklosti in sedanjosti. V nedeljo, 8. av¬
gusta, pa je višarska Kraljica klicala k
dvigu srca v Božje višine, kjer se bo
človekovo srce končno umirilo in dose¬
glo vrh življenja.

Čestitke h krstom.  — V občestvo
Božjih otrok smo po krstu v Stuttgartu
sprejeli Benjamina Turka, sina Jožefa
in Nevenke, roj. Plohl, ter Radu Julijo
Beatrice, hčerko Jona in Irene, roj.
Vipave.

Čestitke k poroki.  — V Dettin-
gen/Teck sta šla pred oltar Marjan
Keber, rojen v Celju, in Renata Pečar,
rojena v Kirchheim/Teck, v Auensteinu
pa Andrej Mencin in Heike Straub.
Obema paroma iskrene čestitke in sre¬
čno skupno življenjsko pot!

Napoved za oktober

Maše:  Stuttgart; 3., 10., 17., in 31.
oktobra ob 16.30 uri; Boblingen: 3. ok¬
tobra, ob 10. uri; Schwabisch Gmund:
10. oktobra, ob 9.30 uri; Schorndorf:
17. oktobra, ob 8.45 uri; Aalen: 17. ok¬
tobra, ob 11. uri; Heilbronn: 23. okto¬
bra, ob 17. uri; Oberstenfeld: 24. okto¬
bra, ob 9. uri; Esslingen: 24. oktobra,
ob 16.30 uri; Forchtenberg: 9. okto¬
bra, ob 16. uri (družabni večer!).

Pouk otrok

V Stuttgartu 2. in 16. oktobra od 15.
do 17. ure. V Boblingenu 3. oktobra od
9. do 10. ure.

Seminar za žene in zakonce:  od 1.

do 3. oktobra v Wernau: Smisel trplje¬
nja in smrti. Vodi dr. Metka Klevišar iz
Slovenije.

Seminar za zakonce:  od 22. do 24.
oktobra v Neresheimu: Medsebojni
človeški odnosi. Vodita Jože in Anica
Sečnik iz Slovenije.

Zahvalno romanje k Ave Mariji:  1.
novembra. Maša ob 15. uri.

FRANKFURT

• Nevesta iz Slovenije.  — Peter
Schaffer je ostal zvest družinski tradi¬
ciji: V materini rojstni župniji Naklo si
je našel nevesto Nano Medič. Poročila
sta se 1. maja letos v Naklem. Nevesta
se je hitro vživela v novo okolje in se
je takoj aktivno vključila v življenje slo¬
venske župnije z branjem beril pri slo¬
venski maši v Darmstadtu.

Za družino Schaffer, ki je bila po
drugi svetovni vojni pregnana iz Vojvo¬
dine, je značilno, da si moški poiščejo
nevesto pri enem od sosednjih naro¬
dov: Petrova prababica je bila slova¬
škega rodu, babica madžarskega, ma¬
ma slovenskega in zdaj še nevesta
prav tako slovenskega rodu. Tako že
več rodov poleg nemškega jezika ob¬
vlada še več drugih: srbohrvaški, mad¬
žarski, slovaški in zdaj še slovenski
jezik.

Nani in Petru želimo, da bi ju v življe¬
nju spremljal Božji blagoslov ter da bi
družinsko tradicijo znanja več jezikov
prenesla tudi na svoje otroke, ko se
jima bodo rodili.

• Pohod na Triglav.  — Sredi avgu-

27

Pokojni Tone Bevc.

sta je skupina Slovenk in Slovencev iz
VViesbadna in okolice osvojilo vrh Tri¬
glava. Poleg običajnega veselja nad
osvojitvijo najvišjega vrha Slovenije so
rojaki iz VViesbadna dočakali še poseb¬
no doživetje ob petju pesmi Oj Triglav
moj dom, ki so jo na samem vrhu za¬
peli mnogi pevci, ki so prišli k maši na
Kredarico. Zaradi maše je bila na ste¬
zah proti Triglavu tedaj še posebna

Peter in Nana Schaffer na poročni dan
pred oltarjem župnijske cerkve v Na¬
klem na Gorenjskem.

gneča, ki so jo primerjali kar s kolona¬
mi na nemških avtocestah, a je bilo
tudi to svojevrstno doživetje, saj je
petje tisočglave množice pri triglavski
kapeli odmevalo po vsem triglavskem
pogorju.

• Smrt v slovenski skupnosti.  — V
slovenski skupnosti v Frankfurtu se
smrt sicer ne oglaša pogosto, zato pa
toliko bolj odjekne, ko se pojavi nenad¬
no in mnogo prezgodaj. Pri delu se je
letos 7. junija smrtno ponesrečil g.
Anton Bevc. Še en dan prej se je po
maši pred cerkvijo z vedrim obrazom
pozdravljal z rojaki, naslednji dan pa
nas je presunila žalostna novica. Po¬
kojni Tone se je rodil pred 50 leti v
Pilštajnu na Kozjem. Izučil se je za vo¬
dovodnega inštalaterja ter naredil
mojstrski izpit. Zato je v Nemčiji lahko
imel samostojno obrt za vodovodne in
plinske instalacije ter kleparstvo. Ne¬
koč se je nameraval vrniti v Slovenijo,
zato si je s svojo pridnostjo zgradil
novo hišo v Vojniku pri Celju, a je pred¬
časno našel svoje zadnji dom na tam¬
kajšnjem pokopališču.

Za mladoletni hčerki Natalijo in Kri¬
stino, ki se je tako rada sukala okoli
njega, da je vsem, ki so se srečali z
njimi, ostalo v spominu, ter ženo Ano
je bila bolečina še toliko večja, ker so
v negotovosti čakale skoraj cel teden,
preden so bile urejene vse formalnosti
v zvezi z nesrečo. V Killianstadtu pri
Frankfurtu, blizu kraja nesreče, smo
se v soboto, 12. junija od njega poslo¬
vili z molitvami za rajne, nekateri pa so
se udeležili tudi pogreba v Vojniku. Naj
počiva v miru!

OBERHAUSEN

Pogled nazaj na čas počitnic in do¬
pustov nam razkriva mnogo lepih doži¬
vetij. Ne da se vsega povedati v krat¬
kem poročilu o življenju v naših skup¬
nostih. Eden veselih spominov je za
mladino vezan na pohajkovanje po slo¬
venskih gorah.

Skupina si je tokrat izbrala Storžič.
Naskočili smo ga s severne strani, iz
Loma pod Storžičem. Od koče smo
krenili v gozdnato reber in bi se bili
skoraj zgubili, ker je bila na nekem
mestu markacija zabrisana. Urezali
smo jo po občutku glede na teren in
po en urni hoji v živo skozi gozd in po
stezah srnjadi prišli spet na zaznamo¬
vano stezo. Bilo je novo izkustvo, kako
se je treba obnašati v hribih, če se že
zgodi, da se zgubi sled. Nekoliko smo
se torej zamudili zaradi tega, potem pa
je šlo gladko vsaj kar se tiče pravilnih
poti. Manjkalo je seveda kondicije.
Nismo se vsi najbolje pripravili na na¬
pore hoje navkreber. Vendar smo do¬
segli vsi vrh in nagrajeni smo bili z
lepim razgledom po Gorenjskem in vse
tja dol do Ljubljane.

Letos je bilo vse poletje kar dosti
življenja v naši fari, če sodimo po obis¬
ku maše tako v Essnu kakor v Ober-
hausnu, kjer je bogoslužje vsako ne¬
deljo. Tudi na podružnicah so bile
maše skoraj redno ves julij. Opaža se,
da je veliko najzvestejših župljanov
takšne starosti, da niso več vezani z
dopustom na počitniški čas. Treba bo
to upoštevati tudi za naprej.

V avgustu je bilo nekaj pavze, ki jo
je mladina izkoristila za omenjeno pot

28

v hribe, proti koncu meseca pa je živ¬
ljenje na fari spet oživelo.

V Moersu je bila krščena Claudia
Pusovnik. Prejela je Božji dar novega
življenja „iz vode in Svetega Duha".
Želimo staršem in njej, da bi skrbno
pazili, da se milosti, ki so na razpolago
kristjanom po svetih zakramentih, ne
bi razgubile v skrbeh vsakdanjega živ¬
ljenja. Veselimo se z mlado družino, ki
je s Claudio sprejela drugega otroka z
vso ljubeznijo. Čestitamo!

V Essnu pa je družino Brilej zadela
huda usoda. Umrl jim je po težki bolez¬
ni oče Ivan, star komaj 62 let. Pokojnik
je bil doma z Lisičnega na Kozjanskem
in je prišel v Nemčijo med prvimi po¬
vojnimi priseljenci v Porurje. Od leta
55 pa do enega leta pred smrtjo je
delal v jami. V žalosti je pustil ženo Ma¬
rijo in dva sinova, Petra in Bernharda.
V veri in molitvi ostajajo z njim poveza¬
ni tudi mnogi prijatelji Slovenci, saj je
bil pokojnik družaben in vesel človek.
Bog naj mu da večni mir in veselje
nebes.

BERLIN

Glej, torej, da luč, ki je  v tebi, ne bo
tema!

Nebo nad Berlinom je bilo sivo.
Odrešujoča nevihta je umivala strehe
in ulice. Le za hip se je nebo odpočilo.
Potem pa je pričelo deževati, kot da ne
bo nikoli prenehalo. Pa vendar, bila je
svetloba. V tistih štirih dneh rožnika, ki
mu je ime dala rimska boginja Juona,
je svetloba prinašala tudi pesem iz grl
in src Mešanega pevskega zbora dr.
Bogdan Derč Univerzitetne pediatrič¬
ne klinike v Ljubljani. Na vsakem kora¬
ku se je potrjevala misel, da smo smi¬
sel svojega življenja izpolnili že zgolj
s tem, da smo bili vsaj kdaj komu tudi
vir veselja. „ln to ni težko," v knjigi Biti
človek,  pravi Anton Trstenjak. Vir vese¬
lja in svetlobe pa so bili tudi vsi tisti,
ki so prišli, da bi slišali ubrano pesem,
se družili z ljudmi, ki jih druži pesem,
in izmenjavali mnenja o človeku, ki je
nenehno razpet „med veseljem in ža¬
lostjo, med strpnostjo in nestrpnostjo,
med miroljubnostjo in bojevitostjo,
med ljubeznijo in sovraštvom, med
zaupanjem in nezaupanjem, med stra¬
hom in pogumom, med odpuščanjem
in maščevanjem, med srečo in nesre¬

čo, med trpljenjem in odrešenjem,
med svetim in prekletim".

Zamisel o ustanovitvi pevskega
zbora dr. Bogdan Derč, ki je v sodelo¬
vanju s Slovensko katoliško misijo v
Berlinu potrjeval prepričanje, da pe¬
sem združuje vse ljudi, ki „v srcu dobro
mislijo", seje porodila pred dvanajstimi
leti. Na pomlad leta 1981 se je prvič
zbrala skupina zagnancev, ki je v svoj
vsakdan, poln napora in odgovornosti,
želela vtkati še nekaj več. Tisto „več"
naj bi bogatilo življenje, mu dajalo
svetlih barv, ki bi se zlivale med brez¬
barvno sivino in odtujenost, ki duši in
nemalokrat zaduši moč in voljo po is¬
kanju luči.

V zboru, ki danes šteje preko štiride¬
set članov, pojejo zdravniki, medicin¬
ske sestre, psihologi, študenti in dijaki,
strokovni in tehnični delavci klinik, pa
ekonomosti, administrativni delavci in
upokojenci. S številom pevcev se je
širil tudi repertoar zbora, ki danes ob¬
sega že več kot 160 pesmi. V pretežni
meri so to slovenske narodne in pona¬
rodele pesmi, zbor pa rad posega tudi
v zakladnico narodnih in umetnih
pesmi tujih avtorjev.

V maju 1991. leta je Mešani pevski
zbor dr. Bogdan Derč doživel izjemen
uspeh v ZDA in Kanadi. V cerkvi St.
John the Evangelist je pevce sprejel in
bil njihov zvesti spremljevalec popoto¬
vanja in prepevanja po Milwaukeeju
slovenski župnik Peter Jakopin. „Vsak
naj dela to, za kar je poslan na ta
svet. . . “, je med drugim dejal, ko je
v cerkvi Svete trojice ob zvokih harmo¬
nija še enkrat zadonela slovenska
pesem. Pesem, ki druži in združuje, je
tudi v dneh od 10. do 14. junija letos

na svoj način udejanjala najplemeni¬
tejšo misel o humanizmu. Bistvo pra¬
vega humanizma pa je biti človek.
Zrcali se v takšnih medčloveških odno¬
sih, ki priznavajo drugačnost in iščejo
tisto, kar nam je skupno, čeprav smo
različni. Za vse in vsakega posebej, ki
je tako ali drugače doživljal junijske
utrinke v Berlinu, je bilo nešteto prilož¬
nosti za razmislek. Ne le pri sveti maši
v cerkvi St. Elisabeth na Kolonnestra-
6e, kjer nas je evangelij po Mateju in
beseda župnika Martina Horvata
spomnila, da ima vsak svoje ime in da
ni „tistih“ in ,onih“, da življenje in bi¬
vanje nista le danost in vrženost v svet,
ampak tudi naloga in poslanstvo. Do¬
volj priložnosti za razmislek o različnih
vrednotah, ki človeku kažejo pot in ga
vodijo od strahu k upanju, od neznanja
k spoznanju in od sovraštva k ljubezni,
je bilo na koncertu in srečanju v domu
počitka „Bernhard-Lichtenberg-Haus“,
ki deluje v okviru Karitasa in ga vodi
gospa Cvetka Pihler-VVinkler, ki že četrt
stoletja živi v Berlinu. Bogati vtisi osta-
jejo tudi po obisku klinike Steglitz,
sprejemu pri županu mesta Berlin
Diepkenu, gala koncertu zbora dr.
Bogdan Derč in pa seveda prireditve,
ki so jo pripravili gostitelji v Berlinu.
Težko je najti pravih besed, ki bi lahko
kar najbolj verno opisale polnost prav
vsakega trenutka, ki smo ga preživeli
v Berlinu. Vsak v svojem imenu je ne
glede na to, kdo je, od kod prihaja,
kam gre, v koga veruje in komu verja¬
me in zaupa ....  na neki način prižgal
luč, in je luč zasvetila tudi v njegovem
srcu. V srcu, ki je bilo morda še hip
pred tem napolnjeno z gnevom in
sovraštvom.

Še en dan se je prevesil v noc.

Mešani pevski
zbor dr. Bogdan
Derč poje na
koncertu v Berli¬
nu.

29

Bližalo se je jutro, junijsko jutro, na ko¬
ledarju označeno 14. junij. Vozili smo
se domov. Ponekod so ugašale in se
spet drugod prižigale luči.

Kdo ve, morda je tudi obisk Mešane¬
ga pevskega zbora dr. Bogdan Derč
prispeval kamenček v mozaik življenja
Slovencev v Berlinu. Tudi v tisti del živ¬
ljenja, ki ga polnijo neke daljne zame¬
re, očitki, nesporazumi, pomanjkanje
pripravljenosti za sožitje.

Včasih namreč pride do ostrih besed
med ljudmi, ki morda nimajo dovolj
moči, volje in nemara iskrene dobrote
in ljubezni. Kar preveč hude besede se
tu pa tam izrekajo, kadar se išče skup¬
ni jezik med tistimi, ki se trudijo za lepo
in dobro v okviru Katoliške misije, in
tistimi, ki prav gotovo z enako dobrimi
nameni delujejo v okviru Kluba Sloven¬
cev v Berlinu. Dobro je biti človek,
pravi dr. Trstenjak. In kadar ta ali oni
pozabi, da samo dobrota dela prave
čudeže, je temu najbrž krivo to, ker
svet gleda skozi mračne naočnike.

Na srečo je med Slovenci v Berlinu
takšnih vedno manj. In prav gotovo bo
tudi tista peščica spoznala, da je prava
ljubezen, kakorkoli jo že dojemamo, v
bistvu nesebičnost. In če končam z be¬
sedami dr. Trstenjaka, samo dobrota
dela prave čudeže; to pa prav razume
samo tisti, ki ima dobroto v svojem
srcu. O tem je globoko prepričan samo
tisti, ki dobroto izkustveno doživlja.
Dobrota je prava nesebičnost, ki pa
dela čudeže samo za tistega, ki dobro¬
to tudi vsak dan izžareva in jo izkazuje
drugim. Prava dobrota ne razdira,
marveč pomeni istenje z drugimi.
Obisk v Berlinu potrjuje, da dobrota ni
nikoli osamljena, zapuščena. Govorje¬
nje, da je dobrota sirota, razširjajo
samo ljudje, ki prave dobrote v svojem
srcu nikoli niso doživeli. Ostal bo lep
spomin na Berlin, čeprav bom z nekaj
trpkosti še dolgo premlevala tistih
nekaj ostrih besed redkih posamezni¬
kov, ki s takšno ali drugačno vero v
Boga in življenje nočejo ali ne morejo
doumeti tistih večnih besed: ... Ne
sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte
in ne boste obsojeni. Odpuščajte in
vam bo odpuščeno ... Kaj vendar
gledaš v iver v očesu svojega brata,
bruna v svojem pa ne opaziš? Odstrani
najprej bruno iz svojega očesa in

potem boš dobro videl vzeti iver iz oče¬
sa svojega brata . . .

Življenje teče dalje. Po Berlinu je
Pediatrična klinika v Ljubljani bogatej¬
ša za še eno aparaturo v nevropsiholo-
škem laboratoriju za otroke. Prostovolj¬
ni prispevki Doma ostarelih v Berlinu,
pa tistih, ki so darovali pri sveti maši
in na gala koncertu zbora dr. Bodan
Derč, so pomagali pri nakupu te prepo¬
trebne aparature. Še slišijo ljudje be¬
sede: Dajajte in se vam bo dalo; dobro,
potlačeno, potreseno in zvrhano mero
vam bodo nasuli v naročje. S kakršno
mero namreč merite, s takšno se vam
bo odmerilo ...

Katarina Lavs

MUNCHEN

• S šolskim letom je naše župnišče
spet oživelo. V sobotno šolo  se je prija¬
vilo čez 40 otrok, kar je za naše razme¬
re lepo število. Na uvodnem roditelj¬
skem sestanku, ki so se ga udeležili
skoraj vsi starši, smo predstavili letoš¬
nji program. Poleg pouka slovenščine,
priprav za nastop ob miklavževanju in
materinskem dnevu, bo letošnji osred¬
nji dogodek birma. Veroučne ure v viš¬
jih razredih bodo namenjene poglob¬
ljeni pripravi na ta zakrament. Prvega
obhajila pa letos ne bomo imeli, ker že¬
limo, da bi otroci, podobno kot je nem¬
ški običaj, k obhajilni mizi pristopili v
tretjem razredu.

• Tudi mladinci  so se že zbrali, a
v nekoliko skromnejšem številu. Neka-

Pokojna ga. Marija Videnšek.

teri so že zakoračili čez dvajseto leto,
dve zvesti obiskovalki sta odšli na šola¬
nje v Avstrijo, priliv iz devetega razreda
pa je bil letos bolj pičel. Pripravili smo
okviren program in upamo, da se bo¬
mo srečevali z enakim elanom kot lani.

• Pastoralni načrt za naslednje
šolsko leto je sestavil tudi župnijski
svet.  Predlagano je bilo, da bi za mi-
klavževanje namesto tradicionalnega
prizora otroci sami Miklavžu nekaj le¬
pega recitirali ali zapeli. Staršem in
otrokom bo to gotovo spudbuda, da
bodo lahko predstavili košček svoje
slovenske kulture. Sicer pa bo delo po¬
tekalo po že ustaljenih tirih: dva eno¬
dnevna zakonska tečaja, duhovna ob¬
nova za mladino, prireditve, izleti in se¬
veda birma s škofovim obiskom.

• Hudo nas je pretresla novica, da
se je v prometni nesreči 23. avgusta
smrtno ponesrečila naša skrbna hišni¬
ca gospa Marija Videnšek.  Kot vsako
leto je tudi letos obiskala svoje domače
blizu Vojnika, svojega rojstnega kraja.
Zelo previdno, kot zmeraj, ja pravilno
hodila ob levem robu cestišča, ko ji je
nasproti pridrvel brezobzirni, vinjeni
voznik in jo je zbil, da je podlegla po¬
škodbam še na kraju nesreče.

Pokojna je že čez 20 let živela v
Nemčiji. Bila je zvesta obiskovalka slo¬
venskih maš, vedno prijazna in pri¬
pravljena pomagati, kjerkoli je bilo po¬
trebno. Tako je vrsto let skrbno čistila
šolske prostore po sobotnem pouku.
Po upokojitvi se je preselila v naše
župnišče in vestno opravljala hišniška
dela.

Naj ji Bog da plačilo, ki si ga je s
svojo dobroto in iskreno vernostjo za¬
služila. Sorodnikom naše globoko
sožalje.

' — - ■>

nizozemska

--- «

Jubilej slovenske folklorne skupine.

V petek, 22. oktobra, in v soboto,
23. oktobra, bo Slovenske folklorna
plesna skupina na Nizozemskem slavi¬
la 40. obletnico svojega delovanja.

Jubilejni nastop bo v petek zvečer v
mestnem gledališču (Schouvvburg) v
Heerlenu, kjer bodo plesalci v prisot-

30

nosti odličnih zastopstev predstavili
slovenske in druge narodne plese.

Naslednji dan, v soboto, bo zahvalna
Božja služba v Cornelius kerk in nato
srečanje v Cornelius huis za po¬
vabljene.

Hvaležnost in čut za solidarnost nam
narekujeta, da bomo storili vse, kar je
v naši moči, da bodo te slovesnosti po¬
tekle čim lepše in uglednejše.

Ponudila se bo priložnost, da osveži¬
mo zgodovino naše ..Folklorne”, njenih
sodelavcev, pobudnikov in voditeljev.
Ugotovili bomo verjetno, da njene ko¬
renine segajo do p. Teotima in g.
Babnika.

Podobne skupine imajo po navadi
kratko življenje. Na Holandskem, kot
vidimo, je to drugače.

Ob sodelovanju mnogih bo njeno
pomembnost za našo kulturo in za
ugled slovenskega imena pokazalo
tudi to jubilejno slavje.

Se toplo priporočamo in iskreno po¬
zdravljamo.

• Spoštovani bralci Naše luči!

Ko boste dobili v roke oktobrsko
številko Naše luči, bo v naši domovini
trgatev že v glavnem zaključena. Vsak
vinogradnik se veseli sadov vinske trte,
še posebej, če je grozdje sladko in
zdravo. Komu bi srce ne pelo, kdo bi
ne vriskal od veselja, ko zvečer po
končani trgatvi vsi obiralci sedejo po
napornem dnevu k skupni večerji in po
njej zapojejo lepo in ubrano narodno
pesem, npr.: „En hribček bom kupil,
bom trte sadil . . . Konjički škrebljajo,
ker vozjo težko, ker vince peljajo, je
močno sladko” . . . Medtem gospodar
skupaj s svojimi sinovi stiska grozdje,
da preša kar ječi od napora in vsa
škriplje.

Da, prav lepo je povsod v Sloveniji,
posebej na deželi. Tam ostaja kljub
mnogim novotarijam moderne družbe
še mnogo tistega prvinskega in prist¬
nega, kar je ohranjalo naš slovenski
narod skozi več kot 1200-letno zgodo¬
vino. Bog daj, da bi bilo tako tudi v pri-

V času počitnic v domovini je bil rajni
Anton Popotnik poklican v svoj večni
dom.

hodnje! Mati, domovina, Bog, kakor je
zapisal naš slovenski pisatelj Ivan Can¬
kar, oziroma: družina, narod, Cerkev,
to naj bodo trije temelji, na katerih,
dragi Slovenci in Slovenke, doma in po
svetu, gradimo lepšo in svetlejšo pri¬
hodnost našim zanamcem in sebi.

Letos poleti je za zdomce in izseljen¬
ce na Švedskem prišla sprememba ob
menjavi narodnega dušnega pastirja.
Po 16 letih pridnega in zavzetega dela
odhaja domov v ljubljansko nadškofijo
g. Jože Drolc, ki je z veliko skrbjo uve¬
del novega narodnega dušnega pastir¬
ja v njegove naloge in odgovornosti ter
poslanstvo na Švedskem.

Ime mi je Zvone Podvinski. Prihajam
od Sv. Lovrenca na Pohorju, kjer sem
v tej lepi župniji pod zelenim Pohorjem

G. Zvone Podvinski, novi izseljenski
duhovnik na Švedskem.

Slovensko kulturno društvo Li-
pa-Munchen e.V. vabi na veselo
prireditev

„Martinovanje“

v soboto, dne 13. novembra
1993, začetek ob 17. uri

Prireditev bo v Munchnu-Dagl-
fing v „Rehnbahn-Restaurant“.
Za veselo razpoloženje bodo
skrbeli znani slovenski humo¬
rist in ansambel Lojzeta Slaka
s pevci. Prostor je omejen, zato
so vam vstopnice na razpolago
v predprodaji od 30. oktobra
naprej pri:

Hotel Erbprinz — družina Zu¬
pan, tel. 089 - 59 45 21; Drago
Kočar, tel 089 - 31 39 678; La¬
dislav Varga, tel.: 089 -

20 11 162; Lipa-Grojzdek, tel.:
089 - 64 15 215.

Za vse bo preskrbljeno, nekaj
vstopnic bo tudi izžrebanih in
nagrajenih.

Vas prisrčno vabi in pozdravlja
UO SKD Lipa Munchen

deloval 6 let. Rojen sem bil v Brežicah,
živel pa v župniji Pišece, na obronkih
posavskih hribov, v župniji, kjer se je
rodil veliki Slovenec G. Maks Pleter-
šnik, ki v prejšnjem stoletju napisal
prvi slovensko-nemški slovar. Tja je
rad zahajal v svojih kaplanskih letih na
Bizeljskem tudi A. M. Slomšek. Letos
13. avgusta me je dosedanji pastir Slo¬
vencev in Slovenk pripeljal iz domovi¬
ne. V Helsingborgu sva stopila na
švedska tla. V času enega meseca sva
obiskala vse župnije, kamor se bom
kot novi dušni pastir vračal vsaj enkrat
mesečno. Želim, da bi to lepo poslan¬
stvo nadaljeval tako skrbno in odgovor¬
no, kot g. Jože.

Vsem v domovini in po svetu, pose¬
bej Vam, „novi farani”, pošiljam prisrč¬
ne pozdrave!

To Vam želi Vaš novi dušni pastir
Zvone Podvinski

• Zahvala ob odhodu iz Švedske.

Po šestnajstih letih svojega duhovni¬
štva med vami se vračam v župnijsko

(Nadaljevanje na strani 34)

31

kaj ko bi se malo vadili
v slovenščini

• IZBERI PRAVO BESEDO —
NEDOLOČNIK ALI NAMENILNIK.

PRAVILO: Za glagoli premikanja
stoji namenilnik.

PRIMER: Grem kosit.

— Stric zna (lovit — loviti) ribe.

— Poleti bomo šli (taborit — taboriti).

— Pojdi se (ostrič — ostriči).

— Bolezen je treba (znat — znati)
(prenašat — prenašati).

— Mama se je odpravila (nakupovat
— nakupovati).

• IZ GLAGOLOV NAREDI NAME¬
NILNIKE IN NEDOLOČNIKE IN
JIH UPORABI V STAVKIH.

PRIMER: Spim. Grem spat. Ne
ljubi se mi spati.

— Berem, koljem, krmim, mečem, od¬
klenem, pomivam, prižgem, pro¬
dam, slikam, stojim, učim se, uja¬
mem, zapisujem, zaprem.

• POPRAVI NAPAKE.

— Grozno je, da ni za povedati.

— Vročina za stopiti se.

— Ali imaš kaj za jesti?

— Nič nimam za brati.

— Ali ima kdo še kaj za vprašati?

• DELEŽNIKE SPREMENI V
GLAGOLE.

— Boječ se medveda, sta Janko in
Metka potrkala pri čarovnici.

— Boječ fantek si ne upa na streho.

— Kažoč na vrh gore, je ded obujal
spomine na romanja.

— Nakupovaje zelenjavo na trgu, sem
srečal teto.

— Plešoč, se ji je približal.

• VSTAVI PREDLOG

Snel je jarem . . . vrat. . . . mizo
visi svetilka. Studenec izvira . . .
skale. Mesto leži . . . hribom. Vzel
mu jo je . . . nosa. Držal si je ro¬
bec . . . usti. Sonce sveti . . . obla¬
kov. Luna se že skriva . . . goro.

• POSTAVITI VEJICE,

KJER SO POTREBNE.

Delavec se ja napol slekel se ulegel
in v hipu zaspal. Mama se je obrni¬
la naglo odšla in trdo zaprla vrata
za seboj. Tone niti ne pozdravlja niti
ne odzdravlja. Profesorica je spre¬
govorila o pisatelju po katerem se
šola imenuje in prebrala odlomek

iz njegovega dela. Šofer gre okrog
avtomobila pregleduje kolesa brca
gume. Slavko je pobral vetrovko ki
je ležala na tleh ter jo malomarno
vrgel prek ramena. Sonce se poča¬
si dviga rosa se suši in megla v do¬
lini izginja.

• POSTAVI VELIKO ZAČETNICO
V NASELBINSKIH IMENIH.

Škofja loka, gornji grad, črni vrh
nad idrijo, novo mesto, opatje selo,
spodnji log, stari trg, mirna peč,
dolenja vas, volčji potok, kranjska
gora, črni kal, stara nova vas, špe-
ter slovenov, zidani most.

• POPRAVI NAPAKE V SKLANJATVI

Z otroci je križ. Zaloputnil je z vrat-
mi. Nisem kupila knjigo. Zakuril
sem z drvami. Postavil je dve trdit¬
ve. S športom si razvedriš duh. Do-
stojevskija že dobro poznam. Bila
sem pri doktor Ivan Jamniku. Z
očesi gledamo, z ušesmi posluša¬
mo. Pokliči Stankota.

• POIŠČI NAPAKE
PRI PRIDEVNIKIH.

Kupila je blago rudeče, rujave in
rmene barve. Nevarno bolana je.
Na mizi ležita francozka in italijan¬
ska knjiga. Njegova življenjska iz¬
poved je bila dolga. Praznovali smo
materini dan. Nocojšen večer mi

32

bo ostal za vedno v spominu. Can-
karjov Martin Kačur mi zelo ugaja.

• GLAGOL BITI ZAMENJAJ

Z USTREZNEJŠIM GLAGOLOM.

V peči je ogenj. Zunaj je veter. Nad
poljem je škrjanček. Na sredi vasi
je lipa. Na tleh je listje. V gozdu je
potok. V jezeru so ribe. Pred hišo
so otroci. Na polju je žito. Na glav¬
nem trgu je spomenik.

REŠITVE NALOG

• NEDOLOČNIK ALI NAMENIL¬
NIK: Stric zna loviti ribe. Poleti bomo
šli taborit. Pojdi se ostrič. Bolezen je
treba znati prenašati. Mama se je od¬
pravila nakupovat.

• STAVKI IZ NAMENILNIKOV IN
NEDOLOČNIKOV: Pojdi brat. Ne ljubi
se mi brati. — Šli so klat. Klati je prijet¬
no. — Hitela je krmit prašiče C= hitro
je šla).  Hitela je krmiti prašiče ( =
prašiče je hitro krmila). — Pojdiva se
metat. Metati kamne za ptiči ni lepo.

— Pojdi ji odklenit. Vrata odkleniti brez
ključa je umetnost. — Babica je odšla
pomivat posodo. Naveličal sem se dan
za dnem pomivati hodnike v bolnišnici.

— O mraku je hodil mestni čuvaj
prižgat svetilke. Boljše je prižgati lučko
kot kleti temo. — Konja bova šla pro¬
dat, pa bo. Dandanes govedo ugodno
prodati ni lahko. — Odšel je v gore sli¬
kat. Slikati in slikati sta dve stvari. —
Te bom poslal v kot stat. Dolgo časa
stati ni prijetno. — Odpotovala je učit
se kuhe. Težko se je učiti brez knjig.

— Pojdi ujet kokoš. Posrečilo se mu
je v zanko ujeti zajca. — Poklicali so
jo zapisovat sejo. Policaju se ne ljubi
več zapisovati kršiteljev. — Ali še ne
greš zapret trgovino? Človeka zapreti je
pač lahko.

•  POPRAVLJENE NAPAKE: Groz¬
no je, da ni moč povedati. Vročina, da
bi se človek stopil. Ali imaš kaj za pod
zob? Nič branja nimam. Ali ima kdo še
kakšno vprašanje?

•  GLAGOLI IZ DELEŽNIKOV: Ker
sta se bala medveda, sta Janko in
Metka potrkala pri čarovnici. Fantek, ki
se boji, si ne upa na streho. Ded je
kazal na vrh gore in obujal spomine na

romanja. Ko sem nakupoval zelenjavo
na trgu, sem srečal teto. Približal se
ji je tako, da je plesal.

• PREDLOGI: Snel je jarem iznad
vrat. Nad mizo visi svetilka. Studenec
izvira izpod skale. Mesto leži pod hri¬
bom. Vzel mu jo je izpred nosa. Držal
si je robec pred usti. Sonce sveti izza
oblakov. Luna se že skriva za goro.

• VEJICE: Delavec se je napol sle¬
kel, se ulegel, in v hipu zaspal. Mama
se je obrnila, naglo odšla in trdo zaprla
vrata za seboj. Tone niti ne pozdravlja
niti ne odzdravlja. Profesorica je spre¬
govorila o pisatelju, po katerem se šola
imenuje, in prebrala odlomek iz njego¬
vega dela. Šofer gre okrog avtomobila,
pregleduje kolesa, brca gume. Slavko
je pobral vetrovko, ki je ležala na tleh,
ter jo malomarno vrgel prek ramena.
Sonce se počasi dviga, rosa se suši
in megla v dolini izginja.

• VELIKA ZAČETNICA: Škofja

Loka, Gornji Grad, Črni Vrh nad Idrijo,
Novo mesto, Opatje selo, Spodnji Log,
Stari trg, Mirna Peč, Dolenja vas, Volčji
Potok, Kranjska Gora, Črni Kal, Stara
Nova vas, Špeter Slovenov, Zidani
Most.

• NAPAKE V SKLANJATVI: Z otro¬
ki je križ. Zaloputnil je z vrati. Nisem
kupila knjige. Zakuril sem z drvmi. Po¬
stavil je dve trditvi. S športom si razve¬
driš duha. Dostojevskega že dobro
poznam. Bila sem pri doktorju Ivanu
Jamniku. Z očmi gledamo, z ušesi po¬
slušamo. Pokliči Stanka.

• NAPAKE PRI PRIDEVNIKIH:

Kupila je blago rdeče, rjave in rumene
barve. Nevarno bolna je. Na mizi ležita
francoska in italijanska knjiga. Njego¬
va življenjska izpoved je bila dolga.
Praznovali smo materinski dan. No¬
cojšnji večer mi bo ostal za vedno v
spominu. Cankarjev Martin Kačur mi
zelo ugaja.

GLAGOLI BITI: V peči gori ogenj.
Zunaj piha veter. Nad poljem leti
škrjanček. Na sredi vasi raste lipa. Na
tleh leži listje. V gozdu izvira potok. V
jezeru plavajo ribe. Pred hišo se igrajo
otroci. Na polju zori žito. Na glavnem
trgu stoji spomenik.

izražajmo
se lepo

Prosil je za njeno roko.
Vmes je posegla roka pravice.
Jaz si umijem roke. Podal mi
je roko. Šla je iz roke v roko.
Umazal si je roke. Dal sem mu
na roko tisoč tolarjev. Imam
zvezane roke. Kupil sem kolo
iz druge roke. Pri izbiranju ima
srečno roko. Popolnoma se je
predal v njene roke. Sosed je
moja desna roka. Trenutno ni¬
ma knjige pri roki. Janez, si
imel ti roke zraven? Učenje mu
gre kar dobro od rok. Roka ro¬
ko umiva, obe pa obraz. Hišo
je prodal na svojo roko. Roka
pravice je dolga. Vzel te bom
v roke. Ponudbo je zgrabil z
obema rokama.

o

Ko se je prikazal, mu je
upadlo srce. Srce jo je gnalo
nazaj. Že ob prvem pogledu
se mu je vnelo srce. Samo za
domovino mu gori srce. Pritis¬
nil si ga je na srce. Povedala
mu je, kar je imela že dolgo na
srcu. Prirasel mi je k srcu.
Preveč si jemlje k srcu. Vse
življenje bom nosil v srcu nje¬
no podobo. Čakal je in srce
mu je močno utripalo. Tako hu¬
do mi je pri srcu. Ta pa je vese¬
lega srca. Oče je bil trdega
srca. Iz srca mu privoščim.
Kar iz srca pride, k srcu gre.
Česar je polno srce, usta
govore.

o

Rad bi govoril z njim med
štirimi očmi. Gledala sta se iz
oči v oči. Vedno ima ta nesre¬
čni izpit pred očmi. Vzel je
mero na oko. V njegovih očeh
se vsaka stvar spremeni. Iz¬
praskala mu bo oči. Ne spusti
ga spred oči! Rad je metal oči
po dekletih. Bogastvo oči
slepi.

33

Dve pomembni
obvestili

za vse:

Republika Slovenija ima od 1.
oktobra določeno lastno vstop¬
no številko za telefonski pro¬
met. Iz tujine bomo torej za iz¬
stopno številko države, v kateri
smo (npr. iz Nemčije: 00, iz
Francije 19, ... , zavrteli po¬
slej številko 386 in potem nada¬
ljevali s krajevno (za Maribor
npr. 62) in privatno številko. S
tem se Slovenija osamosvaja
tudi na tem področju od nekda¬
nje Jugoslavije.

Obenem je določena tudi
nova izhodna številka iz Slove¬
nije: 00.

za prejemnike slovenskih

pokojnin:

Na pobudo našega bralca iz
Oberhausna je Ustavno sodi¬
šče Republike Slovenije dne
15. 7. 1993 razveljavilo določbo
49. člena zakona o pokojninah,
po kateri se je do sedaj vsem
zavarovancem, ki po 1. 1. 1970
nimajo niti enega leta delovne
dobe v Sloveniji, odmerila po¬
kojnina po najnižji osnovi ne
glede na njihovo delo in višino
tedanje plače.

Odslej mora Zavod za pokoj¬
ninsko in invalidsko zavarova¬
nje Slovenije tudi tem zavaro¬
vancem odmeriti pokojnino po
dejanskih plačah, ki so jih dobi¬
vali med zaposlitvijo v Sloveniji.
Če podatkov o višini plač ni mo¬
goče ugotoviti, tedaj se upošte¬
vajo podatki o strokovni uspo¬
sobljenosti oziroma delo, ki ga
je zavarovanec takrat opravljal.

S tem je odpravljen neenak
položaj zavarovancev.

Zaenkrat pa ni znano, ali se
bodo poslej pokojnine avtoma¬
tično odmerile po novem zako¬
nu, aii pa je treba napraviti novo
vlogo, da bo Zavod pok. in
inval. zavarovanja upošteval
novo določbo pri odmeri pokoj¬
nine. Takoj ko bo to znano,
bomo v našem glasilu objavili
tudi ta podatek.

(nadaljevanje z 31. strani)
pastoracijo v ljubljansko nadškofijo.
Od 10. oktobra 1977, ko sem stopil na
švedsko zemljo, sem samo po Šved¬
skem prevozil okrog 600.000 km, več
kot za 15-krat okrog Zemlje, skupaj s
potovanji v domovino pa za pot na
mesec in nazaj. Rad sem občudoval le¬
pote švedske pokrajine in to mi je
vedno krajšalo čas vožnje. Ko se
ozrem nazaj, so tudi tiste — včasih kar
celodnevne — vožnje po ledenih in
zasneženih cestah, le prijeten spomin.
Posebno hvaležnost Bogu čutim, ker
me je na vseh teh potih varoval, da ni¬
koli nisem zletel s ceste ali imel kak¬
šnega drugačnega karambola in da,
razen ob enem časovnem nesporazu¬
mu v Halmstadu, nikoli niste zaman
čakali na mašo.

Bolela me je brezbrižnost, kadar
sem pomislil na tiste, ki. so navadno
radi kritizirali svoje rojake, da premalo
naredijo za slovenstvo, naših prazno¬
vanj in naših shodov pa niso znali ceni¬
ti in so kljub pogostim vabilom in lepim
priložnostim ostajali ob strani. Vseeno
mi ni bilo težko odhajati na enajst
podružnic obsežne .župnije", ker so
se povsod našli ljudje, na katere sem
se mogel zanesti, da bodo prišli in pri¬
pravili vse, kar je za prijeten shod po¬
trebno. Ravno takšni ste s svojo zve¬
stobo omogočil graditev sicer majhnih,
a živih oltarnih občestev.

Koliko lepih srečanj sem doživel v
teh letih: pri bogoslužju, v pogovoru z
vami v raznih življenjskih okoliščinah!
Beseda srečanje mi veliko pove. Ne
rečem, da bi jih v kakšni drugi službi
ne bilo. A te, za katere je bilo treba pre¬
magati takšne razdalje, sem znal bolj
ceniti.

Prizadeval sem si, da bi v slovenski
skupnosti vladal duh občestvenosti, s
skrbjo, da bi skupno ostali zasidrani v
Cerkvi, utrjevali svojo vero ter tudi prek
tega krepili tiste narodne korenine, ki
nas držijo pokonci.

Ko se vam zahvaljujem za vse skaza-
ne dobrote, za vse lepo in dobro, ki
sem ga delil z vami, želim svojemu
nasledniku, g. Zvonetu, da bi se med
vami dobro počutil, ter kličem nanj in
na vas Božjega blagoslova, s posebno
željo, naj tudi mladi slovenski rod živi
iz vrednot, ki ste jih prinesli od doma
in smo jih tukaj skupaj gojili. Drolc

• Pogreb.  Ob vrnitvi s počitnic
smo zvedeli, da je 20. julija doma za
rakom umrl devetinpetdesetletni Anton
Popotnik in so ga na izolskem pokopa¬
lišču položili k večnemu počitku. Spo¬
minjamo se še vsega nasmejanega, ko
je v začetku maja skupaj z ženo Lio
prišel k slovenski maši v Malmo iz 40
km oddaljenega Skurupa, kakor vse¬
lej, kadar mu je to služba dopuščala.
Zelo rad je imel Slovenijo. Ker je žena
po 24 letih letih zaposlitve izgubila
službo, sta to zadrego hotela obrniti na
dobro s trimesečnimi počitnicami v
Sloveniji. Na poti v domovino sta si
ogledala taborišče v Nemčiji, kjer je
kot otrok preživel štiri leta medvojnega
izgnanstva. Bivanje na Bledu pa sta iz¬
koristila za polet s športnim letalom v
kraljestvo Triglava. Kot bi se poslavljal,
vse dokler konec junija zahrbtna bole¬
zen ni udarila na dan.

Rajnega ohranjamo v toplem spominu,
zanj molimo, njegovim domačim, ženi
Liji ter sinu Robertu in hčerki Nataliji,
pa izrekamo iskreno sožalje.

SOLOTHURNSKO PODROČJE

Obletnica posvetitve Božji materi
Mariji.  — Lani na praznik Marijinega
vzbovzetja, 15. avgusta, „se je sloven¬
ski narod posvetil Marijinemu brezma¬
dežnemu Srcu. Omenjena posvetitev
se bo ukoreninila pod pogojem, če
bomo Slovenci iz nje tudi živeli," je za¬
pisano v Sporočilih slovenskih škofij —
št. 4/93. Prav pa je, da to ukoreninje-
nje .spremljajo tudi znamenja' (prim.
Mk 16, 20). Zato so se slovenski škofje
odločili, „da se pri Marijinih božjepot-
nih cerkvah, kjer je bila 15. avgusta
1992 opravljena slovesna posvetitev,
vzida spominska plošča" z napisom:
„V prvem letu svoje samostojnosti se
je slovenski narod posvetil Božji materi
Mariji — 15. 8. 1992“ (SSŠ — št.
6/93). „ln zgodilo se je tako" (1 Mz,
9). „,Tebi, naša Mati, se danes vsi sku¬
paj posvetimo,' je lansko zaobljubo ob¬
novilo na tisoče vernih Slovencev."
Tako je med drugim zapisano v poroči-

34

lu o prvi obletnici posvetitve, ki ga pri¬
naša Družina — št. 32/93.

Glavna lanska posvetitev slovenskih
vernikov v Švici je bila na letnem ro¬
manju v Einsiedelnu, kakor tudi letoš¬
nja prva obletnica. Na Solothurnskem
področju pa smo, sicer v manjšem
številu, obojno še posebej imeli hkrati
z Marijinimi častilci v domovini. Tako
smo se letos na veliki šmaren ob 11.00
uri zbrali k maši in obletnici posvetitve
v cerkvi Žalostne matere Božje v Gor-
mundu nad Sempachom (kanton Lu¬
zern). Prvotna kapela je tam stala že
pred skoraj 500 leti. Dobro stoletje
zatem je zaradi delnega porušenja bila
posvečena, dokler ni v sredini 18. stol.
začela dobivati ter po raznih obnovit¬
vah slednjič tudi dobila sedanjo
podobo.

Pri bogoslužju je bilo čutiti zavzeto
sodelovanje, na obnovitev posvetitve
ob koncu maše in posnemanje Marije
v življenje pa nas je neposredno pri¬
pravljal nagovor po evangeliju:

.Marija, ki je bila z dušo in tele¬
som ne le vzeta v nebo, ampak je po¬
prej predvsem z dušo in telesom živela
svoje življenje v popolni predanosti,
celovitosti in v iskreni gorečnosti, na¬
govarja in tako rekoč izprašuje vest
vsakemu izmed nas. Ob njej naj bi zau¬
stavila korak sodobna žena in se za¬
mislila v besede: biti žena in mati z
dušo in telesom, živeti predvsem in
povsem za družino. Ob njej naj bi se
zaustavil družinski oče in se nekoliko
pomudil z vprašanjem: Kako gledam
na svojo ženo, kako se obnašam do
nje; ali lahko rečem, da sem ji z dušo
in telesom zvest ter da pred otroki in
družbo ohranjam njeno dostojanstvo?
Vanjo naj bi uprla svoj pogled dekle in
se zamislila v primerjavo svoje podob¬
nosti z Marijo. Mimo nje bi ne smel iti
fant, ne da bi pomislil: spoštljiv odnos
do Marije bo uravnaval moj odnos do
matere, sestre, dekleta. In končno že
tudi vsak otrok lahko pomisli na to, da
zlasti ljubezen do staršev pomeni tudi

ljubezen do Marije ..."  Litanije Mate¬
re Božje so bile kot vroča in zaupna
prošnja k Mariji, posvetilna molitev pa
kot izročilo in obljuba. Bog daj, „da bi
se posvetitev Božji Materi Mariji, življe¬
nje po veri, v zvestobi Bogu in Cerkvi
čimbolj pokazalo tudi v našem oseb¬
nem, družinskem in narodnem življe¬
nju" (iz nagovora nadškofa dr. Alojzija
Šuštarja na obletnico posvetitve na
Brezjah — Družina št. 32/93).

Po maši smo nedaleč od cerkve
imeli pod drevesnimi krošnjami še
okrepčilo, ki smo ga prinesli s seboj,
in nadaljevali z družabnim popoldne¬
vom. Vmes nas je s svojim obiskom
razveselil še p. Peter, ki je bil tedaj za
nekaj tednov službeno v Švici, lani pa
nam je na posvetilni praznični dan pri¬
digal med mašo.

Na zadnjo avgustovsko soboto in ne¬
deljo smo po nekaj letih zopet namera¬
vali poromati na Ziteil, a so nam ne¬
ugodne vremenske razmere prekrižale
načrte.

(nadaljevanje s 3. strani)

je takšno molitev v javnosti opustila.
Zakaj? Ali smo tako obzirni do tistih,
ki ne molijo? Ali se bojimo, da se nam
bodo posmehovali? Kaj res nismo več
sposobni svojih del zagovarjati?

Le kaj bi nam oni odgovorili, če bi
jim mi ob njihovem posmehovanju po¬
vedali staro kmečko modrost, da celo
krava reče „mu“, ko ji gospodar prine¬
se mrvo. Pa ne bi smeli mi prositi
Boga, naj nam blagoslovi jed? Obzirni
smo, bolje rečeno bojazljivi, ker so
nam predolgo dopovedovali, da je vera
zasebna zadeva.

Te dni sem imel še eno srečanje z
molitvijo. V nedeljo smo imeli v fari ce¬
lodnevno češčenje. Včasih je bilo na
tak dan „ izpostavljeno". (Vprašajte
mlade, kaj to pomeni. Večina bo odgo¬
vorila, da ni o tem še nikoli slišala.)
Starejši pa vedo, da stoji ta dan na ol¬
tarju monštranca z Najsvetejšim. Ker
sedaj ni več ,časa“ in zato motilcev, se
to češčenje skrči na nekaj ur.

Da bi otroci vsaj enkrat v letu
doživeli češčenje, smo ostali po maši
odrasli z njimi v cerkvi in skupaj Molili
rožni venec. Da niso otroci poznali po¬
sameznih skrivnosti rožnega venca, je
samoposebi umevno, saj doma te mo¬

litve več ne molijo. Bolj zanimivo je
bilo, s kakšnim ognjem so molili.
Zakaj? Med mašo so bili precej glasni,
ker jih gospod ni „krotil“, med rožnim
vencem pa je vladala prijetna tišina,
bolje rečeno skrivnostna šepetajoča
molitev, ker je bil gospod pri njih. Nji¬
hovo molitev je bilo komaj slišati,
rožnovenske skrivnosti pa sem moral
povedati sam.

Po končani molitvi me je starejši
možak hudomušno vprašal, če so otro¬
ci tekmovali med seboj, kateri od njih
bo bolj tiho molil. Verjetno res. Še bolj
verjetno pa je, da jih je sram v cerkvi
moliti na glas. Klepetati v cerkvi jih ni
sram, glasno moliti pa  — vsaj videti je
tako. Kako naj potem pričakujem, da
bodo upali moliti v javnosti?

To so drobni, a jasni znaki, da nam
zadnje čase manjka krščanske zavesti.
Pozabljamo, kakšno prednost imamo,
če znamo moliti. Edino molitev nas ob¬
varuje, da nam življenje ne postane
eno samo hlepenje po dobrinah, ki nas
sicer za trenutek osrečijo, na dolgo
roko pa oropajo človečnosti. Na koncu
pa jih bomo morali še zapustiti.

Otroci so znali moliti, a jih molitev ni
navdušila. Zgubili so tisto notranjo an¬
teno za Božje, ki jo vzdržuje prj
življenju redna molitev.

Samo redna molitev nas lahko spre¬
meni. Naš svetniški škof Gnidovec je
večkrat ponavljal: „Če hočem najti
pravo pot do človeka in se v pomemb¬
nih trenutkih življenja prav odločiti,
moram veliko moliti. Šele potem vem,
da bo tisto, kar bom naredil, prav."

Ko bi vernikom svetoval, naj po
družinah sredi napete serije „Sankta
Barbara" — ki ima tako pobožen na¬
slov, v resnici je pa prava šola intrig
in spletk, le poštenosti ne — rajši'
deset minut molijo, kot gledajo TV, bi
mi najbrž odgovorili, da je to
nemogoče. Saj ne, da bi gledanja
poštenih oddaj komu ne privoščil. Gre
le za to, komu pustimo, da oblikuje
našo vest in vest naše mladine: film¬
skim producentom, ki se na Božje za¬
povedi požvižgajo, ali pa molitvi, temu
.nebeškemu telefonu" (Cevc), ki nam
posreduje Božjo luč in Božjo energijo.

Lepo bo, če bomo v oktobru znali
poiskati pet minut za skupni pogovor
z Bogom. Ja, tudi za skupnega. Jezus
je rekel, da je tam, kjer se dva ali trije
zberejo zaradi njega, On sredi med
njimi. Pri molitvi se gotovo zberemo za¬
radi njega. Da bi se v tem mesecu čim
večkrat tako zbirali, Vam iz srca želi

Vaš don Kamilo

35

oglasi

• DRAGI ROJAKI, POTUJETE V ITALI¬
JO? Na pragu domovine, v sre¬
dišču stare Gorice, ob lepem drevo¬
redu Corso Italia, Vas pričakujemo v PA¬
LAČE HOTELU• * ***, najboljšem in največ¬
jem hotelu v mestu. Najmodernejši
komfort (kopalnica, telefon, radijski spre¬
jemnik, barvna televizija, mini bar, klima¬
tizacija). Rojaki imajo 15 % popusta. —
PH-PALACE HOTEL***, Corso Italia 63,
1-34170 Gorizia, tel. 04 81 / 82 1 66, telex
461154 PAL GO I, fax 0481 / 31 658.

• V večnem mestu Rimu pa Vam je

na voljo HOTEL EMONA***, prav tako z
vsem komfortom (kopalnica, telefon, ra¬
dijski sprejemnik, barvna televizija, mini
bar, klimatizacija), sprejelo pa Vas bo slo¬
vensko osebje. Rojaki imajo 15 % popu¬
sta. - HOTEL EMONA***, Via Statilia 23,
00185 ROMA, telefon 06 / 7027827/
70227911, fax 06 / 7028787. - Pričakuje¬
mo Vas! — Lastnik obeh hotelov: Vinko
Levstik.

• Dragi rojaki! Za Vašo SELITEV v do¬

movino se Vam toplo priporočamo. —

Obrnite se na naslov: Gebr. HORŽEN,
Mobeltransporte, HerderstraBe 36,
D-40721 Hilden bei Dusseldorf. (Telefon
021 03 / 44 5 62). — Informacije dobite

pismeno ali po telefonu v slovenščini ali
nemščini.

• RAČUNALNIKI: Sinclair 48 K DM
245,— Vse vrste Commodore, Schnei-
der, Atari RADIOAPARATI, AVTORADIO
Hi-Fi. Razni stroji in orodje. Eksportni po¬
pust. — Jode Discount Markt, Schwan-
thalerstr. 1, 80336 Munchen 2, BRD.

• V Zgornjih Poljčanah PRODAM novo
hišo na stari velbani kleti, primerni za
vsakršno obrt. Hiša stoji v vznožju Boča,
lep razgled, telefon, centralna kurjava,
zraven je 10.000 m 2  sadovnjaka in
lešnikov. Cena: 130.000 DM,—. Naslov:
Barbara Lorber, Žibernik 36, 63250
Rogaška Slatina, Slovenija, Tel.: 063 -
813 - 211 doma, 063 - 814 - 711 - int.
493 služba.

• V Cerovcu pri Ormožu PRODAM
starejšo kmečko hišo z gospodarskim
poslopjem in 3 ha zemlje. Interesenti naj
se javijo v Nemčiji na tel.
0711 - 54 42 46.

• V Miklavžu pri Mariboru PRODAM
starejšo hišo z gospodarskim poslopjem
in leseno garažo, na 1350 m 2  velikem
dvorišču. Dovoz na parcelo z dveh strani.

Na dvorišču so brajde, sadno drevje, stu¬
denec, trofazni tok in vodovod. Dodatno
je možen nakup okrog 8000 m 2  obdelo¬
valnega zemljišča v neposredni bližini.
Cena po dogovoru. — Tel. v Nemčiji
0 / 91 95 / 52 92.

• PREVODI — Sodno zapriseženi preva¬
jalec za nemščino mag. Slavko Kessler
vam uradno prevede vse vrste listin in
strokovnih besedil. 80538 Munchen, Lie-
bigstr. 10, tel.: 089 / 22 19 41, faks 089 /
29 16 16 27.

• V Frankfurtu je v sklopu hotela Fran-
kenhof (družina Glavič), Lorsbacherstr. 3
(Frankenallee), tel. (069) 7 38 00 18, od¬
prta RESTAVRACIJA z odlično slovensko
hrano in nizkimi cenami. Organiziramo
tudi družinska praznovanja, poslovna ko¬
sila in večerje. Vabi vas družina Bibič.

Če potujete v Munchen,

Vas pričakuje
HOTEL ERBPRINZ
Sonnenstr. 2, 80331 Munchen 2
tel. 089/59  45 21.
Družina Zupan

F- - -1

preberite!

PREVODE DOKUMENTOV, ki jih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno
na najbližjega.

ZA CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece: Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku,
ki vas bo poročil, da lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke.

NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvu, povejte, da ste Slovenci. Pri izpolnjevanju vseh formular¬
jev napišite pri rojstnem kraju vedno: Slovenija.

MALE OGLASE sprejema uredništvo „Naše luči" do"5. v mesecu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100
besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malih oglasov: Minimalna cena (do 20 besed) je: 200 avstrijskih
šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 5 avstrijskih šilingov (ali pa enaka vrednost v drugi valuti). Oglase je treba vnaprej plačati.
Uredništvo posreduje le naslov oglaševalca, na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov
oglaševalca, naj pošlje v pismu v denarju ali v mednarodnih poštnih kuponih pristojbino za dvoje pisem za tujino.

vsaj majčkeno se nasmejčkajte!

V bolnišnici za živčne bolnike je
izbruhnil požar. Pacienti so se
razbežali. Paznik jih je spet polovil.
Ko se je zvečer ves utrujen vrnil,
ga je ravnatelj bolnišnice vprašal:
„Ali ste ujeli vseh petnajst?“

„ Kako petnajst? Pripeljal sem jih
šestnajst."

Očka, naj te nič ne skrbi, če ti bo
milo zdrknilo iz rok . . .

Učitelj razredu: „Ko bi bili učenci
v zadnjih klopeh tako tiho, kot
učenci v srednjih klopeh berejo
časopis, bi lahko učenci tu spredaj
neovirano dalje spali."

o

Direktor podjetja novemu usluž¬
bencu: „Zakaj ste pa odšli iz svoje
zadnje službe?"

„ Poslušajte vendar: jaz vas tudi
ne sprašujem, zakaj ni moj pred¬
hodnik več vzdržal pri vas."

o

„Kratkoviden sem," pravi rekrut
pri zdravniškem pregledu.

„ln kako lahko to dokažete?"

„Ali vidite žebelj tam čez na na¬
sprotni steni, gospod doktor?"

„ Seveda."

„No vidite, jaz ga pa ne."

o

Nogometni trener srednjemu na¬
padalcu: „ Danes boš igral proti
Golažu."

.StrašnoI Ta pohodi vse, karkoli
se premika."

„ Potem ni zate nobene ne¬
varnosti."

o

„Pot od oblačilnice do ringa je
zelo dolga," se pritožuje boksar.

Tekmec ga potolaži: „Nič hude¬
ga. Nazaj te bodo itak nesli."

o

„V tem plašču si videti kot gonjač
kamel."

„Da bi bil videz popoln, bi moral
pred mano še ti iti."

o

„Ali poznaš razliko med zimo in
obrtnikom?"

„Ne.“

.Zima zagotovo pride."

o

„Ali si si nespečnost že po¬
zdravil?"

„Toliko, da mi od časa do časa
vsaj noge zaspijo."

o

Drago prinese s počitnic s seboj
papagaja. Na meji vpraša carinika,
koliko carine mora zanj plačati.

Carinik: „Za živega 500 tolarjev
carine, za nagačenega pa nič."

Papagaj: .Drago, da mi ne boš
kakšne zagodel!"

o

Pri manevrih je obstal vojaški to¬
vornjak pogreznjen globoko v
blato. Tedaj je obstal pri tovornjaku
džip s štirimi častniki. Z velikim na¬
porom so skupaj spravili tovornjak
iz bi ata.

„Kaj ste pa nanj naložili, da je
tako težak?" je vprašal eden od
častnikov.

„26 rekrutov."

o

Na peronu železniške postaje.

„Ali bi hoteli nekaj minut popaziti
na moj kovček?"

.Oprostite, gospod, jaz sem
,načni' direktor."

„Nič hudega. Kljub temu vam
zaupam."

o

Petrček prihaja vsak dan v dro¬
gerijo po shujševalne tablete.

„Ali je vse to za tvojo mamico?"

„Ne, za moje zajčke. Ata jih hoče
zaklati, ko bodo dovolj debeli."

o

Trener hokejistov opozori svoje
igralce: „ Fantje, ne igrajte s preve¬
likim ognjem — pomislite na led!"

o

Pisatelj vpraša svojega zalo¬
žnika: .Pravite, da moram dati več
ognja v te zgodbe?"

.Ne, nasprotno: zgodbe v

ogenj."

o

Sovjetski vesoljec je sporočil na
Zemljo: .Mimo mene leti neznan
leteči predmet. Kaj naj storim?"

Odgovor: .Nasmehni se mu."

Kakšen pivski tovariš, tale moj pes!
Kadar je na vrsti, da bi plačal
rundo, jo pobriše . . .

Erscheinungsort: Klagenfurt
Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt
Viktringer Ring 26
P. b. b.

SLOVENSKE KATOLIŠKE ŽUPNIJE PO EVROPI

SKM = Slov. kat. misija, SPC  — Slov. pastoralni center, SDU = Slov. dušnopastirski urad

ANGLIJA

SKM, LONDON SW9 Ols, 62, Offley Road, tel. + faks 071-735-6655,

Stanislauv Cikanek
AVSTRIJA v Cikanek

SPC, A-1050 WIEN, Einsiedlergasse 9—11, tel. 0222 -755 25 75, Anton Štekl ■
SKM, A-8020 GRAZ, Mariahilferplatz .3, tel. 0316 - 91 31 69 -37,

. p. mag. Janez Žnidar

SKM, A-4053 HAID b. Ansfelden, Kirchenstrafie 1, tel. 07229 - 88 3 56 - 3
tob petkih popoldne in ob sobotah), Ludvik Počivavšek
SKM, A-6800 FELDKIRCH/Vorlarberg, Herrengasse 6, tel. 0 55 22 - 73 1 00

in 34 8 50, Janez Žagar

SDU, A-9800 SPITTAL/Drau, Fridtjof-Nansen-Str. 3

BELGIJA

SKM, B-3630 EISDEN, Gulil. Lambert laan 36, tel. 089 - 76 22 01, Vinko Žakelj
SKM, B-6200 CHATELINEAU, 10, rue de la Revolution, tel. 071 39 73 11,

Kazimir Gaberc

FRANCIJA

SKM, F-92320 CHATILLON, 3, Impasse Hoche, tel 1-42 53 64 43,
faks  1-42 53 56 70, prelat Nace Čretnik, Silvo Česnik, Martin Retelj
SKM, F-57710 AUMETZ, 9, rue Saint Gorgon, tel. 82 91 85 06, Anton Dejak
SKM, F-57800 MERLEBACH, 14, rue du 5 Decembre, tel. 87 81 47 82,

Jože Kamin

SKM, F-06300 NICE, 17, rue de Sospel, tel. 93 56 66 01, Franjo Pavalec
HRVAŠKA

41090 ZAGREB, Vrapčanska 114, Andrej Urbanci,  CM, tel. 041 - 156 573

ITALIJA

SLOVENIK, 1-00178 ROMA, Via Appia Nuova 884, 06 - 718 47 44,

faks 06 - 718 72 82, msgr. dr. Maksimilijan Jezernik
MILANO: msgr. dr. Oskar Simčič,  Corte S. Mario 7, 43100 Gorizia, tel. 0 418 - 32 123
NEMČIJA

Msgr. dr. Janez Zdešar,  Rosenstr. 26, 85551 Heimstetten b. Munchen,
tel + faks 089 - 90 30 050

SKM, D-10829 BERLIN, Kolonnenstr. 38, tel. 030 - 784 50 66,

faks 030 - 788 33 39, Martin Horvat,  tel. 030 - 788 19 24

SKM, D-46149 OBERHAUSEN, Oskarstr. 29, tel. 0208 - 64 09 76,

Janez Pucelj,  tel. + faks 0208 - 644 277, Stanislav Čeplak,  diakon
SKM, D-50674 KOLN, Moltkestr. 119—121, tel. 02 21-52 37 77, Martin Mlakar
SKM, D-60596 FRANKFURT, Holbeinstr. 70, tel. 069 - 63 65 48,

Janez Modic,  faks 069 -

SKM, D-68159 MANNHEIM, A 4, 2, tel. 06 21 - 28 5 00, Bogdan Saksida

SKM, D-85055 INGOLSTADT, Feldkirchner Str. 81, tel. 08 41 - 59 0 76,
Stanislav Gajšek,  tel. in faks 0841 - 92 06 95
SKM, D-70184 STUTTGART, Stafflenbergstr. 64, tel. 07 11 - 23 28 91, Ciril Turk,
tel. in faks 07 11 - 24 64 30,

SKM, D-72764 REUTLINGEN, Kramerstr. 17, tel. 07 121 - 45 2 58,

Janez Demšar,  Urbanstrafie 21, D-72764 Reutlingen, tel. 07 121 - 44 7 89
SKM, D-86199 AUGSBURG, Klausenberg 7c, tel. 08 21 - 97 9 13, Jože Bucik
SDU, D-89073 ULM, OlgastraRe 137, tel. 07 31 - 27 2 76, Jože Bucik,
voditelj dr. Marko Dvorak

SKM, D-80538 MUNCHEN, Liebigstr. 10, tel. 089 -22 19 41,

faks 089 - 29 16 16 27, Marjan Bečan

NIZOZEMSKA

SKM, B-3630 EISDEN, Gulil. Lambert laan 36, 089 - 76 22 01, Vinko Žakelj

ŠVEDSKA

SKM, S-411 38 GOTEBORG, Parkgatan 14, tel. 031 - 11 54 21, Zvone Podvinski

ŠVICA

SKM, CH-8052 ZURICH, Schaffhauser Str. 466, Postfach 771,

tel. 01 - 301 31 32, faks 01 - 303 07 88, p. Robert Podgoršek,
Seebacherstr. 15, Postfach 521, CH-8052 Zurich, tel. 01 - 301 44 15

SKM, CH-4500 SOLOTHURN, Kapuzinerstr. 18, tel. 065 - 22 71 33,

p. Damijan Frlan

KATOLIŠKO SREDIŠČE SLOVENCEV PO SVETU, 61001 Ljubljana, Poljanska 2,

tel. + faks 061 - '13 32 075, voditelj: Janez Rihar,  61120 Ljubljana, Nove Fužine 23,
tel. 061 - 454 246, faks 061 - 446 135