Poročllo o delu krajevne organizacije SZDL Stara Ljubljana v mandatnem obdobju 1975-1978 Krajevna organizacija SZDL Stara Ljubljana se je v preteklem mandatnem obdobju, kot frontna organizacija družbenopoiitičnih sil v krajevni skupnosti, vključevala v vsa družbeno-politična dogajanja v KS, kjer se je pojavila bodisi kot pobudnik ali nosilec akcij, bodisi kot usklajevalec interesov in pobud. Važnejše akcije, v katerih je bil zajet interes najširšega kroga krajanov kot članov SZDL in ki so bile organizirane v okviiu širše družbeno-politične skupnosti, so bile naslednje: - samoprispevek II, - akcija za pomoč prizadetim v Posočju, - akcija za vpis posojila za ceste, - javna razprava o osnutku zakona o združe-nem delu, - ocena delovanja delegatskega sistema in - piiprava in ocena volitev 1978. Z uspešno izvedbo teh akcij je KO SZDL dokazala visoko stopnjo družbenopolitične za-vesti krajanov, organiziranih v SZDL kot fronti vseh organiziranih socialisitčnih sil. S svojim delovanjem v KS je KO SZDL s svojo stalno prisotnostjo pri spremljanju in us-klajevanju interesov in pobud dosegala z na-slednjimi akcijami vključevanje najširšega kro-ga prebivalcev v samoupravni in politični si-stem v KS: - obravnava srednjeročnega družbenega pla-na krajevne skupnosti in občine Ljubljana Cen-ter, - javna razprava o osnutkih statuta krajevne skupnosti, statutobčine Ljubljana Center in me-sta Ljubljane ter - ustavno preoblikovanje krajevne skupnosti na osnovi novosprejetega Statuta KS, s poseb-nim poudarkom na delegatski organiziranosti samoupravnih organov krajevne skupnosti. V okviru aktivnosti SZDL kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil v krajevni skup-nosti je bila KO SZDL s svojo stalno prisotnost-jo pri utrjevanju in organiziranju družbenopoli-tičnega sistema pobudnik pri naslednjih akci-jah: - razprava in sprejem pravil krajevne konie-rence SZDL,, - razprava o pravilih občinske organizacije SZDL Ljubljana Center in o statutarnem skle-pu o pristojnostih, medsebojnih razmerjih in organiziranosti mestne konference SZDL Ljub-ljana, - javna razpTava o študiji Edvarda Kardelja o političnem sistemu socialističnega samouprav-ljanja, gradivu VIII. kongresa ZKS in XI. kon-gresu ZKJ in - proslave 40. obletnice ustanovitve kongresa KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ ter drugih zgodovinskih jubilejev. Pri nenehnem spremljanju dogajanja v KS in KO SZDL posvetila posebno pozornost obrav-navanju življenjskih vprašanj delovnih ljudi in občanov v KS, predvsem pri obravnavanju pro-blematike stanovanjskega gospodarstva in vprašanju prenove starega mestnega jedra, vprašanjem medsebojnih odnosov v stanovanj-skih hišah in organizaciji hižne samouprave. Pri analizi tega področja delovanja KO SZDL je nujno ugotoviti odprtost drugih subjektivnih sil za delovanje organov SZDL in povezanost poli-tičnega in samoupravnega delovanja v KS. Kra-jevna organizacija SZDL je posvetila posebno pozornost razvrjanju in krepitvi samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti. Ustavno preoblikovanje krajevne skupnosti, na osnovi novosprejetega statuta in s posebnim poudarkom na delegatski organiziranosti sa-moupravnih organov, je proces, v katerem nam je uspelo dati delovanju samoupravnih organov novo kvaliteto, predvsem pa s pravilno usmer-jeno kadrovsko politiko pritegniti v vrste kandi-datov in kasneje z volitvami zagotoviti v dele-gatsko oblikovanih organih visok odstotek mla-dih in žensk, predvsetn tistih, ki še niso bili aktivno vključeni v delo družbenopolitičnih sil na terenu. Vendar je potrebno ob tem takoj ugotoviti, da nam to nalaga tudi obveznost stalnega usposab-ljanja delegatov za opravljanje zaupanih nalog. Ugotavljamo, da v KS sprecej zadovoljivo opravlja svoje funkcije hišna samouprava kot osnovna celica krajevne samouprave, in to ne samo pri gospodarjenju z zgradbami, namreč tudi na področju civilne zaščite, družbene sa-mozaščite, v delegatskem sistemu kakor tudi pri delovanju družbenopolitičrvh organizacij v krajevni skupnosti. Glede na specifičnost kra-jevne skupnosti (stare hiše z manjšim številom stanovalcev) so vse naštete oblike vgrajene v hišno samoupravno, oziroma v hišne svete kot izvršilne organe zborov stanovalcev hiš, v veči-ni primerov po poverjenikih, razen v nekaterih večjih zgradbah, kjer so za ta področja oblikova-ne posebne komisije. Družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti se vključujejo organizirano v vsa do-gajanja, kar velja posebno za Zvezo komunistov in za organizacijo Zveze borcev NOV. Aktivnost združenega dela v krajevni skupno-sti je čutiti predvsem tam, kjer smo krajani našli z delavci skupen interes, kar velja predvsem pri pripravljanju in usklajevanju obrambnih načr-tov, pri dogovarjanju in usklajevanju programa prenove ter še nekaterih posameznih področij kot so komunala, promet in podobno. Za zagotavljanje vključevanja najširših inte-resov krajanov v delovanje krajevne samoupra-ve in DPO rnoramo v naslednjem obdobju po-svetiti posebno skrb poglabljanju notranjih or-ganizacijskih-odnosov v KO SZDL. Pri tem mi-slimo predvsem na uresničevanje delegatskega sistema v KO SZDL, kar dosegamo z doslednim izvajanjem delegatskega načela pri oblikovanju nove konference. Z utrjevanjem vloge terenskih odborov SZDL in poverjenikov SZDL v stanovanjskih hišah, moramo doseči podružbljanje organov hišne samouprave, kar je eden naših glavnih ciljev v naslednjem obdobju. Večjo pozornost je potrebno posvetiti pred-vsem delovanju sekcij in drugih oblik delovanja SZDL, kot skupen interes krajanov v okviru SZDL, kot osnova za reševanje življenjskih vprašanj delovnih ljudi in občanov v KS.