Borba _s-a varnost. Oboroževanje Nemčije, Iki raste od dneva do dneva ter obsega vse vrste najmodernejšega orožja na ikopnem in zlasti v zraku, združeno z zakonito vpeljavo splošne vojaške obveznosti, je tudi tistim evropsikim državam, ki so doslej Nemčijo gledale s prijazno-spodbudnimi pogledi, odprlo oči. Med njimi je zlasti Anglija. Strah pred nemškimi letali, iki bi mogla nekega dne strahovito zabrenčati nad Anglijo, je to državo približal Franciji, s ikatero je bil mcseca februarja sklenjen v Lond-onu dogovor za. organizacijo miru v Evropi. Ko je Nemčija z uzaJkonitvijo splošne vojaške obveznosti in večje oboroženosti pogazila brez ozira in brez strahu pred Evropo določbe versajske mirovne pogodbe, se je Anglija požurila, da dejansko podpre francosko politiko varnosti. Francija je v svoji politiki miru positavljala na prvo mesto načclo varnosti. Iz tega načela je potekla francoska težnja po sklenitvi vzhodne varnostne pogodbe, ki naj bi zajamčila državam preclvsem na vzhodu Evrope, da bi ne bile napadene od kakšnega kalilca miru. Ta pogodba ni naperjena proti Nemčiji, saj je bil od tistih, _ci so zasnovali idejo te pogodbe, od nckdaj predviden in zažcljen pristop Nemčije. Toda narodno-socialistična Nemčija to pogodbo odklanja. To je jasno in odločno povedal Adolf Ilitler angleškcmu zunanjemu ministru Simonu, ki ga je nedavno obiskal v Berlimi. Iz večurnega predavanja, ki ga je pri tej priliki imel voditelj nemškega narodnega socializma, je mogel odgovorni zastopnik angleške zunanje politike spoznati, v kako veliki meri ogrožajo zunanje politične težnje narodnega socializma mir v Evropi. Zastopnik Anglije — ne sicer Simon, marveč ministev Eden — je nato obisfl.al Moskvo, da se uveri na lastne oči in lastna ušes', (kai tamkaj mislijo o vojni ali miru. Videl je sicer vcliko rdečo armado, ki pa ima po zatrdilu boljševiških mogotcev zgolj obrambne nauiene. Slišal pa je v razgovoru z diktatorjem Stalinom in zun. ministrom Litvinovom, pozitivne in slovesne izjave, da boljšcviška Rusija nima napadalnih namcnov ne v Evropi in ne v Aziji (napram Japonski). Kar so tičc organizacije miru. podpira Rusija težnje, da se sklene vzhodna varnostna pogodba, ikakor si jo je zamislila Francija. Eden je bil z uspehom, dosežcnim v Moskvi, jako zadovoljen. Anglija, je gledala doslej na boljševiško Rusijo s precejSnjim nezaupanjem, jo odslej more smatrati kot svojo pomočnico v delu za noir. Ni pa taiko zadovoljen Eden s svojim obisJkom v Varšavi, v poljs<ki prestolnici. Sprejet je sicer bil z iaredno prijaznostjo, toda Poljslke ni mogel pridobiti za varnostno pogodbo, kakor jo predlagata Francija in Rusija. PoljsJki &o roke zvezane po pogodbi z Nemčijo, za katero je dala pobudo Nemčija, da se vsaj nekoliko reši osamljenosti, ki jo duši od vseh strani. Ta pogodba ima dve strani: gospodarsko in p-olitično. V gospodarskem oziru ima Poljska gotovo od te pogodbe ugodnosti, ker ji bmogočuje izvoz ikmetijskih pridelkov v Nemčij'O. V političnem oziru je med Poljsko in Nemčijo siklenjcno za 10 let nekako politično premirje radi poljskega ikoridorja preko nemškega ozemlja do morja. Ta ikoridor je Nemčija vedno napadala, odkar je morala pristati na versajsko pogodbo. Nekaj let mora torcj Nemčija opustiti poskuse, da uresniči to točko svojega znnanjepolitičnega programa. Z vojažko-ipolitičnega stališča je osi nemško-poljisflie pogodbe obrnjena proti Rusiji in Mali antanti. V nemških li< stih se odkrito napoveduje Ukrajina, torej velevažen del ruskega državnega ozemlja, kot cilj nemške osvajalnosti. Izmed držav Male antante bi najprva prišla na vrsto Čehoslovaška, iki bi morala odstopiti Veliki Nemčiji pokrajine, kjer prebivajo Sudetski Nemci. Namen, ki ga s taikimi objavami zasledujejo nemški listi, je v tem, da na eni strani bolj priklenej-o na sebe Poljsko, ki se boji Rusije, na drugi strani pa nekoliko preplašijo Čehoslovaško ter Rusijo. Kako dale. bi šla Poljska v pod piranju osvajalnih ciljev narodno-socialistične Nemčije, je težko reči. Želeti pa je in tudi upati, da bo tudi Poljska vodila politiko sodelovanja pri organizaciji miru v Evropl. To željo je tudi izrazil čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš napram Edenu, iko se je pretekli četrtek pripeljal iz Varšave v Prago, ter hkrati izjavil, da bi Čelioslovaška sprejela vz,hodno varnostno pogodbo tudii v primeru, ako bi Poljska in Nemčija zdaj še odklonili svoj pristop.