Letnik II. (LV1I.)
V Ljubljani. 9. decembra 1904.
List 49.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
Slava Marijina.
(V >i>ros|<»\cnsk ni jf/ikti >
Svetaja mati lzbavitelja, jaže prohodnaja jesi Vrata nebesna, i zve/da mor<kaja, potnozi pa-dajusiim
Ljudem, iže pekutse vstati, ti, jaze rodila je^i .lestcstvu divustemusc, tvojego svetago Poditelja, Deva prežde, i posle ot usi Gavriila Prijemse ono Padujsc, grešniki potiiilnj.
t V prišestvije v aihvtiitia
V. Angel (iošpodeni n.i\ M *rii O. I zaeat ot Duha Sveiago.
Po IU O i i III s V.
Milost svoji molim te Gospodi. v umi naše vlej; da ize Angelu blagove-tv•ujnstu Krista Sina tvojego vplštenije poznali uu, luukoju jego, i kitzem k vskrseuija slave jn ivedenise. Tem/de 1 Irisiom (jospodem našim. Amen.
(Ot |K'!vij« Vea-rnj«.- Ro/il« <ava J iusp>. nitij i. i <»u<>lr <ul prviii viivmic rojstv.i (iospoilnj^.i in poletna
V. Poroždenii Devoju neskvrnoju prebila jesi. O. Bogorodice hodatajstvuj za nas.
Po m o 1 i m se.
Bože, iže večnago spasenija blaženije Marije devstvom plodnim, človečskomu rodu mzdi podal jesi; dažd molim te, da tu za ui hodatajuštu iu njeni, jejuze uteg<»m životodavca prijeti Gospoda uašego .listi llrista Sina tvojego. Amen.
I/ ^LivMilkv prrpis;'t X
Brezmadežna na obzorju naše domovine.
.">. Obljuba.
„ P o d tvojo obrambo se zatekamo, s v. Bogorodica . . tako so klicali naši predniki, ko se je sovražni naval nalegel na ljubljeno domovino. Brezmadežno so zvali na pomoč, ko jim je kuga pretila na mejah.
Njej. ki je kači strla glavo, je posvetil cesar Ferdinand 111. s slovesno zaobljubo sebe, svoj dom. podložne narode, pokrajine, kraljest\ i ,u vse liuisko cesarstvo.
Vladarjev zgled so posnemali stanovi njegovi ii dežela. Za avstrijsko je prva pri-poznala z javno zaobljubo Brezmadežno za svojo zasčitnico in pomočnico štajerska dežela. Dne svečana 1 (»<»■! so i/vrsili njeni velikaši ta ze dalje časa nameravani čin zelo slovesno v Gradcu. Tistega dne je šla številna procesija \ dvorno cerkev. Vodil jo je adnioiitski prelat. Izprevodu na celu s() sli dijaki, za njimi redovniki, vsa duhovščin;!. plemstvo iti naposled ljudstvo. Za procesijo so nosili srebern kij) brezmadežne Device. Med sv. mašo so prejeli sv. obhajilo cesarski tajni svetniki: grol Rudolf Saurau, grof Maksimilijan Herberstein in grof Ivan Friderik Herberstein; predno so prejeli s v. hostijo, naredili so ti gospodje v imenu deželnega vladarja in vse štajerske pokrajine Brezmadežni zaobljubo. Zavezali so se, da hočejo njej na čast praznovati 8. dan grudna, prejšnji dau pa se postiti.
Kranjska je že izza leta 1627. svet-k o val a praznik brez madeža spočete Bogoro-dice. Najbrže pa se je počasi jel a o lila-
!l	kranjski pod nogami ji je kača in polmesec, krog glave
...i leta kakor Sla- dvanajst zve/d. Dne 18. velikega travna imeno-
-1 » v" n
-i i -» .1 : "i \; i \ i.?
s.'
i ki! »»lian -. i- n<»- i.
'-lii pri-	vi nega leta >o slovesno blagoslovili ta spomenik
/ • z p »vedan	vpričo vsega cesarskega dvora, plemstva, duhov-
»■'• ••• i > v. m idežni pred-	ščine. redovnikov in množice ljudi.
.' • mljal i zaob-	Posncmaje cesarski Du u a j se je o/ dj-
j : "P—mi	šala ik ; ij Je^eiloiij pozneje n is i bel i Ljubljana s spomenikom Brezmadežne.
.\ i Al» J g '/n i in Misca i bo i.	Dne I-i. prosinca lof.-L so obljubili krauj-ki
. : i-k: i/p. p?i».re; v -v i.ev sv. Ja-	deželni Manovi. da ji ga bodo postavili v
•	L !i:>!jiT. . Nanj s. p., ab h vh1 ^eduje	zalival.«, ker seje bila ognila dežele dvojna šiba: /'.:».. ' idra-e. led .-ui:ke. i ri lo plemsiv.* da-	Turki m kuga. /. izpolnjeujem obljube m» odlašali
•	-tanovi ;■ ranjski. .Menihi sprevodnik1	dovi dolgo. Leta 1: 7:1. jiii je naposled zdramila " i' ;žg-im pi ,menicam o-veuočili sV,.)(. |jn-	kuga. ki je m »rila po bližnjih pokrajinah. A ko
b zen <!o Bie/mailežue. Voditelj procesij« je	»>i » e bi I«. ba ro n a I va n a Va j ka rd a Va 1 va-
bd / aiiski opai Alaksimilijan pl. Alot? e!i.	-«»rj:i. težko, da bi bil kdaj s tal .Marijin
/v.»k :r eni je p »vehceva: njt^»vo s\. maso \	spomenik pred jezuitsko cerkvijo v Ljub
\aaui vt:>ui. »Miš n, masn k. naceinik	Ijani. Namestu da bi pospeševali njegovo izvr-
si ::-»'-;iVi!» ga Ai irijmega *veti>ča zatiskega. je	sitev, so j«. še ovirali deželni stanovi. V a I va sor
1 I'" v - lagi!je božje" obljubo	Je napravil kal ti p,i za ^icber in za kij>,
z.i*- iz ti s i ii j n j h z i s j. > p.	ki g . je izdelal sr,|i;,,graski umeiiiik \'o 1 i \Ve i s s-
■: -v z c 1e 4.» giavarj. -ro,, V,,|-	kirehner. i.dob. je vid ljubljanski zvonar
5t ' ' :1 - '''»eliti . i j a s k e g.: iu groi a	K rist«« i Sciilags pred pisanim; vratmi dne
— > : « »'ti. preje ia Najsvetejše.	Ib. grudna KS1. med 11. in 12. uro po noci.
' i<} " «:vn »s; n govor je imel jezuitski	Stebei je d a I Valvasor izklesati n a
: o!n k. S\ e ar sj ^ je nad.iij- vala pop; •Kine.	Ci o r e n s k e m nedaleč od S a v e b I i z u
i . -v« r: s k . propoved. ki je v	Kranjske liore. I'rvo koeko, podnožje >po-
z v-. s. u ,}•, > . -rili po^lns lUe u i Vtisi vcčernic	metiiku, so postavili pred cerkvijo >v. Jakoba
v i-.-ležii • ze iti: glav.jf tri pletilstvo,	med samostanom in jezuitskimi šolami meseca
; ? :»w»p;i\ ed ii 11; v la; n * k e m	vinotoka leta i.>'()., prosto podnožje pa meseca
• :: •/'•.; M^.isiij, »hin p. »v» !:e-val kr. njske	malega srpana leta I o,SI. Dne il. \vlikega
* ' ee bre/m.idvZiie Device. Slav-	srpana je nato desei pirov \ol«.v pripe-
• • ' ''tanje .Mu.re božje. Dež je za-	Ijalo spomenikov sieber z Cioren-
o.t j.I! niM» lil rji p: i na trgu pred cer-	> k « g a. Na podnožje s() uvigniii meseca ki-
Kv kJ ' a; jezuiti začasno kip	maica. Kip B:ezmadežne je postavil nanj stav-
.'■nu! z:ie. t-m. kjer s,. M deželni «taiiovi za-	ben.k .Marceilo (iesiovese na veliki petek
-J:- d a h.»cejo p . t a-, i;; >v..ii /asiitnici	dne g 7. Mis.a it 2. Na vogith sponienikove«ga
: ' • ■	p<uluozja sta meseca vm -io a istega leti naselila kipa: sv. Leopold.i (Dihiiiiai meni. da je
• B i e z m a d e z u e M>.,niii»ik v Ljubliani.	hl1 lil NVClllik !>->m«ci«ik .uk.cij)
in vv. Jožeia, meseca malega srpana i. vo pa se
\ei:k.» znamenje st j, prikazalo	kipa >v. Ignacija in sV. I raneiska Ksaverskega.
. eiicis::] . p .dobo .Ma-ijiuo nam	.Mesec pozneje ie elob:l spomenik ograj.;. Napise
C..»n bi v si.:,vnem ra/o-	ob p-eistavcu je sc-tavil n a j i s k r e u e j s i s i
uj-g».ve::i iiKi:- -•,» jeli umetniki	v 11 e i j .M a i , j i n S c h o u I e b e n.
. i;iwu, l iezn .	Dbljubi. da sC po<:avi >p ,me:nk Biezm. -
: L e r d u a u d III.	dežni, so prulejali deželni -1 a n o v i hkrati
f o;-: na r. ,-:glv.liiej>e m i.gn i inajskem ..Xa	sklep, da n.j sC vsak«, leto nareja S.
p«»nicit.k Devo i l»iez maeleža >|>u-	dan grudna izprevod iz stolnice na
' vV,n|1 ^it^ni kainenitem stebru,	šentjakobski ; r g, kjer naj se pojo lilanije
»n
. < a :ii.

in opravljajo druge molitve pred ozaljšanim kipom Marijinim. Kar so ukrenili deželni stanovi, izvrševalo sc je točno o prazniku brezmadežnega spočetja, kadar ni neugodno vreme onemogočilo izpievodue slavnosti. A tudi sicer so radi zahajali Ljubljančani pred spomenik zaščitni e k r a n j - k e dežele. Vsako soboto zvečer in vselej pied Marijinimi prazniki, kadar je dovoljevalo vreme, so nioiili pred kipom Brezmadežne litanije.
O svojem poglavitnem prazniku je dala bratovščina brez madeža sp< čete Device leta 1«M'. nji. n spomenik razsvetliti v znak radosti, ker se je rodil cesarju sin Leopold.
Pred Marijinim znamenjem na šentjakobskem ugu se je vršila lepa siavno<t :?0. nedeljo po binkoštih dne 24. vinotoka i« iS;>. Tedaj so slavili naši pi edinki zmago nad polmesecem pri Duuai u. Dopoldne je bila v stolni cerkvi zahvalna svečanost, popoldne ob štirih pa so se prišle pobožne množice zahvaljevat zmagovalki Mariji pred njen spomenik. Ob š u m u i godbi so odmevale tamkaj lavre-taiiske litanije, a ob vzkliku: Pomoč krščen i kov so za grmel i topovi. Is Lega dne je dospel v Ljubljano svedok rešitve dunajskega mesta knpucm Marko d Aviano. ki j;' pred odhodom na Novem (sedij rurjasketni trgu navduševal Ljubljančane in okoličane, da naj se pogostoma zbirajo krog Marijinega kip.i, s.ij je ona zavetnica Kranjske, pomočnica kisč nov, pribežališče giesnikom.
Ko so tri leta pozneje cesarske voUkv oblegale Hudo pro>ili s;> prednamci Hrezmade/no, da naj jim nakloni zmago, in ko je bila dobljena, sli so se ji zopet izprevodoma zaiivalit pred sv. Jakoba cerkev.
Cesaija Jozeia Ii. ukaz je dal konec procesijam, ki si> toiikrat vodile prebivalce ljubljanskega mesta in njegove okolice pred M irijiu spomenik.
Večkr atne poprave, ki so jih oskrbovali sedaj pa sedaj nasledniki obljubnikov. ui^o mogle vstaviti tazpada. Marijin sponi en i k na s en i jakobskem trgu je sčasoma tako onemogel. da s,, o;, morali podpirati s koli. Pred šestdeseti m i leti so ga podrli in shranili kip v cerkev sv. Jakoba. Tam je b i v a I a H r e z m a d e ž n a šestindvajset le t v kapeli sv. križa, kjer počiva njen veliki častitelj Ivan Ludovik Schonleben. Tako
blizu sta si bila vkupe, ko je misel, ki je / njo v>e svoje žive dni gorel imenovan« dost ijan-stver.il;, ko je pobožna nii-ei •• .Vi.i::j::icm b:e madeztiein spočetju leta '<v >;. p .i i vc^i t resnica.
Ljubezen do M a r i j e j e ; a • 11 a v - ič i:: L j u bij a n • a n o v. N j i h •> v a p < » > i i \ »v a 1 n o -1 je dvignila leta i"'7o. no\o veličastno znamenje na drug eni pr i m ciu j se m :»i -sioru sKdi m i sentj kobsk-» c.rkvijo iu med Virantovo iiiso. Na v itkem -tebin go-p uiajv od tedaj si.-i i Valvasorjev Marijin i . p ; n zopet s c /|)| rajo ob njem množice poveličujoče brez madeža spočeto zaveiniio Kranjske iu /." ase i Ulico beli. Ljubij m
P I'»
t halje j»rsd«-|
Na Sveti dan!
iu j«■ j •Kttiil.i vnj. -j r: . lojriliS> llu :il ^ ( j k !. \ i»'
niiV m |»«.!«>/»' i v j	: • »
nje m lnl«t	i \ 1
! al-.., 'J
Božič, kako veselje otrokom! /e d iv m pred tem dnevom se vkvarj.ijo z jaslic.i-o.. ki so vpodobovanje betlehemskeg • hievv:. t. j. Kristov e prve posteljice na zemlji. r\ glavnih zgodeb, ki so se vršile ob !/vv!i carjevem rojstvu.	Koliko dobo pt«\!
Svetim večerom gredo mladini b »ziciice > » glavi, ki so drevesca. obloženi / lucic ;m ter mnogovrstnimi darili, kojili se tu- razve sele le mali. nego z malimi nasi odraslem: sai je tudi marsikateri njih s te bo/j-jne jelke snel si dragocenega dani In pa ie b.c.c niče kako živo nam slavijo pred oko ve-tek (i.>spodovoga živenja na zemlji: v les mi jaslice za nas p »ložen ob roj>!vu na ta sve!
v smrt n.igne svojo sv. glavo tud zi nas in ti;: lesu sv. križa. ivako zanima našo mladino božično kajenje 'i kropljenje blagoslovljeno vod■» po naših biva:isč.h. r.id: po prostorih odločenih živalim in po vseli shrambah, ki so nam v p »rabo. Sai je pa ta lepa sega tndi nas vse v stani! z najati do tega bodrila: saj b uli vsa naša molitev, kakor da se dviga proli nebu i/ A i i!i kup. ki so poine kadila. (Sir. ">. S.)
Dragi! Našim malim in nam velikim stopa s temi in tudi še drugimi pomenljivimi božičnimi šegami preti dušno oko svetost (j< »spodnjega rojstnega dneva, ki ga naš narod sploh zove .Sveti dan".
V kak osen opomin j in pouk nam bodi to naziva 11 je ..sveti dan" o tem premislimo ob kratkem danes.
Svet je. dragi, rojstni dan onega, ki ponosom more na se kazati in opominjati, da sveti bodimo, kakor je on; svet bodi dan prihoda na to zemljo njega, ki je začetek in konec, v katerem sc gibljemo in smo zjedinjeni kakor udje enega velikega telesa, kojega glava hoče biti on sam. Svet ta dan. v kojega svetosti temelji vseh praznikov cerkvenega leta svetost.
Svet mora biti sv. cerkvi rojstveni Iz-veličarjcv dan. Zato ga svetkuje kakor v letu noben drug praznik. Vsakemu mašniku namreč pripušča, da trikrat opraviti sme danes nekrvavo daritev prednost, ki ni dana nobenemu drugemu prazniku in nobeni drugi nedelji v cerkvenem letu. iti ne le zarano i.) • »1 - pričetku dneva, tudi o polunoči sc sme obhajati slovesna božja služba to /adnjc pa posebno radi tega. ker se je p(> ustnem izročilu Krist o polunoči. _)_». decembra. porodil na ta svet.
Svet je božični dan v našem spominju. ki nas vodi v otroška leta nazaj, l/rojeni v krbnili in vernih hišah veliko duha po\ zdigujočih srce ohlažujočih pi »vedel; smo čuli že vsi v prvih svojih letih in je čujemo o Svetem dnevu še danes. Ne da bi morale biti resnične, ali da bi sploh resnične bile take povedke; to moč pa imajo vselej, za oblaževati samega otroka v prvih njega letih in ga s to blagodejno silo spremljajo po vsem njegovem nadaljnem živenju. Kako se to sveto noč vsa voda izpremeni v vino a le za trenutek; kako o polunoči iz-pregovore vse sicer mutaste živali; kako tič tiča vje. da le mesa dobi. ta dan ker na Božič tudi ob petkih ili zdi/i\. i od mesnih jedi. To in telim podobno narodno blago nam je još od otročjih dni mil in poučen božični spominj.
Svet nam je Gospodnji rojstni dan v domačem družbinskem živenju. Marsikak opravek je tak. da se ga smeš poprijeti vsak dan; tudi največi praznik. A božični dan ti ga vender ne pripuste radi tvoji verni domači. Cerkev in molitev v cerkvi — kedo si ne želi biti nazoč danes ob treh sv. mašah doma pa kaka pobožna knjiga v roci in kaki mirni ter izobrazil joči pogovori, ki vtrjujejo v rodbini cvloskupnost in prijateljstvo in ljubezen to je božično domače opravilo. Ne stopinje ni storiti ta dan drugam. nego v cerkev in na dom. Kolikrat se mi vrača v živ spominj zgodba iz otročjih let. Hotel sem Sveti dan šolskega tovariša obiskati v njega očetni hiši. ..Ne — danes ne smeš!" glasilo se je preprečilo in rad sem preložil pohod na sv. Štetana praznik. In se danes se vedem po tem. da le nasprotnega ne veleva dolžnost.
Božič torej, dragi, nam vsem kakor vesel tako svet dan. Kolikrat se solza v oko prikrade čutečemu priletniku. ko gleda pred seboj !<> miadinino stremljenje in vrvenje oh lepih božičnih navadah.
Ohranimo si te krščanske božične šege. Pomen Svetega dneva ter mnogih ga spremljajočih božičnih praznikov in dni pa naj nam stalno v duši bedi.
To na zemlji tako vse naše dni, dokler nas ne povabi božično dete, danes rojeno, na božični praznik gori k sebi. Amen.
Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske.
10. Cerkev sv. Jožefa.
tD.iljc.l
Pri h ml k i d i < k a 1 cea t o v. Njihova g o -s t o! j u b n d s t.
Opiv.ivaje zgradbo ^v. Jožefa cerkve sem • »menil Kggenbergovega volila in daru; lf.000 gld.
lepa in za tedanji čas znatna vsota! Toda ta denar ni zado>;oval niti za zidanje, kamoli za živež in druge vsakdanje potrebe bosim menihom.
S čim so se živili diskaleeati? Redovni de-tinitorij v Rimu je leta P>43. dovolil, da se prenese grofa H a r r a n t a glavnica 10.000 gld. iz Prage v Ljubljano. Obresti tega denarja, naloženega pri deželnih stanovih, naj rabijo bosačem za živež. Seveda so bile premajhne in niso zadostovale niti za najnujnejše potrebščine menihov, katerih število se je sukalo krog 24 — po 19 patrov in po 5 ali (> lajikov bratov.
Diskalceatom so prišli na pomoč mnogi dobrotniki. Kronika nam je ohranila dolgo vrsto ustanovil i ko v in ustanov nic, ki so za svojega žilka ali v oporoki naklonili cerkvi sv. Jožefa obilne glavnice. Za obresti so brali diskaleeati sv. maše. Od teli ustanovljenih sv. maš tti imela koristi samo cerkev, nego v prvi vrsti samostan.
Nekaj je vrgla bira. Predno so se bili naselili v Ljubljani, zavezali so se bosači z reverzom, da ne bodo nikdar hodili pobirat miloščine po kranjski deželi, nego da hote izhajati s svojimi sredstvi. A ta obljuba je bila kmalu pozabljena. Diskaleeati so se izgovarjali, češ, da je njihov red prosijaški že od nekdaj in da jim je cesar Ferdinand II. dovolil, da smejo prositi; njegovo dovoljenje se razteza na vse avstrijske dežele, torej tudi na kranjsko. Leta lbf>9. so krenili po žitno biro na Dolensko in po vinsko na Vipavsko. Sto let pozneje so pošiljali diskaleeati svoje ljudi ne le na Dolensko, kjer so pobirali žito samo po gradovih, nego tudi na Ciorcnsko. Tu so prosili poleg navadnega žita še ajde in masla. Po Ljubljani so pobirali v adventu za sveče in v postu za božji grob.
Koliko so nabrali? Izkaz, ki so ga diskaleeati leta 1704. predložili vladi, pravi, da ob srednjih letinah nabero po 80 mernikov žita, mernik po 1 gld. 8 kr.; torej je bila žitna bira vredna 90 gld. 40 kr. Ajde naprosijačijo kvečjemu 40 mernikov, vrednih 22 gld. 41 kr., ko je mernik po 34 kr. Kadar so bile gospodinje najradodarnejse, došlo je bosačem po tri stote masla (po 3 groše funt, znaša torej 45 gld.)
Kakor drugi prosijaški redovi, pošiljali so tudi diskaleeati brate I a j i k e s kakim hlapcem vred na biro. V mrtvaškem zapisniku se hvaležno s p o m i n j a j o svojih bratov, ki so jim opravljali ta težavni posel in jih slave kakor svoje in ubogih red n i ke. Nekega brata diskalceata je zasačila smrt na njegovem prosijaškem potovanju. Brat
Fortunat a s. Feliciano je bil med šmarnimi mašami leta 1759.ua biri na Gorenskem. Dne L ki-malca je potožil hlapcu nosaču, da mu slabo prihaja. Bolezen ga je jela šiloma napadati vsak drugi dan. Tisti večer pred malini šmarnom je pritapal br. Fortunat ves potrt in zmučen v župnišče v Cerkljah. Župnik Jurij Fabijan je takoj spoznal, da je bolezen nevarna, zato je poslal tisti dan po prazniku v Kranj po zdravnika, ki je izjavil, da so ,pcteclie*. Bolniku, ki je imel to bolezen, so se spustili rdeči mozoli. Zdravilo, ki ga je bil dal zdravnik, tli moglo odvrniti smrti nastopi vse dne 10. kimalca ob šesti uri zjutraj. Razen zdravil in postrežbe je naklonil župnik bolnemu gostu sv. zakramente. Zvedevši o nesreči je prijor takoj poslal o. Ahacija z br. Mohorjem v Cerklje. Prvi je pripeljal mrtveca v Ljubljano, drugi pa je nadaljeval biro. Pokojni brat Fortunat je bil doma na Bučki. V samostanu je bival 34 let. Bilo mu je dva dni manj nego 04 let.
Diskaleeati s o j e m a I i dar o ve, a tudi dajali. Siromakov prosečih jedi in podpore je bilo vsak dan dosti ob njihovih samostanskih vratih in vratar, deleči jim miloščino je imel mnogo posla.
Gostoljubnost ljubljanskih diskalceatov je bila sploh znana. Dne 17. velikega travna 17(»2 se je vstavil preprost voz pred njihovim samostanom. Neki kmet iz Logatca je pripeljal bolnega usmiljenega brata Avrelija k diskalceatom. Kakor pred tremi leti br. Fortunata na Gorenskem, zalotila je br. Avrelija vročnica na Notranjskem, kjer je pobiral biro za tržaške usmiljene brate. Diskaleeati so ga radovoljno sprejeli, oskrbeli s sv. zakramenti in ko je umrl dne 24. velikega travna, pokopali ga v cerkvi sv Jožefa.
A leta 1772. se je dvakrat namerilo, da so bosači morali odsloviti gosta. Dne 4. malega srpana tistega leta zjutraj je jokal na cerkvenem pragu najdenček. Nekaj tednov pozneje je kričal zopet nek zapuščen črviček na porti. Obema naj-dencema sta bili pridejani imeni in spričevalo, da sta krščena. Prvega so izročili diskaleeati pl. Ja-nežiču na oskrbo, drugega pa njegovemu uradniku Kralju.
(I);iljc priile).
Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do I 1374.
!'<»/<tr;i\lji na krajina I»rv/n.i, RoJ.lkoV nioiiti Ii iiil «|i;tll!
Anion .M< .J\v«l
(Dalj-.)
Črtice i / jasnejše z g o d o v i 11 e Bele K r a j i 11 e.
Da sem bi! v dosedanjem tako obširen, je uzrok to. Ker sem hotel iz zgodovine Slovencev pokazati, kam je v teku časa spadala Belakrajma, dokler ni postala mejna marka istrska ob enem s Krasom in delom Notranjske. ifnner-M itei-Krain mu len Hauptorteu Mottling u:id Isciiernembl ais vvindische Markt Istriens. Diinitz. Gesch. Kr. I. d. st. i4.-,.>
!.. »o je vladal ua Kranj-kem mejni groi Urik. sfn Popona iz VVeimai-Orlamiinde in Acike, hčere istrskega grofa Veselina. IN) soprogi je dobil Lir.k tudi mejno grol.jo Istro. L. iOM <e je pa Mrk oženil z Zofijo, hčerjo ogrskega kralja Bele I.. sestro poznejšega kralja Ladislava. Dmgo Ladisjavovo h^id, lepo .Jeleno, je pa vzel v zakon zadnji Itrvatski kralj Svimmir. Te rodbinske vezi med s,,.C(jn;:!|i vlada-ji ><» imele za Beiokraiino
važne posledice.
\ dobi, ko >e je cesar dolgo vojskoval s papežem radi invcMitmc ter se tako malo brigal za obmejna p«»-e-:va. za deželne meje na jugu, je bilo mogoče, d.» s,» ogrski. oziioina hrvatski kralji. - vdisnmii mejnimi grofi zvezani po svaštvu, razteg;iii: svojo oblast eez Gorjance. Verjetno je. da sv je ob istem času vstan »vila Metlišk i gro-i:ja. ki se je združila - Hrvaško. « pozneje se ločila od nje iu postala v mnogih ozarih precej samostojna m se imenovala ..Marekia tiungarica." Zato se \ naslednjih stoletjih metliška groiij.: sIve; prisieva Kranjski. 1 sC kaže vender v mnogih ozirih precej s ,-11 o lojt.a. Verjetnejša je druga misel, da je L utisi iv. Vst-novijaje zagrebško skotijo I. <i4«>. 1 > 1 istel Metliški*, oziroma celo Belo Krajino zagrebški skotiji zaradi tega. ker so bili hrvatski kralji n.t svetu okoli Metlike pridobili mnogo lastnih posestev in desetin, ne tla b" bili mieli deželno gospi.dMvo. I a posestva je podedovala baje Ladislavov.! sestra in jih prinesla kakor doto. ko se je odložila z l irikom. Ker s«, bj|j tudi oglejski očaki v rodovinskih razmerjih z vladajočo I bikovo rodovino. oziroma z njega |>o-
touistvom, umljivo je, da se nahajajo tudi oni kako: posestniki v Belikrajini v naslednjih časih, v ender mislim, da jim ni bilo toliko za svetno gospodstvo v teh krajih, marveč več za duhovno jurisdikc.jo. svet pa je spadal pod vladajočo rodovino. Pridobili so si torej očaki duhovno juris-dikcijo in jo branili in ohranili. Važno se mi zdi to omeniti radi pozneje navedenih prepirov med Zagrebom in Oglejem glede duhovne nadoblasti.
Po Hrikovih potomcih je prešla po možitvah in ženitbah najprvo Bela Krajina v roke grofov A u d e c h s - M e r a 11 c e v (I). Niso pa ti grofje v nobeni zvezi s tirolsko euakoimeno rodovino nego v zvezi z mejno grofijo Istro, katere posestva poleg očakovih so imeli v fevdu. Ležala so ob morju: ..Meer"-an.
r.
Popotne drobtine
IX.
Stralsit nd .'50. julija.
O polnoči sitio se vstavili na skrajnem robu južne Švedske. Mestece se zove T r e 11 e b o r g. Pred nami se razprostira baltiško morje, ki se mu bo treba izročiti. Oko ne vidi morja v nočni tmini. pač pa sii<; uho razburkano val.nje. Mogočni parnik .Imperator" je čakal na obrežju, da sprejme p.»potnike tei jiii ponese pioti Pruskemu. Plasij:vo sem zri pred seboj, toda pogum mi je dajal,1 velika ladija, ki se bo s svojim debelini oklepom nevstraseiio borila s sovražnimi vetrovi.
Xa nebu se ui opazila nobena zvezda, da je bila noč toliko temnejša. Vrli tega je razgrajal vihar vedno silneje. Na parnikovem krovu smo se opotekali semintje ter iskali držajev, da nas ni metalo po tleh. Nekateri >o poiskali ležišča, d 1 bi lažje prenašali hrščanje ladije in bučanje vetrov. :i vstajali so drug za drugim, ker je bilo zibanje neznosno. Imperator s<* je sedaj pogrezal v valove, sedaj se dvigal iz njiii, kmalu se je nagnil na desno, kmalu na levo. Bil je v istini divji pleš. se bolj grozen zaradi črne teme, ležeče nad lazljutcnim oceanom. Nihče ni zatisiiil oči. Kdo t)! mogel biti ravnodušen v tako hudem boju. kakor ga je vojeval Imperator z naravnimi silami >
Pa obrnilo se je na bolje. Z jutranjim svitom se je začel polegati vihar. Že se kaže suha zemlja,
tr» < tj. 4 C S*1
CT* O
H <
g
kmalu priplujemo v zavetje. Parnik vozi bolj počasi in nas srečno dovede v pristanišče Zasnica na oioku Rujana (Rtigen). Rujana je bila v davno minulih stoleTjiii lastnina polabskih Slovanov, sedaj so jej Prusi gospodarji. Sprejeli so nas financarji in u un strogo pregledali prtljago. Potem smo zasedli železniške vozove. Stroj nas je tiral mimo glavnega m .-ta Bergen, ležečega na mali višini. Ko pndemo do nasprotne strani otoka, spravijo vlak na parobrod, in vse skupaj je šlo čez morsko ožino proti mestu StraNund.
Samo dve uri časa sem imel za ogled Stral-sunda. Mesto una nekaj zgradeb. ki mu dajejo srednjeveški značaj. Najbolj se odlikuje M rijiua cerkev, kipeča s svojim visokim zidov jem rad vsa druga poslopja. Naj se skrije vsaka n »vo-liobna stavba pred njenim vitkim, a under veličastnim stebrovjem. In ii križ isti oboki, n ,\a-dezno lahki kakor igrača, a vender u•> eči lako pezo! Da, gotika je izmed si ivbiuiii slo.. >v vender najlepša. Zato hodijo sedanji mojstri kakor marljivi učenci k starini v s >lo. okušajo jih posnem iti. ali jih bodo dosegli? Menda ne. Kak rje dosegla slikarska, kiparska in glasbena umetnost že v davno preteklih časih \isck dovršenosti, tako ga je dosegla tudi stavharska umetnost, posebno gotika.
Župti.k lo^ia i.iviižar.
Iz sveta.
Mojster Perosi Brezmadežni. Slavni glasbenik duhovnik Pero-i, dosmrtni ravnatelj pa-peškega zbora, je dovršil -v »jo n i j novejšo skladbo na slavo Brezmadežne in jo izročil osrednjemu odboiu rimskemu za proslavo jubileja biezuia-dežnega spočetja Marijinega. Odbor napravi posebno svečanost za izvajanje te najnovejše Pero-sijeve kantate.	K I.
Delovanje usmiljenk v rusko-japonski vojski. V dne i i od 30. avg. do 1. septembra t. 1. je bila krvava bitka ob reki Taicuo. Rusov je bilo mrtvili 3.001), ranjenih pa 13.000. V ruskem taboru je bilo do o00 usmiljenk. Imele so toliko posla z ranjenci, da >«> trgale kose svojih kril za obveziio ranjencem.
Na Ogrskem zelo vre med katoliškimi Slo-v a k i , katerih štejejo dva milijona. Posebno velik nemir je v košicki škotiji, kjet se vsiljuje tamošnjim slovaškim vernikom pri služili božji madjarski jezik, ki ga ljudje ne uniejo. Košicah so pevci proti madjarski pesmi zapeli slovaško; redarstvo jih je ovadilo iu bih so kaznovani. Vsled tolikega nasilstva kani 70 rodbin izstopili iz katoliške cerkve. Kosičko duhovstvo si zato ne beli las, kar je zelo žalostno znamenje. Slovaki se hote obrniti na sv. stolieo v Rini, da naj bi se postavila po robu takemu nezaslišanemu početju. Verniki molijo za srečen v>peh temu pri-zivu. — Kakor Slovakom vrivajo tudi M a i o -r u s o m na Ogerskem, ki so večinoma unijali t. j. giskokatoliške vere, madjarščino v šole in v cerkve. Kdo jo vsiljuje? To delajo njihovi lastni duhovniki, ki nimajo srca za svojo narodnost ljubši jim je nasmeiiljaj županov ah ministrov, nego blaginja ljudstva. Zidje se lolpoma selijo v ondotne vasi, da tamkaj po svoji znani navadi gospodarijo. Ljudstvo se nevoljno obrača od duhovnikov madjaronov — zal, da ne oslavlja samo njih, nego tudi katoliško cerkev, lako je nedavno občina sačalska s 3000 prebivalci prestopila na pravosiavje; zanjo sta sli občini: Izza iu Velika Lučka; v občini Herničah je odpalo 138 ljudi. C) Veliki noči so se dosedaj po siarodavni navadi pozdravljali z vzklikom: *liiisto> voskres, vo istiuu voskres," ali sedaj je tak pozdrav prepovedan. Poinadjarjeni duhovniki ukazujejo, da naj se pozdravlja po madjarsko: Dicsertessek .ieziis Krisztus. Proti temu se vpirajo ljudje. Zlobne moči hote zatuli narodnost, a ž njo propade tudi veta.	p. n
S p i u li / n r u d ii: m i e u ; i 1 i n i k j r i i ^ r . t i \ lv in oui>hi jv pra\ p*»i;«!St«»kiai vjo\riit luiii I \ XIII.. storimo /<u':'lk«ilii -Vojc^.i \ ki«l:irstv:i . 1 );i;iH t• Ui|'i:!:oi> t«« povitorj.i lv ž i i, il.i 11 L* ><-a.i nji-p ^las tt.iijv
Vrttlink
iz domovine.
Vzklik presv. Srcu Jezusovemu: P res ve t««
Srce Jezusovo, usiniii se nas! se izza druge adventne nedelje t. j. izza !. dne grudna t. i. pristavlja pomasiiim molitvam zapovedanim od pokojnega Leona XIII. Ta trikratni dodatek je
ukazal sedanji pipež Pij X. On želi, da bi se v naših prežalostnih čn^ih verniki zatekali do presv. Srea Jezusovega, hvalili ga. zadoščcv ili mu in ga prosili usmiljenja. Ako se ta klic molitvam po sv. masi že zapovedanim doda trikrat, podeli >v. oče duhovnika m vernikom odpustek sedmih let in sedmih kvadragen. Ti odpustki se morejo nakloniti dušam \ vicah. Zadostuje, ako duhovnik reče: Presveto Srce Jezusovo, verniki pa odgovore: usmili se nas! Iu to trikrat tako.
l'o .l.jublj šk..j. listu" št. VIII, _'S novembra
Konec Marijinega leta. Kakor se je v minuli dobi posvečeni Brezmadežni vrstila slavnost za slavnustjo. tako se je jubilejno leto tudi slovesno zavrsilo. Presvetli knezškoi ljubljanski je zato ukazal tridnevnuo, ki se je opravljala po naših cerkvah dne ">.. t>. in 7. grudna; zjutraj po sv. masi ali zvečer so ve pred Najsvetejšim molile lavretaiiske litanije z molitvijo na čast Brezmadežni. Takisto s,, imeli sedaj ob k' ncu Marijinega leta p«» skotovein ukazu ucenci nižjih in srednjih šol ob voditeljstvti svojih katehetov primerne cerkvene slovesnosti.
Zrnje.
"tUil bogovom je posvečen neki tempelj v japonskem svetem mestu Kioto. Nu, to še ni nič tak«» čudnega, še čudneje je to, da se nahajaj« » v omenjenem templju kipi vseh teh uia-likov. Cel gozd bogov je torej nameščen v tem-pljevi notranjosti. Kakšno je stališče bogovom? Prečudno vsak kip drži v vsaki roki drugi manjši kip in ta zopet v vsaki roki se manjša kipa itd. skoro do neskončnosti. Med temi malimi sC nahaja precejšnje število živali - divjih m domačih. Tako je med njim. krog sto volkov in tudi dve ali tristo kač. Ne tnalo oltarjev imajo jazbeci, katerih naklonjenost >j V/.
kušajo pridobili Japonci boječi se njihovega zlega očesa.	X.
Ljubljanska ško/ijska kronika.
Papeževim hišnim prelatom je bil od svetega očela Pija X. imenovan prečastiii gospod častni kanonik in profesor bogo^ovja Josip S m reka r.
P r o t e s o r j e m c e r k v e 11 e z g o d o -v i n e i 11 c e r k v e 11 e g a p r a v a na ljubljanskem bogoslovnem učili ščit je bil imenovan č. g. dr. .losi p (j r u d e 11. vodja Alojzijevišča v Ljublj a 11 i.
K a 11 o 11 i č 11 o v 111 e š č e 11 i s o bili čč. gg.: Ivan I) o b n i k a r na župnijo Smlednik dne 20. oktobra PUM; Ivan Dol i na r na župnijo Janče dne 20. oktobra PI01; Josip K ti i l i c na župnijo Tomišelj dne 27. nov. 1 - M) 1.
Podeljene so bile župnije: Jan č e časti temu g. Ivanu D o I i 11 a r j u, kapelami \ Logatcu; T o 111 i s e 1 j tamošnjenin kurainemu benelicijatu č. g. Jos. K niti c u.
P r e 111 e š č e n i so bili čč. gg.: Anton Poljšak iz X iklega kot ekspozit v Bevke; Frančišek Pa v š i č iz Dovjega v Naklo; Ignacij Z a p 1 o t 11 i k iz Škofje Loke v Logatec; Andrej Z g a g a iz Sinartina pri Kranju v Št. J inž.
1' 111 r I je č. g. Josip J e r e b, upokojeni dragarski župnik, v Ljubljani dne 12. nov. P.K1-1.
Priporoča se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom.	1 .j. škof. list \ iii _'<s. nov.
Popravek.
V LX. listu , Danic*." stoj na str. o8<S. namestit »francoskega kralja": t r a 11 k o v s k e ga kralj a.
.Danica" izhaja vs.ik pvtek na celi j».»li m velja j»o pošli /..1 vse leto »i kron, za pol leta -i krone, za četrt leta krono mi vin Zunaj Avstriji velj.i /a w k to 7 kron: za Ameriko kron Ako !m bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej \ I jubljam se dobivajo |»os.iniezne številke po 10 vinarjev v I.ovro Itlaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane
I' 1 c li 1 e r j e v 1 tabakarni na Kongjesnem trgu