Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. januarja 2021 - Leto XXXI, št. 1 stran 2 Prijetno brskanje po košarici »Ostanite zdravi, ...« stran 4-5 Goran Dragić stran 6 Te je še lüstvo odlo po vesi stran 8 2 Prijetno brskanje po košarici Ko sem nekaj dni pred božičem obiskal Slovenski dom v Monoštru, je dolgoletni urednik Porabskih koledarjev Karči Holec pravkar nalagal večji kup najnovejših letopisov Slovencev na Madžarskem v prtlajžnik avta. »Glej, kako je težek,« mi je enega od izvodov potisnil v roke – in res, čeprav je bilo leto 2020 hudo zaznamovano s svetovno pandemijo koronavirusa, je urednicama Porabskega koledarja za leto 2021 uspelo sestaviti ne le zajetno, temveč tudi okusno opremljeno in vsebinsko bogato publikacijo. »Za ovitek sva s kolegico izbrali gospo iz koruznega ličja, ki so jo pripravile naše rokodelke. Naj se vidi, da smo bili tudi v preteklem obdobju aktivni. Izdelek je veliko vreden, ker je narejen lastnoročno. Vemo, da je naš, vemo, da je porabski,« je s pripovedovanjem začela ena od obeh urednic, sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek. »Pri urejanju koledarja sva ostali pri ustaljeni praksi, tako vsebinsko kot grafično,« je besedo prevzela druga urednica publikacije Nikoletta Vajda-Nagy in dodala: »Poleg novih avtorjev sva povabili tudi stalne sodelavce, približno polovico iz Prekmurja, drugo polovico pa iz domače pokrajine.« Če začnemo listati po najnovejši publikaciji Zveze Slovencev na Madžarskem, ki so jo naročniki tednika Porabje prejeli dan pred lanskim božičem, se nam pogled najprej zaustavi na barvnih risbah v koledarskem delu. »Vsako leto si moramo izmisliti nekaj novega, da bi se ljudje lahko naučili nečesa novega. Prosili sva porabsko etnologinjo Marijo Kozar, naj nama pomaga predstaviti domače šege. To pa tako, da jih na kratko opiše v našem narečju in jim doda ilustracijo,« je dejala Gyöngyi Bajzek in izpostavila, da je ob predstavitvi šeg, ki počasi tonejo v pozabo, velika vrlina koledarskega dela uporaba arhaičnih porabskih izrazov (imen mesecev oziroma besed kozaur, vötrivanje ali locné). Tokratni uvodnik je k letopisu prispevala generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček, ki je svoje misli v knjižni slovenščini postavila med okvirna odstavka v prekmurščini. Največ misli v svojem pozdravu namenja nenavadnim razmeram v preteklem letu, med drugim porabskim maskam za Slovenijo in osiromašenemu kulturnemu dogajanju, nadalje pa izpostavlja pomen bodočega gospodarskega in siceršnjega razvoja Porabja. Na koncu svojega prispevka poziva slovenske starše, naj predajajo materinščino svojim otrokom in se na skorajšnjem ljudskem štetju izrečejo za Slovence. Vprašanje ljudskega štetja se še dvakrat pojavlja v prvem razdelku z naslovom »Porabje«: tako slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss kakor predsednica Slovenske zveze Andrea Kovács spodbujata bralce k izpovedovanju narodnostne pripadnosti. V poglavju med drugimi lahko beremo še o pomembnih obletnicah 30-letnici Zveze Slovencev, 10-letnici Cerkvenega pevskega zbora Števanovci in 20-letnici Ljudskih pevcev Gornji Senik. »Vsako leto k sodelovanju povabimo avtorje tako iz Porabja kakor iz Slovenije,« sva dalje listala po koledarju z Gyöngyi Bajzek. »Pomembno je, da čim več ljudi bere naš koledar. Zato pa moramo imeti članke v knjižnem jeziku, da bi tudi drugi spoznali, kaj delamo mi tukaj v Porabju, kaj je za nas pomembno. Po drugi strani pa je koledar seveda namenjen našim ljudem, da bi ga lahko prebirali in razumeli, kaj jim želimo povedati,« je pristavila sekretarka krovne organizacije. Ta dvojnost je prepoznavna že v razdelku »Razprave in študije«, kjer poljudno-znanstvene prispevke o skupnem porabsko-prekmurskem prostoru v narečju objavljajo Marija Kozar, Dušan Mukič in sodelavki murskosoboškega Pomurskega muzeja Jelka Pšajd in Tamara Andrejek. V slovenskem knjižnem jeziku pa lahko preberemo daljšo jezikoslovno razpravo o porabskem kmetijskem izrazju in študijo o pomenu prvega sombotelskega škofa Jánosa Szilyja za ogrske Slovence. V Porabskem koledarju najdemo pod naslovom »Za duge zimske večere« že tradicionalne črtice, novele in daljše pripovedi. Največ zgodb so prispevali članice in člani Društva upokojencev Murska Sobota, med avtorji pa najdemo tudi generalnega vikarja Škofije Murska Sobota Lojzeta Kozarja ml. in goričko rojakinjo, ustavno sodnico Etelko Korpič-Horvat. V »dolgih zimskih večerih« pa lahko prebiramo še hudomušni pri- povedi Aleksandra Ružiča in tri kratke zgodbe stalnega avtorja v našem časopisu Mikija Roša, domači bralci, ki so vešči le porabskega narečja, pa lahko spoznajo prevod klasične novele Janka Kersnika v domačo govorico. »Letos ponovno imamo poglavje ’Piše mladi rod’,« je opozorila urednica Nikoletta. »V tem razdelku lahko preberemo prispevke dijakov monoštrske gimnazije in učenke gornjeseniške šole. Veseli sva, da nama je uspelo pritegniti tudi mlade in upava, da bova s tem spodbudili še druge njihove vrstnike.« Še mlajšim bralcem koledarja pa je namenjeno poglavje »Za otroke«. »Za najmlajše Porabce sva izbrali pravljice, ki so jih prispevali avtorji iz Slovenije. Z eno izjemo so napisane v knjižnem jeziku, sva pa jim dodali lepe slike, da bi še bolj pritegnili otroke k listanju našega letopisa,« je povedala urednica Gyöngyi. Po krajšem premoru se je na strani Porabskega koledarja vrnilo poglavje »Za vertinje«. »Nekoč smo objavljali predvsem recepte, ki so jih večkrat uporabljali v Porabju. Skoraj povsod je bilo zraven meso, ki ga jemo redno. Letos pa sva bili mnenja, da bova predstavili nekoliko drugačne jedi,« je na recepte okusnih jedi z okusnimi posnetki opozorila Gyöngyi Bajzek. Vse jih je prispevala Lili Šiftar iz Prekmurja - ki je več let preživela tudi v Porabju -, in sicer v slovenskem knjižnem jeziku. Porabske matere naj bi namreč kuhale skupaj s svojimi otroki in bi se ob tem skupaj naučili slovenskih izrazov, pravi urednica Gyöngyi. »Poglavje ’Ljudje in usode’ je zelo priljubljeno med bralci. V njem lahko prebirajo Porabje, 7. januarja 2021 življenjske zgodbe in anekdote oziroma spomine na mlada leta,« je izpostavila Nikoletta Vajda-Nagy. V tem razdelku se na svojo mladost spominjata Porabki Ana Pénzes Časar in Vera Gašpar, medtem ko lahko preberemo tudi daljši članek mladega porabskega rojaka, rokometaša in poliglota Mátéja Kozme o prebivanju v različnih državah sveta. »Ker je bilo leto 2020 precej nenavadno zaradi koronavirusa – ki je, žal, posegel tudi v naša življenja -, sva si mislili, da bova uvedli novo poglavje,« smo izvedeli od Nikolette, medtem ko je v letopisu izbrskala razdelek »Koronačasi«. Pod tem naslovom lahko prebiramo zgodbice in pesmi, povezane s karantenskim obdobjem. Čeprav sta bili urednici zaskrbljeni glede fotokronike, je le-ta tudi tokrat lepo zapolnila drugo polovico Porabskega koledarja. »Člani naših društev in ustanov oziroma šolarji so ostali aktivni. Tudi v času karantene so ustvarjali in nadaljevali s svojim delom, le da nekoliko drugače. Seveda ni bilo toliko prireditev, uresničene programe pa so bogato ovekovečili,« je pristavila Gyöngyi Bajzek in prevrtela 130 strani fotokronike, v kateri bralec lahko spozna lanskoletno dejavnost obeh porabskih krovnih organizacij, slovenske zagovornice, generalnega konzulata, šol, kulturnih skupin ter drugih narodnostnih samouprav in društev. »Ljudje pričakujejo koledar, mogoče zato, ker izide le enkrat na leto. Je kot košarica, v kateri najdeš najrazličnejše vsebine. Upava, da sva dosegli svoj cilj in bodo ljudje letopis brali s takšnim veseljem, kakor sva ga sestavljali midve,« je zaključila sekretarka ZSM Gyöngyi Bajzek. -dm- 3 Pod Srebrnim brejgom … … so na obej krajej vrastvo za nauvi beteg daubili. Na madžarskom kraji so eden den prva kak na slovenskom začnili lidi cepiti. Depa zagnauk v prvi rundi v Sloveniji samo 5000 lidi na red pride. Kak pa že šegau ma, velka reklama po medijaj se je napalavala. Že včasin po tejm, gda so kamijoni s cepivom po cejloj Evropi raznok odišli, so od toga po nacionalnon teveni gučali. Skur tak je vögledalo, kak bi Mešijaša čakali, gda na granici začne klonckati. Je pa istina, ka so prvi tisti na redej, sterim najbole trbej. Lidgé v daumaj za starce do prvi cepleni, vküper z njimi pa eške tisti, ka v medicini delajo. Kak de tadale šlau, tau de se eške vidlo. Ranč tak de se eške vidlo, kak do slovenski smučarski skakalci tadale skakali. v Planici - v Meki skakanja - je do škandala prišlo. Na domanjoj svetoj zemli njim je nej pa nej šlau pa tau tistim, ka so eške eno leto nazaj najbaukši bili. Eden od nji, Timi Zajc, je gezik stejgno, ka za vse je njivi prejgen trener krivi gé. Najprva so njega suspendejrali, po tejm je sam od sebe eške prvi trener odišo. Sredi velke tekme je na drugi den spakejro pa ga samo več nej bilau. Zajc je malo rejč nazaj potejgno, tumačo, ka je biu čemeren, ka njemi je trno lagvo šlau. Leko včasin nazaj v reprezentanco pride, gda tau njegva forma pokaže. Depa na državnom prvenstvi je daleč, daleč za drugimi biu, tak ka, kak de enomi najbaukših mladincov na svejti tadale šlau, tau de se eške vidlo. Kultura tadale spi, kak bi una tö virus mejla. Vse, ka se godi, se leko prejk tevena ali interneta gleda. Istina, ka toga nega malo pa tau je tö istina, ka vse bole srmačkim kulturnim delavcom tau kakši velki pejnez ne prinese. Se pa na ministrstvi za kulturo nika šké geniti. Pisali smo do toga, kak sta minister za kulturo pa njegvi resor telko kritik daubila, kak eden minister nej. Zvün toga se je nej pa nej škeu zglasiti pa vöovaditi, zakoj so se skur vse subvencije dojstavile, zakoj so vnauge lidi na kulturni institucijaj vöminili, zakoj se vsikši, ka ga kritizejra, skur za rdečoga manjaka vözglasi. Un se pa dun zglaso pa povedo, ka vsikši dobi, ka ma dobiti. Tau se leko čüje tak ali ovak, nigdar se ne vej. Nisterni, steri vse vejo, gučijo, ka se je z obečavanjom zatoga volo zglaso, ka njim rejdno praškí spodkar pod zadnjimi. Njiva opozicija vse bole na glas se glasi, ka samo eške malo, pa uni kormanj prejkzemejo. Najbole batrivni vejo prajti, ka že včasim po nauvom leti. Tö zavolo toga straja se zdaj najbole prejgnji svojim liblenim Slovencom vse bole škejo poviditi, ene svoje ideje že nazaj vlečejo. Kak vse vküper vöspadne, tau de se eške vidlo. Snejg, snejg, snejg, vsepovsedi snejg, samo v krajini skrak Müre pa spodkar pod našim Srebrnim brejgom ga nega. Kak bi pri snejgi tö tau valalo, ka vsepovsedi ga majo, samo v provinci ga nega. Tak, kak se z vsejm godi. Pa se je tak zgodilo na den svetoga večera z vnaugimi držinami, stere svoje telefone, mobine, tevene pa internet prejk operatera Telemach nut majo zglašene. Štiri ali pet vör nejso mogli nika gledati, nikoga pozvati, prejk interneta nika nej delati. Cejla krajina je »nejma« ostanola. Kak bi se zanuva ranč tau škelo pokazati, kak je rejsan daleč vkraj od vsega. Nika so gučali, ka je do velkoga kvara prišlo. Skur niške njim ne vörvle. Leko, ka je rejsan kvar biu, depa takše se leko samo daleč vkraj od metropole zgodi. Takše teorije se čüjejo. Po drugom kraji pa se je pokazalo, pa vöprišlo, kak smo lidge brezi elektronike, digitalne tehnologije gauli pa bausi. Eni zavolo vsega, ka se je tisti den godilo, že na velke brodijo, ka vkraj od toga operatera k drugomi odidejo. Nej ji je malo, ka se tak glasijo. Kak de z vsejm tejm tadale šlau, tau de se eške vidlo. Srebrni brejg se leko samo naraji smedjé. Un že tak dugo na taum svejti stodji, ka za tau njemi nikše digitalne tehnike nej trbej. Miki Roš V spomin Zbogom, draga Karolina! Polna lepih vtisov ob končanem virtualnem simpoziju Bralne značke sem za Porabje napisala daljši članek o 60-letnici Bralne značke, simpoziju, predvsem pa srečevanjih porabskih šolarjev s slovenskimi literarnimi ustvarjalci in poustvarjalci. Poudarila sem, da Bralno značko in porabske šolarje najbolj povezuje eno ime – ime drage Karoline Kolmanič, »botre bralne značke v Porabju«, kot sem jo imenovala. Članek je bil objavljen 10. decembra in Karolina se je za vedno poslovila prav na ta dan … Neverjetno naključje! Karolina Kolmanič, rojena leta 1930 v Lomanošah pri Gornji Radgoni, pisateljica, prevajalka in učiteljica slovenskega ter nemškega jezika, je svoje prvo literarno besedilo objavila že pri sedemnajstih letih. Sledile so številne objave črtic, povesti in romanov, med njimi čez 30 samostojnih del. Tudi v knjižnem daru za porabske bralce se je znašla leta 2004 Karolinina zbirka kratke proze v knjižnem jeziku in v porabščini z naslovom Njena razpotja/Njena razpoutja. Pisala je o resničnem, vsakdanjem življenju (tudi svojem) in ljudeh iz svojega okolja, o aktualnih življenjskih zgodbah, polnih zapletov in obratov, a na preprost in prisrčen način. Zato so njena dela vedno imela svoje številne bralce. Karolino sem osebno spoznala pred skoraj tremi desetletji, ko sem začela službovati na Zavodu RS za šolstvo, na OE Murska Sobota, kot pedagoška svetovalka za narodnostno šolstvo Slovencev v Porabju na Madžarskem. V tistem času so porabski učenci že brali knjige za bralno značko, saj je Karolina bila tista, ki je leta 1987 skupaj z mojim predhodnikom, pokojnim Janezom Kerčmarjem, organizirala prvo bralno značko na drugi strani takrat še kar strogo zastražene meje. Hitro se je pozanimala, kdo je novi pedagoški svetovalec v Porabju in kmalu navezala stike z prej predstavili, zvrstile pa so se tudi gledališke predstave. V okolje, v katerem je spontana slovenska beseda redkost, je Karolina znala pripeljati živahnost, srčnost in slovenske besede, ki so še Zadnji nastop Karoline Kolmanič leta 2018 v Porabju mano. Leto za letom, skoraj tri desetletja, me je prijazno poklicala in po navadi rekla: »Veš, moramo spet z bralno značko v Porabje. Jaz že tuhtam, tudi Manci (Manca Perko, generalna sekretarka BZ) sem omenila, moramo nekaj narediti za te otroke. Pa knjige bomo nesli v vrtce in v šole …« In smo delali; leto za letom. Ob številnih kavicah ob ponedeljkih, ko sem prihajala v službo v Mursko Soboto, sva se dobivali in delali podrobne načrte, kako programe izpeljati najbolj optimalno: »Povabimo kakšno gledališko skupino, nekoga izmed pisateljev, ki pripoveduje dovolj jasno in artikulirano, da ga bodo razumeli; večkrat imam občutek, da je vsako leto manj otrok, ki res kaj razumejo slovensko, ampak mi moramo vztrajati in hoditi v Porabje,« je na glas razmišljala. Res, Karolina je vztrajala in ob veliki podpori Mance Perko prihajala v porabske šole vse do leta 2018. S kakšnim žarom in prepričljivostjo je otrokom pripovedovala svoje zgodbe! Vedno je z njo bil še kdo izmed avtorjev, katerega dela smo učencem Porabje, 7. januarja 2021 dolgo odmevale v spominih poslušalcev. Posebej svečano je bilo ob 25-letnici porabske bralne značke, na kateri je Društvo Bralna značka Slovenije Karolini podelilo posebno priznanje za njen trud in popularizacijo slovenskega branja v porabskih šolah. Sama sem bila velikokrat skeptična, morda celo nekooperativna, ker je v šolah večno prisoten pomislek o nerazumevanju slovenske besede pri učencih. Karolina je vztrajala in največja zahvala, da so ti obiski živeli in doživeli tako obletnico, gre prav njej. In vodstvu Bralne značke, vsem slovenskim pesnikom, pisateljem in drugim umetnikom, ki ste vsa ta leta prihajali v Porabje. Upajmo, da ti prihodi sem daleč, na vzhodni rob slovenstva, v nekem bolj prijaznem času spet oživijo. Spomin na našo Karolino bomo hranili v svojih srcih. Res je bila izjemna, prepričana, da bosta le živ slovenski jezik in spodbujanje k branju ohranila slovensko dušo Porabja. Naj se njeno (in moje) prepričanje uresniči. Valerija Perger 4 Milivoj Miki Roš – 30 lejt že odi v Porabje PREKMURJE Korona Pred enim letom sam napisala, ka brodim, ka de v Prekmurji nauvo leto bole merno, kak je bilau preminauče, v sterom je bilou več ali menje vse v znamenji stauletnice priključitve prekmurskih Slovencov matičnomi narodi. Pa je nej bilau merno, nej samo v Prekmurji, liki po cejlom sveti, vej pa znamo, ka se nam je zavolo nauvoga koronavirusa žitek čista na glavau postavo. Zadnjiva dva mejseca je v Sloveniji pa skor vse bilau dojzaprejto, ali na žalost je ške furt dosta takših, steri se okužijo, med njimi so tüdi takši, ka tak fejst zbetežajo, ka morejo titi v špital. Tüdi takših, steri zavolo toga betaga mrgéjo, je nej tak malo. Med tistimi krajinami, gé je v rosagi največ okuženih, je na žalost glij Prekmurje. Tak vövidi, ka se pri nas lidge ške furt preveč radi drüžijo in se ne držijo toga, bar nej vsi, ka bi držali medsebojno razdaljo, nosili maske in se razkuževali tak, kak trbej. Bogim se, ka de po božično-novoletnij svetkaj, gda je lidam vseeno bilau dopuščeno, ka se drüžijo, beteg ške bole vövdaro. Kak san že napisala, majo v soboškom špitali dosta takših betežnikov, steri majo covid-19. Na žalost zavolo toga ne morejo vračiti vsej tistih, steri so zbetežali za drügimi betegi, liki samo tiste najbole betežne. Ali tak je nej samo pri nas. Lidge so hvaležni padarom in vsem drügim, steri delajo gorzravnani v »skafandre« in drügo zaščitno opremo. Glij pred svetki so tau pokazali tak, ka so eni prišli popejvat na dvaur, skavtinje in skavti iz Črenšovec so v špital prinesli betlehemsko Luč miru, bilou pa je tüdi dosta takših, ka so prinesli kakšno darilo. Med njimi so bile tüdi faranke in članice župnijskih Karitas Gornji Petrovci in Markovci, stere so spekle piškote za betežnike in za vse tiste, steri delajo v špitali. Silva Eöry »Ostanite zdravi, lejpi ranč tak pa dun se Tisti, steri mate naročene novine Porabje, ste pauleg Porabskega koledarja pred božičom se leko vseposedi po sveti, sploj v tisti vesnicaj, stere mérajo. Takši gé dosta tüdi pri nas na čülo, kak se v domanjoj rejči čüje. Pa je pravo Franci, ka tau néde, ka malo ovak more biti. Samo pri enom tali san nej steu popistiti, tak ka je tisto ostanolo. Za mene slovenski te pridem. Sir sam šau. Pozimi v ram tö. In te mi je on pripovejdo, tüdi o tom, što so čalejri in čaralice v vesnici, samo o tom nemo zdaj pripovejdo. Povedo mi je, kak se Miki dostakrat prejk granice peški dé v roke dobili tüdi tradicionalni knjižni dar. V leti 2020 je tau bila knjiga z naslovom Železna zibelka/Železna zibeu, stero je napiso Milivoj Miki Roš. Miki, tau je že drüga tvoja knjiga, stera je vöprišla v knjižni zbirki Med Rabo in Muro. Leta 2002 si napiso knjigo za mlajše Goričkom, pa ške ger indri po Sloveniji tö. Lidge so odišli, rami pa se vküpsinjavajo. Se pravi pišem o enoj porabskoj vesnici, stere nega v Porabji.« Za tau knjižno zbirko je znano, ka so teksti tak v slovenskom knjižnom geziki napisani kak v porabskom ali prekmurskom Kejp je biu napravleni po premieri filma Oroslan na Gorenjom Seniki z naslovon Škrat Babilon, zdaj pa je tau ena prpovejst, stera bi se leko v Porabji tüdi zgodila, čiglij je nej istinska gé. »Ges sam nej škeu, ka bi bila ta prpovejst povezana samo z eno vesnico. Pauleg toga sam samo tri ménja povedo, od enoga pojbiča, ene dekle, stera je sledkar čaralica gratala, pa ménje tistoga, steri tau pripovejda. Z eni atributov, kak je rusoški traktor, pa opisovanjom toga, kak se zabada, s toga bi leko pravli, ka se tau godi v Porabji, čiglij bi narečji. V steroj varianti si ti prvo piso? »Najprva v domanjoj rejči, stero je te Marijana Sukič poglednola in vöpopravila, tak ka je zdaj tekst takši, kak more biti. Piso sam tak, kak gda pišem tekste za novine ali pa za radio, stere te dojprštem. Po tistom sam vse prejklüčo v knjižni gezik. Tau sam tak delo, ka je profesor Franci Just, steri je tekst prejkgledo, pravo, ka mam vse naaupak. Ge sam škeu, ka bi se v knjižnoj slovenščini tüdi S porabskimi gledališčniki sodelüje že 30 lejt knjižni gezik more živi biti in od dialektov, tüdi prekmurščine in porabščine, nauve rejči prejkvzeti. Samo tak de bole živi in bole naš.« Zdaj o samoj zgodbi nej bi bilau dobro, ka preveč vöovadiva, vej pa te lidge nedo steli šteti. V glavnom eden človek pride nazaj domou z Merike v svoj rojstni kraj, in tau samo z enim velkim žmetnim kufrom. V prpovejsti dosta piše o tom, ka so lidge vörvali v čalejre in čaralice, steri jih leko zazvörčijo. »Steri v kaj takšoga vörvlejo, nemo pravo nika lagvoga prauti, aj naj vörvlejo. Če vörvlejo, ranč tak geste. Té človek, steri nazaj pride, more nazaj priti zatou, ka tau bajo, stera v njegvoj držini ostanola, more na nikoj djati.« Miki, o čaralicaj in čalejrih ti je dosta pripovejdo Viljem Časar, Magašin Vili, zatau si knjigo njemi tüdi posvetiu. Povej nam malo več o tom. »Mogo sam tau napraviti. Tau je tisto, ka ti v srcej ostane. Gda sam z lutkari delo na Gorenjom Seniki na šauli, san te, gda smo meli pauzo, šau v bauto, ka sam si neka za gesti küpo. On je prejk potoka sejdo tam zvüna in pito, če pridem kaj k njemi. Obečo sam njemi, ka gda zgotovim, Porabje, 7. januarja 2021 trbej obraniti, vse mi je gučo. Samo tau mi je nej nagnauk vse povedo, tak pomalek. Furt je pravo, gda drgauč prideš, te va dale tau pripovejdala. Leko ka sam ges že pozabo, on pa je znau, gé sva preminaučo paut stanola in mi je dale pripovejdo, vedo je, gé nama je rejč ostanola. Tak sam tüdi njegovo čerko Evo spozno, stera je te, gda smo gledališko držino Nindrik indrik na nogé postavili, v prvi predstavaj z nami špilala.« Zdaj, ka si že omeno lutkare in gledališčnike, v leti 2020 si ti proslaviu tüdi en lejpi jubilej, vej pa že 30 lejt redno odiš v Porabje pomagat. Kak se spominjaš začetkov? »Tau so bili ške cajti, gda smo s prekmurskimi gledališčniki odili na turneje, pa smo nastaupali po vsej porabski vesnicaj, od četrtka do nedele. Spali smo v tistom indašnjom hoteli v Varaši. In te smo en večer sejdli na večerdji, brodim ka je bilau v restavraciji Tromejnik, in je Marijana pravla, ka so se zgučavali, ka bi ges od moje mame prejkvzeu seniške lutkare. Tau je bilau oktobra leta 1990. Pravo sam, ka mo delo samo, če de tekst v domanjoj rejči, vej pa sam steu, ka bi nas lidgé v Porabji raz- 5 e radi mejte« Mati je samo edna pa materna rejč tö meli. In po nauvom leti smo v Porabje dau. Gda smo odili Kak so že naše novine Porabje za sodaka. Na tau so gospaud že meli prve vaje. Tau je bila naokauli, gda smo ške iskali, pisale, 2021. leta do na Vogrs- Kühar dostakrat pravli, ka je predstava Ko se ptički ženijo. gé bi se tau godilo, se je njemi kom lüstvo vküppisali (popis potrejbna laž ne grej. Vse tau Po tistom smo ške gledališ- tü najbole povidlo.« prebivalstva). Pitali do, kelko sem zvedla, gda sem že 18 lejt ko držino Nindrik indrik na Tau, ka že 30 lejt odiš v Porabje, lidi živi v našom rosagi, kakše stara bila. noge postavili, tak ka sam en si steu proslaviti tüdi tak, ka bi narodnosti so pa kakšen ma- Moj oče je iz rusuškoga ujetništcajt cejli vikend preživo v Po- na oder postavo eno igro, in terni gezik majo. Tau je edno va prišo domau, gda sem ge rabji, vej pa smo meli z obema tau s svojimi nekdešnjimi lut- glavno pitanje, kakšen je tvoj že 13 lejt stara bila. Mama se skupinama vaje.« kari z Gorenjoga Senika. Zavolo materni gezik. je vmejs oženila, gda sem bila Nej samo z gledališčniki, ti znaš toga, ka je nauvi koronavirus Samo po sebi se razmej, ka 8 lejt stara. Tak sem gorrasla, kontakt najti z vsemi, zatau žitek dojstavo, zdaj tau, kak še smo Slovenci. Ges to dobro ka sta mi stariša bila stari oče tebe dosta lüstva v Porabji poz- marsikaj drügoga, stogi. vem, če rejsan je biu moj oče pa stara mati. na. Kak ti vidiš Porabske Slo- »Na žalost tak gé. V leti 2021 Vogrin. Žau, ges sem ga spoz- Moj oče je z gospaudom Küvence? zatau želem, ka aj naj mi be- nala samo te, gda sem že 13 harom prišo na šaulo, ravna»Tau so lidge, steri so meni teg na nikoj dejemo, nej beteg lejt stara bila. Eti na Gorenjom tel Andraš Čabai so mi pravli, dosta, rejsan dosta dali. Moj nas. Zgotovo pa bi tak, kak Seniki je biu sodački prejdjen. ka morem s tem človekom žitek je zavolo Samo tri vöre časa je emo se domou, ka on prej ne vej, gde mojih porabskih vküpspakivati, gda so ga inan smo mi doma. Ges sem na kolegarov, mojih poslali, premestili. Dobro je tau pravla, ka mi mama pa pajdašov in pajznau, ka je včino, zatok je oče pravita, ka s tihincom ne daškinj, bogati vnoči bejžo k gospaudi Küha- smem ojdti. Si leko mislite, ka grato. Vala, moji ri, ka bi se oženo z deklinov, je moj oče mogo čütiti? Porabci, kelko stera je z njim noseča bila. Gda so tau ništrni zvedli, ka je ste mi dali, ges Gospaud Kühar bi njija zdali, moj oče Vogrin, so se mi cauvam, brodim, zatok so ma pravli, naj ide po nali: »Vogrin, turba gori, lük nemo mogo nikdeklino. Dapa moja mama je pa česnek völeti!«. Prababica dar telko nazaj v Avstrijo odla delat pa je nej so tau sami tö čüli pa so me dati. So tej prvsigdar domau prišla. Etak sta trauštali: »Mala, ne jauči! Trpi, povejsti, pa ške se nej oženila. nika ne guči, smej se pa podosta drügoga. Moj oče je biu na fronti, po vej, ka so Vaugri tö takši lidgé Navčo sam se tistim pa še v Rusiji kak zgrab- kak vsi drügi.« Prababica so tüdi küjati gesti, lenec. Prva kak je bojna vöv- pravico meli, oni so mogli na stero sam nej darila, so gospauda Kühara tö Nemško (Avstrijo) ojdti krave pozno. Leko sam nütpozvali k sodakom. Čüda past pa so srečni bili, ka so se vido dosta toga, se je zgodila, ka je moj oče nemški gezik navčili. »Ti boš Za preminauči kulturni svejtek v Porabji je ka ne bi inači ravno tam biu prejdjen, kama pa znala slovenski pa vogrski. Miki Roš špilo Franceta Prešerna nikdar vido. so gospauda poslali. Moj oče Povej tistomi, steri samo eden Tau je grato moj žitek, ka ges sigdar pri moji tašči Regini, je vüdo njino ime pa je poisko gezik obvlada, če ga bo pozaleko odim v Porabje. Ne odim trno čedni ženski. Ostanite tauga „sodaka”, kuman nji je bo, te de mogo lajati kak pes«. ta samo delat, čiglij je istina zdravi, lejpi ranč tak pa dun spozno v sodačkom gvanti, ka Dragi bralci časopisa Porabje, gé, ka mamo, pa püstimo se radi mejte.« so prej trno „mali” sodak bili. bojmo srečni, ka mi obvladakorono na strani, furt menje Silva Eöry Včasi nji je v kasarne pelo, mo dva gezika, dapa ne pocajta za drüženje. Včasi smo Kejpi: Silva Eöry in arhiv njim dau civilni gvant, peneze zabite, materna rejč je samo si vsevküper cajt baukše znali Mikija Roša pa papire od doktora, ka so edna! vövtalati.« prej betežni pa so zatok nej Vera Gašpar Znamo, ka si lani daubo nagrado vesna, za najbaukšo stransko vlogo v filmi Oroslan. Kak so bralci že zvedli, de za slovenski Železna županija je že tretjič objavila razpis prispevajo k izboljšanju sodelovanja delodakulturni svejtek scenarist in reza predlaganje organizacij in upravljavcev jalcev in zaposlenih. žiser toga filma Matjaž Ivanišin delovnih mest za naziv »Družinam prijazno Letos so razglasili zmagovalce v 4. kategoridaubo nagrado Prešernovoga delovno mesto« Železne županije. Namen jah. Evropsko teritorialno združenje Muraba sklada. Tak ka leko povemo, ka razpisa je nagraditi delodajalce in vodje je prejelo posebno nagrado in prejelo naziv ste tak Porabci kak tüdi ti leko delovnih mest (npr. lastnika, direktorja »Družinam prijazno delovno mesto« Železne ponosni na tau nagrado. podjetja, kadrovskega direktorja, vodje za županije. »Visko leko naus zdignemo, zagovarjanje zaposlenih), ki so sprejeli po- Muraba je mlada organizacija, ki priznava če se malo špajsan. Tau guči membne ukrepe za zagotovitev združljivosti pomen usklajevanja družinskega življenja in o tom, ka je Matjaž dober film družin delavcev in delovnih mest. S svojimi delovnih mest delavcev z uporabo prožnih naredo. Dé za prpovejst, stera predlogi za ukrepanje, njihovimi programi oblik zaposlovanja in dela na daljavo. se leko godi gékoli, on pa jo je Muraba ETZ je prejelo priznanje Porabje, 7. januarja 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Silvestrovanje doma Lani je zavolo virusa prepovedano bilau za silvestrovo (staro leto) kak petarde metati tak ognjemet strejlati. Pa ranč tak je prepovedano bilau drüženja tö, samo v družini si se leko poslavljal od staroga leta, pa več kak deset lidi je nej smelo vküper svetiti. Zavolo tauga kak v Železni županiji tak po porabski vasaj je fejst mirna, tija silvestrska nauč bila. Pa nej samo po vasaj, po velki varašaj ranč tak. Depa tauma so se psauvge fejst veselili, ka so nej strejlali pa nej bilau ognjemeta. Na silvestrsko nauč se ponavadi ranč zavolo strejlanja s petardami sploj dosta psauv zgibi. Zato ka se tak postrašijo, ka odletijo pa več nikdar ne najdejo nazaj domau. Tau bi človek nej mislo pred lejtami nazaj, ka se tašo ma zgoditi, ka se lüstvo na silvester leko med štiri stene zapre. Tašo je še te nej bilau, gda je bojna bila, ka bi se na 31. december večer v ausmoj vöri lüstvo nutra v ram zaprlo, pa nej žlata, nej sausedge so nej mogli eden drügoga pozdrviti v paunauči, gda so himno tazošpilali. Tau je vejn za mlade bilau najžmetnejše, steri so tašoga reda vküper svetili pa se veselili. Dostakrat se tapovej pa dolanapiše, kak je nej dobro tau, ka lüstvo tak dosta pred računalnikom sedi pa facebook gleda. Zdaj v taum časi lüstvo najbola prejk tauga drži stike eden z drügim, tak ka tašoga reda nam zato fejst prav pride. Če smo ranč nutra v rame zaprejti, prejk interneta cejli svejt v sobi mamo, ta leko »demo«, kama škemo, pa tau leko poglednemo, ka škemo. Tak mislim, brezi interneta pa brezi facebooka bi dosta žmetneje preživeli doma te svetke. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Cepljenje se je začelo Zadnji konec tedna v mesecu decembru se je v Sloveniji, tako kot v drugih državah Evropske unije, začelo množično cepljenje proti covidu-19, in sicer med stanovalci domov za starejše. Med prvimi tremi, ki so bili cepljeni, je bil tudi upokojeni nadškof Franc Kramberger. Poleg stanovalcev v domovih za starejše so bili med prvimi cepljeni tudi zdravstveni delavci, ki v domovih za starejše delajo neposredno z oskrbovanci, in tudi nekaj najbolj izpostavljenih zdravstvenih delavcev v bolnišnicah. Slovenija je najprej prejela 9750 odmerkov cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha proti covidu-19, potem pa v zadnjih dneh leta 2020 še novih 6825 odmerkov cepiva, v letu 2021 pa naj bi vsak teden dobila po 16.575 odmerkov, so zagotovili odgovorni. Ob registraciji cepiv še drugih proizvajalcev bi se nato lahko dinamika stopnjevala in vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin pričakuje, da bi lahko do konca maja ali začetka junija v državi dosegli polovično precepljenost. Po načrtu in kolikor si je cepiva rezervirala Slovenija, naj bi se cepilo 1,2 milijona državljanov, to množično cepljenje naj bi se predvidoma izteklo do konca julija. Do tedaj pa bo virus še krožil med nami, zato se bomo morali preventivnih ukrepov še držati. Pristojni prebivalce pozivajo, naj se odločijo za cepljenje, ko bodo prišli na vrsto. »Zdaj imamo na voljo cepivo, ki je varno in učinkovito za vse,« je dejal predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel. Prebivalce je posvaril, naj ne skočijo »na prvo žogo« ob dezinformacijah in lažnih preplahih, ki se bodo verjetno pojavili. Erični slovenski športniki (6.) Goran Dragić 17. september 2017 je z zlatimi črkami zapisani v zgodovini slovenskoga, nej samo športa, vküper s kolegi, med sterimi je biu tüdi Luka Dončić, steri je gnesden že tüdi velka zvejzda v najbaukši košarkarski ligi na svejti. Ške gnesden mi gorstane kosminje, gda gledam stare posnetke s tekem, stere so bile odšpilane na tom velkom tekmovanji. Življenska zgodba Gorana Dragića je že gnesden, gda je star samo ške 34 lejt, prpovejst s srečnim koncom. 6. majuša leta 1986 se je Zlati kapetan Goran Dragić naraudo srbskomi oči Marinkoji liki rosaga nasploj. Na té den in slovenski materi Mojci. so v Carigradi slovenski ko- Zanimivo je, ka je biu dejdek šarkari špilali finalno tekmo (materin oča) Oskar Osko na 40. evropskom prvenstvi. Prekmurec, steroga je iz GorPred sedem gezero slovens- njih Slaveč življenska paut kimi navijači so kak v enoj odpelala v slovenski glavni valejpoj prpovejsti z rezultatom raš, gé sta v držini Dragić sled93:85 dojobladali Srbe. Ka- kar gorrasla tüdi dva pojba, petan té zlate reprezentance pauleg Gorana ške Zoran, steje biu Goran Dragić. Popu- ri je tüdi košarkar. Goran je že larnomi Gogiji, steroga v Me- kak mali pojbič rad meu labriki, gé že duga lejta špila v do, prva fotbalsko, sledkar pa ligi NBA, zovejo tüdi Dragon košarkarsko. Gda je biu star (šarkanj), se je tau pršikalo štiri lejta, je prvo paut lüčo na koš na betonskom igrišči v ljubljanski Kosezaj, gé je te držina živela. Prva je začno trenejrati v klubi Ilirija. Gda je biu star 18 lejt, je šau v Slovan, od tam pa v najbole erični slovenski klub, steri se je te zvau Union Olimpija. Prva paut na NBA Steva Nasha, od steroga se je dosta navčo. Po tistom se je ške večkrat selo, od leta 2015 pa špila za ekipo Miami Heat, s sterov je v leti 2020 prišo celau do finale lige NBA, v sterom pa je bila baukša ekipa Los Angeles Lakers. tihinsko ga je odpelala v Španijo, v klub Cajo Laboral iz Baskije. Pisalo se je leto 2006, gda je podpiso prvo bole resno profesionalno pogodbo in isto leto je prvo paut oblejko tüdi dres članske reprezentance Slovenije. Dvej leti sledkar, gda je šau na nabor lige NBA, ga je kak 45. vöodabrala ekipa San Antonio Spurs, stera ga je brž poslala naprej, k Phoenix Sunson. Mladi šarkanj je za soigralca daubo zvezdnika Shaquilla O’Neala pa tüdi enoga najbaukših organizatorov igre v zgodovini lige Goran Dragič ma z ženo Majo, s sterov sta se oženila leta 2013, sina Matea in čerko Victorio. Vsi, steri ga dobro poznajo, pravijo ka so ga milijoni in slava nej skvarili. Zlati kapetan Slovenije je lani grato tüdi pravljični junak. Mladinski pisatelj Primož Suhodolčan je napravo slikanico z naslovom Goran, legenda o zmaju, že 2015 pa je vöprišla njegova biografija z naslovon Dajte Gogiju žogo. Silva Eöry Kejpi: internet Tako smo se pripravljali na Božič Na koncu adventnega časa nam četrta prižgana sveča oznanja prihod božiča. Na žalost so letos – zaradi koronavirusa – odpadle naše običajne skupne praznične prireditve, ki smo jih tradicionalno izvajali v predbožičnem času. Morda smo zdaj še močneje čutili, da potrebujemo drug drugega. Vračamo se k vrednotam, ki se v vsakdanjem prehitrem tempu življenja včasih hote-nehote potisnejo v ozadje. Veliko ljudi namerava v tem času nesebično, iz srca dati, darovati. Božič ni le praznik, ampak tudi lep občutek v človekovi duši. Lepote praznika ne merimo z velikostjo daril, ampak s takim darilom, ki smo ga lahko deležni in ga lahko darujemo prav vsi. To je ljubezen do sočloveka/soljudi. Včasih z eno samo lepo besedo, s prijaznim nasmehom, z dotikom lahko veliko več izrazimo, dosežemo kot z dragimi darili. Z video posnetkami smo se pripravljali na ta lep praznik, ki smo jih predstavili na šoli in 20. decembra v cerkvi. Agica Holecz ravnateljica DOŠ Števanovci Porabje, 7. januarja 2021 7 Aleksander Ružič PAJDAŠA »Kak nama toplo sunce te najne stare čonte segrejva. Ka nama pa fali: vsakši eden mrzeo šör v rokaj drži pa fajn ta na stari kukoršnjak naslonjeniva gledava ta doj po ogradi, kak se metüleki pa ftice naganjajo pa ta po lüfti lejčejo,« si pomali guči Djanoš in pogledne svojga staroga pajdaša. »Ja, istino maš, Djanoš. Djesti pa piti mava pa ešče záto pomali ta stapava tüdi. Boug vej, kak dugo de tak. Zdaj, ka sva sama ostala, nama več drügo nej trbej. Ešče tü pa tan pogledneva na graubišče, če so najne ženske tan kaj vrle, pa tou je vse.« »A, Pišta, ti pa vsigdar moreš kakše norije gučati. Mojoj Trejzi že tretje leto ide, ka smo go ta spravili, ti si pa záto ešče malo duže s svojov Gizov té svejt ta klačo. Ali na konci vsi ta pridemo.« »Ja, maš prav. Tou je zadnja granica. Vsigdar so nikše granice. Tou more biti v človöki. Svojo ižo pa svoje dvorišče si ogradimo; na, grajke so tüdi ene granice. Včási so granice bole odprejte, včási pa so dojzaprejte, kak da bi je štoj dojzacveko.« »Pa te, da so zaprejte, so nevarne,« je zdaj globko sapo vzeo Djanoš. »Mojga brata so strlili, da je tisto nouč ščeo odskočiti.« »Ja, tou ešče dobro poumin. Pa niti smo ga nej smeli pokopati, kak bi se šikalo. Ja, meje najprle namalajo na napaj, največkrat te, da je bojne konec. Lidi o ton nika ne pitajo. Da se zglijajo, te je pa odprejo. Ali po ton vsigdar kaj zmes pride, ka je pa doj zaprejo.« »Kak zdaj, ka té viroš odi.« »A, eti v ton zapüščenon svejti do naj ne segne,« si zdaj potegne malo šöra Pišta. »Ha, nikdar ne moreš biti gvüšen. Tou je tak drauvna stvar, ka je ranč ne vidiš. Leko po lüfti leti …« »More biti drauvna, če je pa kinejzerska,« zdaj v rejč skouči Pišta svojmi pajdaši, pa si ešče ednouk, zadovolen, ka je smej vönajšo, veselo potegne z glaža. »Pa granice ne pozna. Nega takšoga stražara, ka bi ga leko stavo. Boug zna, ka ešče ma s toga vse vöpriti,« se zdaj postara Djanoš. »Tou je tak kak küga. Küge so vsigdar bile, od Jezušovi časov pa vse do gnes. Küga je kaštiga. Vsigdar té pride, da se človek visiko nosi. Pogledni, kama je svejt prišo: glij telko, ka ešče mašini lidí ne delajo. Pa tou najbrž tüdi nede dugo trbelo čakati.« »Nej tak, kak je za najni mladi časov bilou. Bousi smo lejtali pa krave pasli. Ali smo tüdi nej dobri bili: vsigdar je kaj med nami bilou, ka smo se leko svadili.« »Ja, tou je v človöki,« je zdaj ponouvo Pišta. »Eden ščé biti nad drügin. Svoje brani, drügomi pa ščé lagvo. S ten se najbrž narodimo.« »Samo se spoumni, kak smo se bojnivali, da smo domou s šoule šli. Spodnji proti nan, Vrnjin. Vsakši je frečo (csúzli) meo. Pa smo s tistimi nasejkanimi kamni, kak je cestar grabe na cesti zadelavo, strejlali.« »Istino maš, Djanoš. Potok je biu granica. Kamenje je letelo prek njega pa nam je mimo vüj füčkalo kak v pravoj bojni. Tisti den, da je mali Lajček k Spodnjin prestoupo, ka so njemi cuker obečali, smo vsi na njega cilali.« »Pa si ga ti v vüjo zavado. Da smo tou zaglednili, smo se vsi razleteli proti svojin ižan, kak da bi na poštiji vrabli razčrknili, da so koula šle. Falat vüje njemi je doj viso, glavou je pa meo cejlo krvavo. Tak bi moglo biti v vsakšoj bojni: da bi biu prvi sodak ranjeni, bi se mogli vsi razbejžati. Kak te mi, deca. Samo ka so stari bole nouri kak deca,« je zdaj modrüvo Djanoš. »Te mi je Lajčeka rejsan bilou fejst žao. Biu je vekša sirouta od vsej nas drügi. Z materdjov je san živo. Takši mali je biu. Vej je pa biu več lačen kak sit. Sledi se je zato za šlosara vönavčo, ali se je te v piti djau, pa ga je zemla friško vzela.« »Pa si te doma včasi pravo, ka se je zgoudilo?« je biu zdaj radoveden Djanoš. »Ja. Včasi. Dejdek je glij v štali od krav gnoj kraj meto, pa da san njemi dojtomačo, ka se je zgoudilo, me je samo vö spod kolapoša pogledno pa pravo aj, aj, Pištek, pa vile na stejno naslono in stoupo na dvorišče. V tiston sta že Lajček pa njegva mati na dvorišče stoupila, in da sta si dejdek pa ona nika zgučala, je dejdek vprego Gidrana v mala koula in vsi trgé so se odpelali.« »Pa kama so se pelali,« je biu dale radoveden Djanoš. »Te san nej znao. Samo san gledo za njimi. Lajček je med njima sedo in nikdar ne pozabin, kak je njegova glava, zamotana v bejlo coto, da so se tan ta gor po poštiji pelali, vsigdar menša gračüvala. Te mi je mati pravla, kama idejo. Proti večeri je že bilo, zato ka je k doktori trbelo v drügo ves iti, da so nazaj domou prišli. Tak je tou bilou. Od toga je po tiston več nikdar nišče nika nej gučo. Na drügi den smo pa že vsi v šoulo vküp šli. Pišta je meo vüjo eno par dni zakeldjeno. Pravo je, ka njemi je doktor dvej kapči v vüjo djau, in s ten je bilo tou skončano. Pa vüja njemi je tüdi brž zacejlila.« »Edno je pa s ten li dobro bilou. Od tistoga je bojne s frečami na potouki med Vrnjimi pa Spodnjimi več nej bilou,« je skončo Pištivno pripouved Djanoš. »Malo se vövtegni. Tak naj fajn tou sunce segrejva, ka se mi je zalüšto ešče eden šör. Ti si tüdi za tou, nej!?« Porabje, 7. januarja 2021 ... DO MADŽARSKE Nekdanjo vilo Jánosa Kádárjá v Budimpešti so dobili kristjani z Bližnjega vzhoda Pred božičem je ključ nekdanje rezidence komunističnega voditelja Jánosa Kádárja premier Viktor Orbán predal sirskemu ortodoksnemu patriarhu Efremu II., ki se je zahvalil za nepremičnino, ki so jo dobili sirski ortodoksni verniki v uporabo. Zahvalil se je tudi za madžarski program Hungary Helps, v okviru katerega Madžarska že četrto leto pomaga preganjanim krščanskim skupnostim širom po svetu. S pomočjo tega programa so se izvedli razni humanitarni programi sirske ortodoksne cerkve v Siriji, Jordaniji in Libanonu, ki so pripomogli k temu, da so člani tamkajšnjih krščanskih skupnosti ostali na rodni grudi. Dve tretjini staršev je za cerkveno šolo v Monoštru Škofija v Sombotelu je že predlani dala pobudo, da bi prevzela določene šole v Monoštru. Po predhodnih srečanjih in forumih škofa Jánosa Székelya so referendum o tem načrtovali izvesti lani spomladi (marca), toda zaradi pandemije do glasovanja staršev ni prišlo. Škofija v Sombotelu se je kljub temu povezala s Šolskim uradom Železne županije (Železnožupanijski šolski urad), z vodstvom vzgojno-izobraževalnih institucij in s starševskimi organizacijami ter se dogovorila o poteku morebitnega prevzema. V kolikor se bodo starši odločili za cerkveno upravljanje šol, bo škofija prevzela osnovno šolo Istvána Széchenyija, gimnazijo Mihálya Vörösmartyja in podružnični šoli Magyarlak-Csörötnek ter šolo Rábagyarmat. Za tiste otroke, ki jih starši nočejo vpisati v cerkveno šolo, bo na razpolago OŠ Jánosa Aranya kot javna šola, ki bo ponovno osemletka. Pred lanskim božičem je škofija izvedla interno glasovanje v omenjenih institucijah. Več kot dve tretjini staršev se je odločilo za cerkveno upravljanje omenjenih šol. Uradni referendum bo izvedel Železnožupanijski šolski urad predvidoma marca 2021. 8 Te je še lüstvo odlo po vesi Brgauncino Mariko, po mo- Zetjini bili.« žej Kürnjek sem že dostakrat - Vas so vejn zato Brgaunisko v Varaši, gde je doma, ka cini zvali, ka ste vrkar na bi se malo pogučavo z njau za novine, depa dotejgamau sem nikdar nej emo sreče. Vsigdar so zaprta vrata bila, samo pes me lajo, sprvoga čemerasto, sledkar, gda se je že vcujvzejo, ka vsikši keden tam klonckam, več ranč glavau nej zdigno. Kak tau, ka go nikdar ne najdem doma, sem večkrat zmišlavo. Hvala Baugi, zdaj se je pršikalo, pogleda- Brgauncina Marika, po možej Kürnjek, v la sva stare kejpe pa Varaši živé še tau sem tö zvedo, zaka so bila vrata vsigdar za- brgej bili doma, nej? prejta. »Lejpo je bilau doma biti tam Andovski regrutke - Marika, zaka je tebe tak težko doma najti? »Zato ka domau odim v Števanovce k materi. Devetdesetdvej lejt je stara pa dočas, ka mladi ne pridejo domau, predpodnevom je nekak vsigar z njauv, gnauk dja, gnauk pa brat Toni.« - Kak ste se vi doma v Števanovci po iži zvali? »Mi smo Brgauncini bili, tau ime smo od mame dobili, ona je bila tam doma, ati je Djuratjin bejo.« - Kak se je tvoj mauž zvau po iži? »On je iz Andovec bejo, Kürnjek se je zvau, po iži so pa na brdjej, še zdaj rada odim domau. Samo tau je baja, ka je že dosta prazni ramov, domanji pomalek vöpomrdjejo. Dobro je bilau tam gorarasti, samo telko, ka na velki brejg si mogo odti gora pa tadola, gda smo na bus, k meši ali v krčmau šli. Gda smo foci (nogomet) šli gledat, te je dobro bilau, zato ka igrišče je nejdaleč kraj od nas bilau. Mi smo vsi radi gledali foci, oča pa najbola, on je en čas bejo predsednik društva nogometašov v Števanovci« - Marika, sto so na taum najsterjšom kejpi, steroga smo zdaj vö iz škatüle vzeli? »Tau je moja mama, gda je še mlada bejla, depa tau ne vejm, ka gde pa ka je bilau, da so go dolavzeli. Tam, gde je mama pa mi trdjé mlajši smo dolavzeti, tau je doma pred ramom, na našom brgej, zato ka ozark se vidi eden tau Števanovec. Lopau smo vözravnjeni, gvüšno ka te so nas dolavzeli, da smo k meši šli.« - Sto so pa ta ženske? »Tau so od mojoga moža mati, Zetjina Ilonka pa trgé vnuki, Lacika pa Anika od Djišarini, pa naš najvekši sin.« - Kelko mlajšov maš? »Dva pojba pa edno deklo mam, depa že eden nej doma, vsi so se vöodnesli. Tau je najbaukše, če mlajši posaba na svojom živejo. Istina, tau je samo zdaj tak, prvin so bola doma ostali gda je srmastvo bilau, nej bilau pejnez, nejso mogli zidati. Te je več generacij vtjüpar žejvalo v ednom malom rami, v ednoj maloj iži. Te je nej tak bilau, ka če se kaj malo svadijo, te taodletijo, zato ka nej bilau kama. Mogo si na riti ostati, če se ti je vidlo ali nej, sledkar pa pomalek vse v red prišlo, zato ka smo skrak eden pri drügomi bili pa si se mogo pomiriti, če si se sto ali nej. Zdaj odletijo pa se te več lejt srdijo, zato več nédejo eden k drügomi. Dja se dobro spaunim, gda sem mala bejla, ka po vačaraj tjelko nas je sejdlo v ednoj maloj tjöjnji. Nej samo domanji, prišli so sausedje tö. K nam sta Ercan Imrac pa Micka ojdla na keden dvakrat karte špilat. Te je še lüstvo odlo po vesi, najbola po zimaj, zdaj več tašo nega. Vejn zato tü, ka lüstvo je te bola doma bilau, če so kama šli, te v cerkev pa v krčmau.« - Prvin je več lüstva odlo k meši kak zdaj. »Dosta pa dosta več, te je puna cerkev bejla, mlajši smo vsigdar stali. Depa radi smo odli, zato ka po meši smo si na placi pri Vajsi za en forint, ka smo od starišov dobili, leko kakšno čokolado tjöjpili.« - Čidan je te stari ram, gde ste se dali dolavzeti? »Tau je tejsti stari ram, gde so stariške, mama pa ati, v zdavanje tak gostüvanje je v Števanovci bilau. Tejstoga reda je vsikši v tabori emo gostüvanje, zato ka tam velko mesto bilau. Pa ovak je tü baukše bilau, kak če bi doma cejli ram mogo vöpatjivati, po Andovska baba z vnüki aranda bila po tejstim, ka sta se oženila. Te tau, steri se na gostüvanji pa ranč tak nazajpatjivati, če je ranč nika trbe- Z možaum sta se zdala 1974. leta tjejpi vejdi, je veštauk (műhely) bejo, gde je moj oča kak tišlar delo, gde je z rokauv cejla aukna pa dvera naredo na ram, ka so sledkar zidali. Oča je na železnici delo, depa tam tö kak tišlar. Zavolo tauga smo se mi vsakšo leto pelali s cugom, zato je nam za šenke bilau, gnauk smo na Balaton šli, gnauk pa v Šopron.« - Sto so tej regruti na kejpi? »Tau so andovski ladjeni, moj mauž Pišti, Djaustji Zoli, Trnjastji Pišti tau je pa Ércan Pišti, ozark pa dekle.« - Mamo taše tjejpe tö, gde se že vüva z možaum ženita. »Tau je leta 1974 bilau, kak Porabje, 7. januarja 2021 lo plačati za tau.« - Na taum tjejpi nika zidate, gde je tau? »Tau je že v Varaši, gda smo te ram začnili zidati, ranč petaun graužata moj starejši sin pa Labodi Jenő. Edno leto smo ga gorazozidali, proto konca smo že fejst čakali, aj leko sé prejdemo na svojo. Pa te od tistoga mau töj živemo. Zdaj že sama, zato ka moža več tö nega, mlajši so se pa vöodnesli.« (Kejp na 1. strani: Marikina mama z mlajši na Brgauncinom bregej.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 18. Ka vse se skriva v bakonyski lesaj? Napautimo se s Székesfehérvára prauti bregám Bakonya! Prva, kak liki bi táprišli, se leko malo stavimo v varaši Várpalota, gde so v ednom dauli najšli kamene ostaline takši stvarin, štere so v Panonskom maurdji živejle pred 25 miljauni lejtami. Z ovaškoga kamla pa je tam zozidani grad Thury, šteroma so ime po ednom takšom kapitani laden in deževen. Glavno mesto Bakonya Zirc je navišiši varaš na Vogrskom. Njegvi indašnji cistercijanski klaušter so porüšili Törki, de so pa baratke zozidali nauvoga – eške gnes má njini red tam svoj center na Vogrskom. V opatiji leko gorpoiškemo knjižnico, v šteroj so nej samo knige dosta vrejdne, liki omarge tö. V manufakturi Méki bregauvge Bakonya so prej dobili imé po svojom prvom žipani – tau je biu nemški Comes de Bacon-Gug dali, ki je leta 1566 graubo nazajzbiu Törke. Ta zidina je inda svejta na vsej štiraj kiklaj törme emo, de so pa v 19. stoletji dva od nji dojporüšili. Nej daleč, v vesnici Berhida, je gorostala edna trnok erična veška cerkev: gda so njeno strejo redili, so nika lesa nej ponücali, liki so vse trame s kamla vösklesali. Kaj takšoga najbole pauleg samo v francuskoj krajini Bretagne leko vidimo. V bližanjom Sólyi pa edna tak stara kapejla stogi, štera je tam bila že te, gda sta se nej daleč od tistec krau Števan pa Koppány vojskovala. Bregauvge Bakonya so vökukivali s Panonskoga maurdja, štero je vküper s kisnejšimi potokami doline med bregami napunilo z zemlauv. V Bakonyi dosta takši čüd leko vidimo kak liki na slovenskom Krasi (Karsztvidék), na priliko več kak stau djam pod zemlauv. Najvišiši vreji se tö samo na komaj 600 mejterov zdigavajo, zatok je tam nej dosta razločka v vrejmeni: samo »visiki Bakony« je malo bole klauštra gnesnedén pá küjajo pivo, pri šterom deli nücajo flajsne roké pa digitalne tehnologije ranč tak. Poglednimo si arboretum v Zirci z ednim 400 lejt starim rastom pa 600-féle drügimi drejvami, te pa se napautimo prauti djugi v vesnico Eplény. Tam najdemo edno najbaukšo smučišče (sípálya) na Vogrskom, gde se po 16 potaj leko skijamo skoro 8 kilomejterov dugo. Njini lifti pa vleti tö ne počivajo: piciklaše odpelajo gor na brejg Ámos, od kéc se jim trbej samo dojpotačkati in se na friškom lufti čüdivati lépotam nature. Na srejdi bakonyski bregauv leži vesnica Bakonybél, štera je najbole erična po tejm, ka je sedem lejt tam živo škonik princa svetoga Imrena, püšpek sveti Gellért. Kisnej, v 18. stoletji, so v vesnici svoj klaušter zozidali benediktinci, gde si gnes leko poglednemo farno cerkev in gračenek z zelišči. (Nut v celice baratov ne smejmo.) Vés je trnok erična eške po svojom observatoriji, gde leko vnoči nastrgavamo zvejzde, vodnék pa si poglednemo interaktivne razstave. Če se podamo prauti Győri, se leko zmejs stavimo v Cseszneki in na bregej poglednemo njine erične gradske igre. Če bi pa nas paut pelala nazaj prauti Várpaloti, se splača si malo časa vzeti v vesnici Tés in pogledniti dva mlina na vöter. Dobro pa je, če vrnau tam gorpoiškemo originalno kovačnico nekdešnjoga marofskoga kovaškoga majstra tö. V maloj bakonyskoj vesnici Jásd se mejšajo vogrska, nemška pa slovaška kulturna tradicija. Eške bole erična pa je vés po svojom prauškarskom mesti Szentkút, kama že več kak šeststau lejt odijo božepautniki. V kapejli tam stogi eden šest mejterov visiki kip Blajžene Device Marije, šteroga so vö z bolgarskoga vapnenoga kamla sklesali. Duga pripovejst porcelanske manufakture v Herendi se je začnila leta 1826, gda je tam Vince Stingl opro svojo malo fabriko za keramiko. Gnes je herendski porcelan simbol kvalitete in elegance, v kategoriji »kulturna erba« je prišo med tzv. »hungarikume«. Ime »Herend« si je lüstvo po svejti zamerkalo oprvim leta 1851, gda so za svetovno razstavo v Londoni napravili erično minto »Viktorija« po najlübšom vzorci engliške kralice. V »minimanufakturi« mi tö leko vösprobamo delo s sirauvim porcelanom ali malanje na posaudo, v restavraciji in kavarni fabrike pa leko gejmo in pigémo s herendskoga porcelana. Če má nekak bole divdjo krv pa neške samo posaude gledati, je za njega najbaukše, če se poda v adrenalinski park v maloj švabskoj vesnici Kislőd. Té park nosi imé bakonyskoga betjara Jóskana Sobrina, najbole pa čaka mlajše. Tisti leko plezdijo po vaužaj med drejvami ali se pelajo z bo- bom, v vrauči letni dnevaj pa se leko s starišami z vodnimi piciklinami tö vozijo. Ajka je najbole erična po svojoj fabriki glažojne, s pripovejstjov njenoga rudnika kulna (szénbánya) v Csingeri pa se leko spoznavamo v varaškom muzeji. Na srejdi jezera v mestnom parki stogi doprsni kip mladinskoga pisatela Istvána Feketena, kauli njega vidimo stvarine z njegvi knig (štrka ne na indašnje majstre najdemo v najstarejšom veštauki plaudruka (kékfestő) v Srejdnjoj Evropi, vse od škéri do dokumentov. Na drügoj eričnoj razstavi v varaši nutpokažejo stare egipčanske škrinje in mumije – kaj takšoga leko vidimo samo v Vatikani, Berlini ali Kopenhagi. Dvorec (kastély) Esterházy se »Veuka cerkev« v Pápi – v »Atenaj Prekodonavja« so go na konci 18. stoletja zidali 15 lejt Kele, lasnico Csí, sovo Hú in pisa Bogáncsa). Glavno mesto vinske krajine kauli bregá Somló je Somlóvásárhely. Njino vino so inda svejta zvali »vino prve noči«, vej je pa prej pomagalo, ka bi se mladožencam naraudo sin. (Cesarica Marija Terezija ga je vsikši večer koštavala – mejla je 16 mlajšov.) Z vesnice leko splezdimo na té »brejg svedok«, zmejs pa si poglednemo njegve špajsne forme z bazalta. Na vreji stogijo ostaline grada, s šteroga so inda svejta skrb meli na tau krajino. Nej daleč se zdigava razgledni törem svetoga Števana, pri šterom je ministrski predsednik József Antall naznano, ka je slejdnji sovjetski sodak tö zapüsto Vogrsko. Napautimo se zdaj v »Atene Prekodonavja« - v Pápo, štera je že v 14. stoletji varaš bila. Poznamo go kak »šaulsko mesto«, vej sta se pa v njenoj kalvinističnoj gimnaziji včila med vnaugimi drügimi - Mór Jókai in Sándor Petőfi. Spomi- Porabje, 7. januarja 2021 v Pápi zdigava med orijaškimi platanami, najvekša med njimi je šurka deset mejterov in stara dvejstau lejt. V takzvanom »mlašečom rosagi« dvorca si leko deca poglednejo maketo zidine z 200 gezero legokock, na njegvom dvoriški pa vsikšoga novembra držijo svetek nauvoga vina. Venak najbole eričen član té aristokratske držine, že štiri lejta pokojni pisatel Péter Esterházy, je pokopani v bližanjoj vesnici Ganna. Če bi se napautili prauti Celldömölki, bi za en malo zaglednili ednoga fligara na železobetonski sojaj: tau je eden MiG-21, šteroga so prejkpofarbali in leta 2018 vöpostavili v spomin letalskomi polki (repülőezred) v Pápi. Malo bole indašnje sodačke škeri pa nas čakajo, če se podamo prauti söveri – grad v Komáromi je leta 1849 več mejsecov brano domobranski general György Klapka. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 18. Edno leto se konča, drügo začne Vküper z božičnim svetkom nauvoga leta den. Mati Cerkev že od 5. stoletja drži nedužne decé dén Leto 2018 je bilau na Vogrs(aprószentek napja) v spo- kom »leto držine«, prvo min betlehemski mlajšov, »mednarodno leto držine« štere je dau vmoriti krau pa se je začnilo na praznik Herodeš, gda ma je biu na svete držine (Szent Család) pauti mali Jezoš. Ta deteta leta 1993. Zglasila ga je Orso bila vmordjena zavolo ganizacija združenih naroKristoša, zatok je že dugo čestimo kak prave mantrnike. Na Zahodi držijo njini svetek od 6. stoletja mau 28. decembra. O nedužnoj deci piše sveti Matej v svojom evangeliji: gda je Herodeš čüu za »nauvorodjenoga židauvskoga krala«, se je trnok zbojo za svoj tronuš. Njegvi čednjaki Nedužna deca so nej z rečami, liki s smrtjov so ma povödali svedočila Kristoša – za vökivečnost so krona v staro proronjegvoj nebeskoj diki küvanje, ka se prej Kristoš v judejskom Betlehemi narodi. dov (ENSZ), ka bi pokazala, Herodeš je k sebi pauzvo tri v kakšo žmetno krizo je priškrale in jim velo, aj odidejo v la ta fundamentalna skutisto vesnico, te pa aj pridejo pnost človeče drüžbe. nazaj k njemi pripovejdat, ka Boži Sin je grato – kak človek bi un tö rad odišo čéstit dejte. Jezoš – član nazarenske drGda je maudrecov nej bilau žine, tak je zakonsko zvezo nazaj, je dau krau kauli Bet- zdigno v sakrament. S tejm lehema vmoriti vse pojbiče, je posvetiu držinsko živlemlajše kak dvej leti. Baug pa nje tö. Češčenje svete držine je svetoma Jožefi razodeno, najdemo že v cajti božiča: v aj zbeži z držinov v Egiptom središči je Kristoš v kejpi člotačas, ka Herodeš ne mrgé. večoga deteta, pri njem pa V naši očaj so betlehemska stogita Boža Mati Marija in deca mrla nedužno, po Boži poglavar držine sveti Jožef. planaj pa so svedoki Kristo- Sveto držino so začnili čéstiti ša: za cejlo vökivečnost bau- v 17. stoletji v Italiji in Belgiji, dejo kejp Njegvoga detinstva s Francuske pa je njeno češin krona v nebeskoj diki. V čenje prišlo prejk v Kanado. Sloveniji majo na té den šego Kauli leta 1850 so se narau»tepežkanja«: dekle in žen- dile ideje, štere so bile prauti ske s šibov vdardjajo, ka bi fundamentnoma znamenji jim želejli blagoslov pa dos- držine, zatok so krščeniki ta mlajšov. Pri nas v Porabji začnili eške bole čéstiti sveje takša šega »friškanje« na to držino. Protivniki vöre so vsikdar krepši grtüvali, tak se je naraudilo gibanje za vpelanje posebnoga svetka nazarenske držine. Tau je napravo pápa Leon XIII. leta 1893, den svetka pa so večkrat prestavili z edne nedele na drügo. Po nauvom kalendari od leta 1970 držimo den svete držine na nedelo po svetki Kristošovoga narodjenja. Če v božičnoj osmini nega nedele, se svetek obhaja 30. decembra. Slejdnjoma dnevi v leti so inda svejta Slovenci pravili »staro leto«. Večerne bale in glasne veselice so nej poznali, pred začetkom nauvoga leta so raj tüjo premišlavali: ka so dobroga, ka so lagvoga včinili. Té večer je biu »drügi sveti večer« z blagoslovom držinskoga doma in molitvov pred djaslinom. Mladi rod pa pozna té dén kak »silvestrovo«, ki je dobilo ime po svetci, šteroga se Cerkev spomina 31. decembra. O žitki svetoga Silvestra (Szent Szilveszter) v 4. stoletji vejmo dosta legend, depa malo gvüšnoga. Kak pápa je pelo Mater Cerkev v cajti, gda je dau cesar Konstantin krščenikom slobaudnost in enakopravnost v rimskom cesarstvi. Brodimo, ka se je Silvester naraudo v Romi, gde je kak mladenec preživo preganjanje krščenikov. V cajti Dioklecijana je kak diakon traušto svoje vörnike po vauzaj, kak dühovnik je slüžo trejm papežom. Kristošovo Cerkev je pelo 21 let, nej je pa gvüšno, ka bi un spreobrno in okrsto cesara Konstantina. Z njegvov pomočjauv pa je dau v Romi zozidati tri čüdovitne cerkve, med njimi svetoga Petra pri vatikanskom bregej. Cesar je dau Cerkvi dosta pravic, zatok je terdjo slejdnjo rejč v vsej pitanjaj. Takzvani »cezaropapizem« je biu kisnej bole poznani v Bizanci ali Konstantinopli, šteroma varaši je svojo ime dau vrnau té cesar. Med Silvestra papinstvom se je naraudila veuka nevörnost »arijancov«: dühovnik časov sveti 6. januara »bogojavljenje Gospauda«, tau znamenüje, ka se je med krstom Jezoša v Jordani pokazalo njegvo božanstvo. Narodi, šteri smo krščanjsko oznanilo dobili od Rome, zovémo té dén svetek trej kralov (háromkirályok ünnepe). Maudreci, o šteraj na začetki svojoga evangelija piše sveti Matej, velajo za prve pogane, ki so pred Kristoša prišli. Biblično pripovejst, štera se šté leto za letom pri svetešnjoj meši, so legende dopunile pa polepšale. Trgé krali so Deteti dali tri dare: zlat kak veukoma krali, smolo kak Tri krale je betlehemska zvejzda pripelala k svetoj držini – lani 27. decembra je pápa pravoma Baugi in miro kak Frančišek vözglaso nauvo leto držine: od smrtelnoma marciuša 2021 do juniuša 2022 človöki. Zatok je Arij je oznanjo navuk, ka je ljudska fantazija dala vsakprej Kristoš nej biu Baug. ši dar ednoma maudreci v Cerkveni djilejš v Nikeji je rokau in jim vözbrodila celeta 325 zavrgo tau mišlenje lau ime: Gašpar, Melhior in – Kristoš je prej pravi Baug Boldižar. in pravi človek. (Na tom dji- V srejdnjom vöki so spleli lejši so vküppostavili gneš- eške dosta idej kauli trej njo molitev »Jas vörjem«.) kralov. Melhior je biu prej Silvester je biu eden od starec, Boldižar možak, Gašprvi svetcov, šteri so nej bili par pa mladenec – tau so vse mantrniki. Na kejpaj ga vi- moške starosti. Melhiora so dimo s papeškim križom in malali z bejlim, Boldižara klabükom (tiara), z angeli s črnim, Gašpara z žutim in knigami, čestimo ga kak obrazom – tau so farbe vsej patronuša domanje živine in narodov na svejti. priprošnjika za dobro krmo. Ostaline sveti trej kralov držijo gnes v baziliki v nemš6. januar je svetek trej čüd: kom Kölni, kama se je inda na té dén je tri krale zvejz- svejta napautilo dosta praušda pripelala k djaslini, na té karov. Slovenci so tö radi šli dén je na gostüvanji z vodé tá na božo paut – varaš so po vino gratalo in na té dén se domanje zvali »Kelmorajn« je Kristoš dau okrstiti Ivani, (Köln am Rhein). ka bi nas odrejšo. Pravoslav-dmna cerkev že od najstarejši ilustraciji: Szilveszter Bartkó Porabje, 7. januarja 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 08.01.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.25 Naravni parki Slovenije, dokumentarna oddaja, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Čarobna števila - skrivnostni svet matematike s Hannah Fry, britanska dokumentarna oddaja, 14.50 TV-izložba, 15.05 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.20 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Varuška nindža, nizozemska nadaljevanka za mlade, 16.40 Infodrom, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ptuj 2020: 51. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, 21.20 Alpske vasi: Avstrija, potopisna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka, češko-francoski dokumentarni film, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo PETEK, 08.01.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.05 Videotrak, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 11.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 14.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 15.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki - 10 km (Ž), 16.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki - 15 km (M), 17.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 18.30 Človek, kam greš?, dokumentarni feljton, 18.55 Videotrak, 20.00 Življenje je praznik, koprodukcijski film, 21.55 Čolite, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 22.50 Gianni Rijavec, koncert na gradu Kromberk, 23.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 0.55 Videotrak, 1.50 Info kanal SOBOTA, 09.01.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.35 Infodrom, 10.50 Osvežilna fronta: Kalorije, oddaja za mladostnike, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.10 Znanost o virusu, pogovorna oddaja, 14.30 Prisluhnimo tišini: Invalidi v času epidemije, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 TV-izložba, 15.00 Egipt - reševanje starodavnih templjev, francoska dokumentarna oddaja, 16.00 Slovenski magazin, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda - izbor, 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Dva hkrati, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski avto leta 2021, 20.55 Neustrašna, britanska nadaljevanka, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Sedmi pečat: Zgodba o treh sestrah, koprodukcijski film, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo SOBOTA, 09.01.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 8.15 Pričevalci: Antonija Marija Kofol, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 13.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki - sprint, klasični slog, 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 14.40 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 15.25 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.50 Skrivnosti Yucatana - zid kraljev, dokumentarni film, 18.50 Videotrak, 20.00 Onstran reke, južnoafriški film, 21.50 Zvezdana, 22.45 Koncert: Pankrti - 40 let, 23.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 1.15 Videotrak, 2.15 Info kanal NEDELJA, 10.01.2021, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.30 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 10.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Murske Sobote, 11.00 TV-izložba, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Mir v srcu, mir v svetu, 12.00 Ljudje in zemlja, 12.45 Zelena generacija - Generation Renewal/YVF, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Ptuj 2020: 51. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, 14.40 Alpske vasi: Avstrija, potopisna oddaja, 15.10 Rémi in mojster Vitalis, francosko-belgijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Praznina, potopis, 18.20 Objemi me: Zimske sanje, risanka, 18.30 Lili in Čarni zaliv: Snubitev, risani film, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Mali Timotej, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Primeri inšpektorja Vrenka, slovenska nadaljevanka, 20.55 Intervju, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Hči Camorre, dokumentarni film, 23.30 J. in O. Bubeniček: Doktor Živago, SNG Opera in balet Ljubljana, 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.05 Dnevnik, 0.25 Politično s Tanjo Gobec, 0.35 Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.00 Napovedujemo NEDELJA, 10.01.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.15 Videotrak, 6.10 Duhovni utrip, 6.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 6.50 Premagajmo covid 19, 7.20 Glasbena matineja, 7.45 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 12.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, zaključni vzpon - 10 km (Ž), 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 14.35 Biatlon - svetovni pokal: mešane štafete dvojic, 15.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, zaključni vzpon - 10 km (M), 16.25 Nordijsko smučanje svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.20 Biatlon - svetovni pokal: mešane štafete, 19.35 Žrebanje Lota, 19.45 Rokomet (M): kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2022, Slovenija : Nizozemska, 21.45 Volčji totem, francosko-kitajski film, 23.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 0.40 Videotrak, 1.40 Info kanal PONEDELJEK, 11.01.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Mir v srcu, mir v svetu, 10.45 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.30 Biotopi: Želve v Sloveniji, dokumentarna oddaja, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Nadnarava: Lepljivost, francoska dokumentarna serija, 14.40 S-prehodi: Jurij Paljk, pisatelj in urednik, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Kulturni vrhovi: Tunjice pri Kamniku, dokumentarna oddaja, 18.00 Nejko: Nejkova velika skrivnost, risanka, 18.05 Simon: Zmaga, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Podoba podobe, 23.25 Glasbeni večer, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo PONEDELJEK, 11.01.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.15 Videotrak, 10.15 Dobro jutro, 12.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Tadej Golob, 13.40 Prisluhnimo tišini: Invalidi v času epidemije, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Zadnja beseda! - izbor, 15.10 Ecce homo - Ecce Oman, portret koroškega umetnika Valentina Omana, 16.15 Ljudje in zemlja, 17.00 Zelena generacija - Generation Renewal/YVF: Gregor, 17.30 Zgodba gospoda P.F., dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Odpotovanja: Kambodža, potopis, 20.45 Dediščina Evrope: Doktor Thorne, britanska nadaljevanka, 21.40 Z Graysonom Perryjem po ZDA: Jug, britanska dokumentarna serija, 22.30 Lojze se je zbudil, tako kot ponavadi, kratki igrani film AGRFT, 22.55 Naša demokracija, TV-igra AGRFT, 23.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 1.20 Videotrak, 2.20 Info kanal TOREK, 12.01.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Podoba podobe, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.25 Biotopi: Dvoživke, dokumentarna oddaja, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Nadnarava: Gradnja, francoska dokumentarna serija, 14.45 TV-izložba, 15.00 Duhovni utrip: V siju mesečine, 15.20 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Kalimero: Duh, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Koristolovec, britanska nadaljevanka, 20.50 Kitajski gulagi digitalne dobe, britanska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, Porabje, 7. januarja 2021 OD 8. januarja DO 14. januarja 22.55 Pričevalci: Marjan Vidmar, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo TOREK, 12.01.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.20 Videotrak, 11.40 Dobro jutro, 14.15 Slovenski magazin, 14.40 »Bejž če vejdš« v epizodi Kirgizija, dokumentarni film, 15.50 Avtomobilnost, 16.40 Slovenski avto leta 2021, 17.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, 18.50 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, 20.05 V nogometnem mehurčku, športni film, 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 21.45 Izbira 2020 – Trump ali Biden, ameriški dokumentarni film, 23.40 NaGlas!, 23.55 Šport, 1.25 Videotrak, 2.25 Info kanal SREDA, 13.01.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Premagajmo covid 19, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.20 Biotopi: Avtohtone domače živali, dokumentarna oddaja, 12.00 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Nadnarava: Premikanje, francoska dokumentarna serija, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Družbeni fenomeni: Čas brez časa, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Lojze Kovačič: Prišleki, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Strele, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Neznani mojster, finski film, 21.35 Čevljarna, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.35 Družbeni fenomeni: Čas brez časa, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.20 Napovedujemo SREDA, 13.01.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.35 Videotrak, 9.30 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 10.00 Evangeličansko bogoslužje, posnetek iz Murske Sobote, 10.55 Dobro jutro, 12.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, ekipna tekma, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 16.00 Ambienti, 16.45 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Praznina, potopis, 17.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, ekipna tekma, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Čarobni trenutki glasbe, Montserrat Caballé v vlogi Norme, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 20.55 Moje mnenje, 21.50 Ničevo seme, novozelandska nadaljevanka, 22.35 Prideš z nočjo, dokumentarni film, 23.20 Šport, 0.50 Videotrak, 1.50 Info kanal ČETRTEK, 14.01.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Družbeni fenomeni: Čas brez časa, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 10.30 TV-izložba, 10.45 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.20 Biotopi: Družabno življenje živali, dokumentarna oddaja, 11.45 TV-izložba, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Nadnarava: Odpornost, francoska dokumentarna serija, 14.55 Slovenski utrinki, 15.20 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Vpliv metana na podnebje, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Zeleni dogovor, 18.05 Dinotačke: Kar je bilo kaj drugega, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Dediščina Evrope: Doktor Thorne, britanska nadaljevanka, 0.20 Ugriznimo znanost: Vpliv metana na podnebje, oddaja o znanosti, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo ČETRTEK, 14.01.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.50 Videotrak, 10.50 Dobro jutro, 13.25 Profil, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 16.00 Ptuj 2020: 51. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, 17.40 Rokomet svetovno prvenstvo (M), Slovenija : Južna Koreja, 20.20 Rokomet - svetovno prvenstvo (M), Norveška : Francija, 22.00 Avtomobilnost, 22.30 Ambienti, 23.00 Slovenska jazz scena: 75 let Big banda RTV Slovenija: Authorized, Big band RTV Slovenija in Tadej Tomšič, televizijski koncert, 0.00 Šport, 1.30 Videotrak, 2.35 Info kanal Slike, ki so izostale iz božične številke Božič v vrtcu Sakalovci Angelčki Pisane hiške od malih škratov Slike sta poslali vzgojiteljici asistentki Andreja Serdt Maučec in Romana Trafela Risanje zimskih in božičnih motivov v moko TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB