. I*. ■ ■ : im mkim ■ : ■ lil IM DRUZMIS TEDlil Če prosinca ni snega, ga mah traven da. SLOVENSKI VREMENSKI REK Leto XI. Ljubljana, 5. januarja 1939. štev. 1. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani Gregorčičeva ulica »t. 27/111. Poštni predal št. 34:». Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v .Ljubljani št. 15.393. - Rokopisov ne vračamo,, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA lU leta 20 din, 1 » leta 4u>n iva znaš peci,« mu je dejal. »Sploh nihms slasu. Prav tako je, kakor če bi ropotale oknice, kadar piha vanje veter.« A njegova mati, revna kmetica, mu je položila roke okrog vratu, ga pohvalila in mu dejala, da ji je njegov glas silno všeč in da se že razločno opazi, kako se od dne do dne glas boljša. Sama je hodila bosa, samo da bi prihranila denar za učitelja petja svojega sina. Njej, svoji materi, njeni hvali in spodbudi se ima mali dečko zahvaliti, da se je njegovo življenje temeljito spremenilo. Najbrže ste že slišali kaj o njem: bil je namreč — Caruso. ekoč je živel v Londonu -*• ' mlad mož, ki bi rad postal pisatelj. A zdelo se je, da se je vse zarotilo proti njemu. Starši mu niso mogli dati več sredstev, da bi dalje hodil v šolo kakor štiri leta. Njegov oče je sedel v ječi, ker ni mogel plačati svojih dolgov, in posledica je bila, da njegov sin ni imel ničesar za pod zob. Naposled je vendarle dobil službo: na steklenice je z loščilom za čevlje moral lepiti etikete v nekem skladišču, polnem podgan. Noči je prespal v neki siromašni podstrešni sobici, skupaj z dvema mladima fantoma iz najsiromaš-nejših londonskih okrajev. Sam ni imel dosti zaupanja v svoje pisateljske sposobnosti in ni nikoli nikomur ničesar povedal o tem ki je na skrivaj, da ne bi kdo kaj opazil in se norčeval iz njega, odposlal svoj prvi rokopis. Najprej je kajpak hitro dobil vse nazaj, naposled je pa ie prišel veliki dan, ko so sprejeli enega teh rokopisov. Za to sicer ni dobil niti pare, a založnik mu ie napisal vsaj nekaj besed v priznanje. Zaradi teh besed je bil ves iz sebe. tako da je kakor brez uma tekal po londonskih ulicah in po licih so mu polzele solze. Teh nekaj besed je dalo njegovemu življenju novo smer. Da mu ni nihče vlil poguma, bi morebiti vse življenje lepil etikete v skladiščih, polnih podgan. Najbrže ste tudi o tem dečku že kdaj kaj slišali: bil je — Charles Dickens. .jpet kakšnih 50 let je tega, ko je prav tako delal v Londonu neki drug deček, in sicer kot vajenec v peki prodajalni. Moral je vstati ob petih, Električna lokomotiva Zadnjič je neka novinarka zapisala, da je v vsakem moškem Se velika porcija otroka. Priznati moram, da sem se čutil užaljenega. Ni me potolažilo, da je ženska, ki je to napisala, novinarka, in tudi to ne, da se je članek nanašal na ameriške razmere. Dama je skušala to stvar tudi do-Icazali. Moški radi zbirajo znamke, pravi, radi se igrajo z igračami svojih otrok itd. itd. Kakor sami vidite, zelo porazni dokazi. Vsi vemo, da nas je Bog zelo različno ustvaril. Tako moške kakor ženske. Eni na primer kadijo, drugi ne kadijo. Ene so dobre gospodinje in Sene, druge ne. Verjetno je torej, da sc dobe tudi moški, ki se radi igrajo t igračami svojih otrok. Tako sem mislil jaz, tako ste morda mislili tudi vi. Toda te dni sem izvedel novico, ki mi je šla do srca. Slišal sem namreč, da je v Ljubljani klub zelo uglednih meščanov, ki se določen dan v tednu ob točno določeni vri sestanejo in prinesejo s seboj v aktovkah igrače in se tako pozno v noč imenitno zabavajo. Prosim vas pa, da tega ne izdate nikomur, kajti $tvur je zelo zaupnega značaja. Največji ugled in spoštovanje v tem klubu uživajo gospodje, ki ftri-neso s seboj lokomotive. Pa ne takšne na vzmet, ampak na elektriko. In kakšno je šele veselje, ko začno te električne železnice dirjati po tračnicah, ko se dvigajo in spuščajo zavore, ko se zasvetijo signalne lučke v raznih barvah! Pravijo, da je bilo takoj po božiču na zadnjem sestanku v klubu, zelo živo in veselo. Neki ugleden član kluba je namreč prinesel s seboj svoje božično darilo. Majhno, a krasno izdelano električno lokomotivo, prav takšno, kakor bi bila prava. Pravijo, da je lokomotiva divjala po tračnicah, da sc je lcar kadilo. Ni čudo, saj je tudi stala 700 din, in za ta denar mora biti tudi brez premoga kaj dima — mar ne? Kronist Preroki prerokuieio... Kai nam obeta leto 1939f Napoved nekega zagrebškega astrologa pravi, da Ima Jugoslavija lepo bodočnost Zagreb, januarja Navada je, da časopisi ob začetku leta prineso napoved za tekoče leto. Po navadi te napovedi ne drže, včasih se pa vendarle to ali ono uresniči. Te napovedi pišejo ljudje, ki jim pravimo astrologi. Ljudje torej, ki berejo bodočnost iz zvezd. Njega dni so bili ti ljudje posebno v Indiji in Egiptu v velikih časteh, a tudi danes jih je nekaj, ki uživajo tehten sloves, celo pri velikih državnikih. Zagrebške »Novosti« so te dni prinesle takšno astrološko napoved, ki jo zaradi zanimivih napovedi prinašamo v izvlečku. Napoved je za »Novosti« sestavil dipl. phil. Aleksander Mužinič. Z veseljem smo začeli čitati napoved g. Mužiniča, kajti že koj v začetku pravi, da letos ne bo vojnih zaplet-Ijajev. To se posebno nanaša na Nemčijo ln Anglijo. Horoskop sedanjega angleškega kralja Je takšen, da bo do konca svojega življenja nasprotnik vojne. Njegova naslednica, princesa Elizabeta je v tem oziru drugačna: ko pride na kraljevski prestol, bo nam- reč zelo energična In bo Anglijo mUi-tarizirala. Nemški kancler Hitler bo imel tudi letos srečno roko. Dosegel bo, da se Nemčiji vrnejo kolonije, a tudi sicer — v ukrajinskem vprašanju — bo v drugi polovici leta imela Nemčija velike uspehe. Narodi Srednje Evrope se bodo v tekočem letu pomirili po usodnih septembrskih dogodkih in bodo zadovoljni. Popolnoma se bo preuredila in uredila tudi Češkoslovaška. Kar se Jugoslavije tiče, ne bo šla pod vlado svojega mladega kralja v nobeno vojno. Pričakovati je dolgo razdobje blagostanja pod njegovo vlado, pozneje bo pa posebno skrb posfvetil kmetijstvu, ki ga bo postavil na moderne temelje. Bodočnost Jugoslavije sta torej mir in delo. V začetku januarja 1939. se bo o generalu Francu mnogo govorilo. Doživel bo uspehe in zasedel bo novo ozemlje. Posebno značilen dan utegne v tem oziru biti 5. marec. Toda tudi osebne nevšečnosti ga čakajo, in sicer meseca februarja. Septembra in decembra utegne v Francovi Španiji priti do uporov. General Franco se bo v tekočem letu posvetil notranji ureditvi Španije. Letos bo tudi dosegel višek svoje slave, toda v prihodnjih treh letih zna postati žrtev atentata. Smrt ga čaka na cesti. V avgustu in septembru utegne priti do političnih nevšečnosti na. poljskih in ukrajinskih mejah in v vseh državah, ki meje na Sovjetsko Rusijo. Ukrajinsko vprašanje bo pustilo globoke brazde v Evropi, posebno v Alzaciji in na Irskem, prav tako je pa pričakovati nemire na grškem otočju. Leto 1939. ne bo posebno važno za zgodovino človeštva. V tem pogledu 60 veliko važnejši dnevi v maju 1. 1041. in v maju 1. 1942. Tedaj bo prišlo v Evropi do velikih političnih in gospodarskih sprememb. Tedaj utegne človeštvo doživeti nov politični 6istem, potem bomo pa dolgo vrsto let živeli mirno hi srečno in se bomo lahko ukvarjali z duševno kulturo. Tudi najbolj revni bodo takrat imeli priložnost za popolno izobrazbo. —n. PolHični deden Italijansko odlikovanj«« je pred kratkim izročil italijanski poslanik na našem dvoru prometnemu ministru dr. Spahu. Odlikoval je tudi dva njegova najožja sodelavca v ministrstvu. — Finančni minister Duž&n Letica je izdal odlok, da se odmera dohodnine za leto 1938. podaljša tudi za letošnje leto. Le tisti davčni obvezana, ki imajo zdaj manjše dohodke, lahko prosijo za novo odmero dohodnine. — Bivši notranji miiii- er dr. Korošec se že nekaj dni inu-di v Atenah, kamor se je podal na oddih. Obiskal je tudi jugoslovanskega poslanika v Atenah. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je pa n.t oddihu v Švici. Slovaško prebivalstvo v Nagy Si ■rany zahteva zaradi madžarskih na-eilstev vrnitev svojega mesta Češkoslovaški — Nacionalistične žete prodirajo proti Barceloni in so zavzele precej ozemlja. — Japonci zanikajo, da bi se radi pomirili s Kitajci in izjavljajo, da bodo šele zdaj začeli pravo vojno. General Čankajšek je odklonil ponudbe Japoncev za »kleni lev miru in izjavil, da bi bil sprejem takšnih pogojev za Kitajsko ponižanje. — Predsednik belgijske socialistične stranke in bivši minister dr. Emil Vandervelde je pret kratkim umrl v Bruslju. Pokojnik je bil Ustanovitelj belgijske delavske stranke. Za njegovega ministrovanja^ je bilo ukinjeno italijansko poslaništvo v Bruslju. — Komisija zemljepisnih strokovnjakov se bo v kratkem podala v DŽibuti, da bo odločila mejo med francosko Somalijo in Abesmijo. — Francija je znatno povečala svojo posadko v Somaliji. Povečala je število vojaštva, kakor tudi mornarice. — Maršal Giiring bo obiskal Mussolinija po njegovem razgovoru z angleškima državnikoma. Namen njegovega razgovora z Mussolinijem je dogovor za politično in vojaško sodelovanje med Nemčijo in Italijo v Sredozemskem morju. — Francoski pol-služhenl list »Tempa« je pred kratkim objavil članek, kjer obravnava francoska zavezništva z drugimi državami. Pri tem ugotavlja, da bi bilo najboljše prekinili prijateljski pogodbi z Rusijo in Poljsko in da se mora vlada ozirali samo na dobrobit Franclje in Francozov. — Druga konferenca štirih velesil se bo sestala sredi januarja. Skušala bo spraviti s v ldtajblvo vojsko. Prevzeli so mesta inštruktorjev, ki so jih doslej zavzemali nemški častniki. — škodove tovarne so prešle v češkoslovaške roke. Doslej so imele polovico glavnice v rokah francoske družbe. Zdaj sLa jih od njih kupili dve češkoslovaški banki, ki sta zelo blizu vladi. — Nemško glasilo hitlerjevske stranke resno svari madžarsko vlado pred podpiranjem ali toleriranjem terorističnih čet, ki oborožene vpadajo na češkoslovaško ozemlje, češkoslovaška je doslej pokazala veliko potrpljenje zaradi teh napadov, če bo pa odgovorila tako, kakor zaslužijo, naj se nihče ne čudi. Razen tega se list čudi zaradi dvojne madžarske politike napram ČSK. Pronl kratkim je zunanji minister Czaky napovedal prijateljske od-nošaje e ČSR. dejanja teroristov pa kažejo ravno narobe. — Francoski senat je na svoji seji sprejel francoski proračun za leto 1939. z 279 glasovi večine proti 16. — Vodjo francoskih socialistov Leona Biuma so povabili v Ameriko Njegov obisk je manifestacija solidarnosti demokratskih držav. V Ameriki bo imel več predavanj o položaju v Evropi. — Pomorska bitka se je te dni vršila pred angleškim Gibraltarjem, in *i-cer med nacionalističnimi ladjami in republikanskim rušilcem, ki so ga v angleški luki pravkar popravili. Borba je bila silno ogorčena. Rušilec je skbraj razpolovil nacionalistični nrino-nosec. Na republikanski ladji je bilo pet mornarjev ubitih, deset pa ranjenih. Rušilec se je s takšno hitrostjo vrnil nazaj v angleško luko, da je nasedel. Nekaj bomb iz nacionalističnih ladij je priletelo tudi na angleško obaio in pri tem ubilo štiri ljudi. — Francija je postavila Italiji podobne zahteve, kakršne je Italija Franciji. Po mnenju nekega francoskega lista, bi morala dobiti Francija otoka Sardinijo in Pantelerijo, ker ogrožata francoski promet. Te zahteve pa italijanski tisk odločno odklanja. — Angleško-ncmška pogajanja so se začela te dni v Berlinu, in sicer zaradi povečanja nemškega bro-dovja. Nemčija zahteva enakopravnost tonaže z Anglijo. Vzirok je sovjetska Rusija. — Amerika je Japonski zadnjič zagrozila e svojim protestom, ki ga je oddala v Tokiu. Amerika vztraja pri politiki odprtih vrat na Daljnem vzhodu in nikakor ne pusti kratiti svojih pravic, sicer bo nastopila proti Japomeiki z vsemi sredstvi. 25. I., sreda, za evid. št. 13.001-14.000. 26. I., četrtek, za ev. št. 14.001—15.000, 28. I., sobota, za ev. št. 15.001—16.000, 30. I„ poned,, za ev. št. 1(5.001—17.000, 31. T., torek, za ev. st. 17 001—18.000, 1. II., sreda, za ev. št. 18.001—19.000, 3. II., petek, za ev. št. 19.001—20.000, 4. II., sobota, za ev. št. 187.001—188.000, 6.11., poned., za ev. št. 188.001—189.000. Stranka izpolni prijavo v vseh rubrikah in jo predloži na policijski stražnici svojega bivališča skupaj z državnim kolkom za din 5'—, prometno knjižico in din 15'— v gotovini za gori navedeni državni cestni sklad, nakar se stranki potrdi prejem prijave in davščine v prometni knjižici. Opozarjamo, da je vožnja s kolesom kazniva, ako ev. tablica na kolesu ni plombirana in ako ni na zadnjem delu kolesa pritrjeno reflektorsko steklo. Zamudnike, ki ne bodo prijavili koles v določenem roku, bo zadela kazen po tar. post. 100 in 229. zak. o taksah, ki znaša 32.50 din za vsako kolo. V 24 URAH barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke itd. Sik robi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. Buši. monsa tn lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA V kopalnici sc je do smrti pobil 281etni trgovec in posestnik Herbert Tschinkel iz Kočevja. Dalj časa je že ležal, povit v mavec, ker se je ponesrečil z motornim kolesom in so mu že takrat komaj rešili življenje. Ko se je hotel na božični večer okopati, mu je najbrže pri kadi spodrsnilo, da si je zlomil hrbtenico in je obležal mrtev. Sina in očeta je zadela kap. 401et-nega strojevodjo Franca Krepka iz Maribora je na božično soboto v službi na lepem zadela kap, da je izdihnil. Njegov stari 781etui oče, ga je šel pokropit v mrtvašnico, tam se je pa še sam na lepem zgrudil in izdihnil. Redna stolico OcU. reg. S Br. 31410 dat H. XII. I«JS Prijava koles v letu 1939. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike koles, da prijavijo za leto 1939. svoja kolesa v zakonito predpisanem roku, to je do 28. februarja t. 1. Pri letošnji registraciji koles se mora plačati tudi din 15— (od tega je din 5'— za drugo ]>olletje 1938. in tlin 10'— za leto 1939. Službeni list 55 z dne 9. VII. 1938). Za prijavo koles je treba uporabiti izključno le predpisane tiskovine, ki se dobe na vseh tnk. policijskih stražnicah za ceno 1 din. . , Da so prihrani strankam pota in sveta italijan*»ko-franco«ki sj>or, hkra- tkanje, se bo vršila prijava koles za področje tnk. uprave policije na vseh tnk. policijskih stražnicah po sledečem redu: Mašo zadušuico so brali na odprtem morju pred Crikvenico v spomin na 14 ribičev, ki so pred 25 leti postali žrtve nevihte na morju. Ribiči iz okolice so se k zadušnici pripeljali v desetih čolnih in na čolnu je bila opravljena tudi maša zadušnica. Po maši so vrgli v morje venec. Strojne tovarne in livarne so prodali na dražbi. Vse premično in nepremično premoženje so razdelili na troje dražbenih skupin. Vrednost vsega premoženja je bila cenjena na 13,074.108 dinarjev, najmanjši ponudek je znašal pa nekaj nad 6,564.000 dinarjev. Vse premoženje je izdražilo podjetje Javna skladišča, in sicer vse tri skupine za 8,800.000. Žrtev eksplozije je jKkital 251etni puškar Marjan Šmajdek iz Primsko-vega pri Kranju. Zaposlen je bil v tovarni lovskih nabojev v Kranju, J kjer je kot posebno vešč delavec iz-1 praznjeval iz starih nabojev kapslje. Iz neznanega vzroka se je kapsolj vnel in zažgal tudi 2000 drugih, ki so bili v zaboju. Nesrečnega delavca je vrglo daleč vstran. Razstrelilo mu je desno nogo, levo nogo si je zlomil, drobci so mu napravili veliko lukenj v glavo, oko se mu je pa razlilo. Prepeljali so. ga v bobiišnico, a težko če bo okreval. Neka delavka, ki je bila tudi v delavnici, kakšen meter oddaljena^ od zaboja, je ostala popolnoma nepoško- ti se bo pa dotaknila tudi nemšluli zahtev po kolonijah. Chamberlain in Halifax v Rimu ne bosta posredovala službeno. — 50 sovjetskih generalov •jn drugih višjih častnikov je odšlo na Kitajsko, kjer so takoj prestopili JULIJ KLEIN LJUBLJANA, VVolfova ul. 4 SPECIALNI ATELJE vza okviren je slik in gobelinov 10. I., torek, za evid. št. 1—1000, 11. I., sreda, za evid. št. 1001—2000, 12. L, četrtek, za evid. št. 2001—3000, 13. I., petek, za evid št. 3001—4000, 14. L, sobota, za evid. št. 4001—5000, 16. 1.. ponedeljek, za ev. št. 5000—6000, 17. L, torek, za evid št. 6000—7000. 18. I., sreda, za evid. št. 7001—8000, 19. I., četrtek, za evid. št. 8001—9000, 20. L, petek, za evid. št. 9001—10.000, 21. L, sobota, za ev. St. 10.001-11.000, 23. 1., poned., za ev. šl. 11.001-12.000, 24. L, torek, za ev. št. 12.001 —13.000, Poceni naprodaj! 36 prvovrstnih, skoraj popolnoma novih šivalnih strolev, več orro5kih vozičkov, koles, triciklov, pletilnii strolev. tehtnic, blagajn, smučk, sank, peči, štedilnikov, porcelanastih predmetov, radio-aparatov, gramofonov, violin, harmonik itd., igrač za otroke, kompletnih kopalnic, pohištva pri Promet'* Ljubljana nasproti Kr ižanske cerkve Prav tam se sprejemajo vsi navedeni in še razni drugi predmeti pod zelo ugodnimi pogoji v prodajo »» dovana, a od strahu je obsedela na vralih in se ni mogla niti ganiti. Vlom v trgovino Batine podružnice v Trbovljah so izvršili neznani vlomilci na sveti večer. V trgovino so prišli skozi močno zamreženo okno na zadnji strani poslopja. V trgovini so pobrali za 1500 dinarjev svilenih nogavic, tri pare čevljev, nalivno pero, stensko uro in za 604 dinarjev drobiža. Nadejali so se pač večje vsote denarja, a poslovodja je na srečo ves izkupiček takoj odposlal. Orožniki so tatovom že na sledu. Angleži se zanimajo za zlato v Dravi in so že prosili za dovoljenje izkoriščanja. Kmetje ob Dravi se namreč bavijo z izpiranjem zlata v Dravi. Zlato iščejo od Slovenije do Barča. Od varaždinskega okraja do viroviti-škega ga je pa največ. Kajpak imajo kmetje zelo primitivne naprave in zdaj se ponujajo angleški podjetniki, da bi izpiranje zlata modernizirali. Velike redukcij« se bodo izvršile v dalmatinskih rudnikih. Uprava premogovnika Monte Promina v Siveriču je napovedala z novim letom odpust okro" 400 rudarjev. Doslej je bilo v rtumnur zaposlenih okrog 900 rudarjev. Odpuot se bo izvršil baje zato, ker eo ostale velike količine premoga neprodane in čaka na prodajo še zdaj 20.000 ton premoga. Motorne vlake dobi železniška proga Sarajevo—Brod. Progo bodo začeli pripravljali že v kratkem. Vsa dela bodo čez zimo končana in spomladi bodo začeli na tej progi voziti motorni vlaki. Pri smučanju sla sc ponesrečila 181etna dijakinja Marija Črnovškova iz Wilsonove ulice v Mariboru in gostilničar Martin Pajtler od Sv. Križa. Pajtler ima zlomljeno desno nogo, Črnovškova pa levo. Oba ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Prijeli so specialista za vino in mleko 371etnega Hugota Markuša iz Zgornjega Jakupskega pri Mariboru. V jeseni se je pojavil pri raznih strankah in se izdajai za sorodnika njihovih mlekaric in mlekarjev in jemal na račun različne zneske. Pri neki stranki je pa zatrjeval, da ima na prodaj vino, in da ga ji bo prinesel, če mu izroči nekaj steklenic in nahrbtnik. Ko je vse dobil, ga ni bilo od nikoder več. Te dni ga je gospa srečala na ulici in ga izročila stražniku. Markuš je na policiji svoje grehe skesano priznal. Požar je nastal v Hutter je vi tekstilni tovarni v Mariboru, in sicer v stiskalnici. Vnel se je 6tiskalni blok, ki v njem likajo blago. Naprava je električna in delavci so najbrže pozabili odključiti tok; naprava se je tako segrela. da je začelo tleti blago. Gasilci so kmalu prihiteli, n kljub temu je zgorel stiskalni blok in znaša škoda kakšnih 100.000 dinarjev. Velik vlom v Ptuju so izvršili neznani vlomilci v blagajno davčnega urada. Vlomilec je s ponarejenim ključem odprl dvoje vrat, težka železna vrata blagajniške sobe je pa odrezal v takšni velikosti, da je lahko zlezel skozi. Iz blagajne je odnesel raznih kolekov, nekaj ključev občinskih bla gajn in nekaj čez tisoč dinarjev goto vine. Ves plen je vreden 319.875 dinarjev. Za vlomilcem niso našli še nobenega sledu, ker je imel pri delu na rokah gumijaste rokavice. 12.000 dinarjev je pozabil nekje kaplan mariborske magdalenske župnije Anton Cafuta. Odnesli bi jih moral v St. IIj in jih izročiti tamošnjemu žup nemu uradu. Pred odhodom na postajo je imel še opravke v trgovinah, potlej se je pa |>odal na vlak. Ko je v 6t. liju izstopil, se je zdrznil, ko se je spomnil, da nima aktovke z denarjem. Dirjal je nazaj na postajo, a vlak je že odšel čez mejo. Zdaj pozveduje za aktovko policija. »Mali kruhek« in drugi podohnjaki na Slovenskem K naši narodni umetnosti smo dobili lep doprinos: dr. Rajko Ložar in Boris Orel sta napisala zanimivo razpravo o našem »malem kruhku«, ki ga še dandanes pečejo v Škofji Loki in okolici, pa tudi v uršulinskem samostanu v Škofji Loki in Ljubljani, ki pa doslej ni bil znanstveno obdelan. Razprava je napisana zelo zanimivo, poljudno in izčrpno. Marsikaj je podprlo s tehtnimi podatki, kolikor sta jih avtorja pač mogla dobiti. Delo spremlja tudi veliko nazornih slik, modelov in peciva. V prvem delu govori g. Ložar o pecivu, napravljenem po modelu in s prosto roko. Posebno poglavje je namenil pecivu, ki ga pečejo v uršulin-skih samostanih. Modele so rezljali zvečine moški, motivi so pa rastlinski, živalski in človeški. Pecivo, napravljeno na roko, je pa žensko delo in je skoraj izključno ornamentalno: krasijo ga cvetlice, rastlinski listi, sadje, razni zavoji itd. Že izoblikovane motive ženske lepo razvrste po obliki peciva. Avtor omenja nekaj domačih modelo-rezeev. Ohranjenih je pa tudi nekaj modelov tujega izvora, kajti tudi pri nekaterih drugih narodih je v navadi peka »malega kruhka'. V poglavju ;Od kruhka do malega kruhka :, čigar pisec je g. Orel, pa izvemo za nastanek in izvor našega »malega kruhka«. V nasprotju z drugimi narodi, kjer je smali kruhek« bttjeslovno-verskega porekla, torej v zvezi z vero naroda, pečejo pri nas »mali kruhek« za razne praznike otrokom za Miklavža, kot dodatek k poticam in kruhu za božič in druge praznike; darujejo ga tndiLaa-goilosc in poroke, zaljubljenci si ga na darujmo med suboj. .Mali kruhek« je dokaz naše narodne umetnosti. Zato so tudi motivi takšni, kakršne doživlja preprost kmečki človek. Zlasli pri pecivu, ki ga gospodinje krasijo 6 prosto roko, se opaža velika spretnost. Razprava o našem »malem kruhku t je važna pridobitev za našo narodno umetnost. S pridom bo služila našim umetnikom, pa tudi znanstvenikom za študij naše domače obrti. Osebne ves. V GorlSah pri Medvodah: 181etna Pavla Luštrikova. — Naše sožalje 1 FLAHELA IN MRHEfN vseh vrst in cen, dobro perilno blago, ki je od potrošnikov mnogo hvaljeno, se dobi res poceni pri S vala VI W O L F O V A 5 ■ Razgled do svetu Cangkajškova notranja zmaga Prekrižana japonska intriga: Vangčingvej izključen Iz vladne stranke. — Časopisni škandal v Parizu V Ljubljani, 3. januarja »Dokler bo maršal čangkajšek načeloval kitajski vladi, ne bodo Japonci nikdar gospodarji Kitaja,« je ondan izjavil v Singapuru general A. W. Bar-tholomew, vrhovni poveljnik bivših britanskih oddelkov na kitajskih tleh. »Dokler bo maršal čangkajšek načeloval kitajski vladi, se Japonci sploh ne bodo pogajali s Kitajci za sklenitev premirja,« smo slišali natanko Pred letom dni iz ust zastopnika tokijske vlade. »Pripravljeni smo se pogoditi s Cangkajškom za sklenitev miru,« smo slišali za novo leto iz ust zastopnika iste vlade. Te tri izjave povedo več ko celi romani o dogodkih na Daljnjem vzhodu. Prva izjava je posebno tehtna šele tedaj, ce jo beremo na tretjem mestu, • J. v zvezi z obema izjavama japonske vlade. Pove namreč nič več in nič fflanj kakor to, da Kitajci svoje osvobodilne vojne sploh ne morejo izgubiti, dokler bo Čangkajšek duša njihovega odpora. Ce porečete, da generalske napovedi navadno r.e drže — Pri tem se upravičeno lahko sklicujete na nešteto samozavestnih izjav generala Franca — vam bomo samo svetovali, da bolje preberete gori navedeni tokijski izjavi: baš iz njiju boste dobili potrdilo, da singapurske besede niso brez globljega jedra. Pred letom dri so Japonci le predobro vedeli, da bi bili brez Cangkajška že zdavnaj zavojevali Kitaj. '• Takrat so bili ravno zavzeli Šanghaj; vzroka dovolj, da so lahko samozavestno in oholo diktirali mir, vsaj na jeziku in na papirju. Od tistih dob so zavzeli še Nanking in Karton — še več vzroka, i da bi bili za letošnje novo leto lahko I še samozavestnejši. Pa niso. Dokaz, da I m vse zlato, kar te sveti. Dokaz tudi,! da se japonski generali nič več ne čutijo Cangkajšku kos. Hočete še več dokazov? Nekaj dni pred rovim letom je Tokio razglasil urbi et orbi zmagoslavne številke, ki naj bi Kitajce in njihovega maršala kar v tla zabile — vsaj na jeziku in na papirju. Iz teh številk smo - izvedeli, da so Japonci izgubili ves čas, odkar traja japonsko-kitajski »incident«, samo 47.133 mrtvih, Kitajci pa 823.000. a celotne kitajske izgube naj po 'Mjhovem celo presegajo 2 milijona mež! se zanimivejše so številke o »osvojenem« ozemlju. Po japonskih trditvah imajo Japonci v oblasti sedem pokrajin (Cahar, Sujuan, Hopej, šantung, šansi, Kiangsi, in Anhvej), večino pokrajine Honan in del pokrajin Cekiang, Kiangsi in Kungtung. Vse zavzeto ozemlje meri 1.515.000 km-', t. 1. 47“ o celotne kitajske države, s 170 milijoni prebivalcev, t. j. 68”o vsega kitajskega živila. Tudi te številke so zgovoren dokaz, da Japoncem žito ne gre prav v klasje, j še iz svetovne vojne se spomnimo, da ! so Nemci najrajši objavljali številke ol svojih uspehih vselej tedaj, kadar svo-! jih ljudi niso mogli tolažiti s slavnimi zmagami na bojiščih. Pri- Japoncih je ista; Le še s to razliko, da so bile Cangkajškova vlada priznava, da so Japonci vdrli v devet kitajskih pokrajin, toda dejansko, pravi, je v teh provincah le neznaten del okrožij v njihovi oblasti: namreč samo 7'41"/«. še en tehten dokaz so nam prinesli zadnji dnevi, da Japoncem ne gre tako, kakor so si pred dobrim letom dni izračunali; intriga z Vangčingvejem, podpredsednikom Cangkajškove stranke. Zanimivo je, da so tudi to stvar skuhali v Tokiu za novo leto, torej v času splošne »mirovne« ofenzive, v času miroljubnih japonskih izjav in zmagoslavnih številk. Vangčingvej je bil namreč pred nekaj tedni nekam skrivnostno odpotoval iz začasne kitajske prestolnice in prav iz Tokia so takrat prodrla v javnost prva poročila o tem. Ta poročila so se od dne do dne bolj zgoščevala in tako smo nekako za novo leto izvedeli, da bi Vangčingvej rad sklenil z Japonci mir. Ker so prav takrat v Tokiu na ves glas izjavljali, da Japonci ne žele Kitajcem nič hudega, narobe, prav radi jih imajo in iz gole nesebičnosti se bore z njimi, samo da jih rešijo moskovskega vpliva, je zelo prozorno, da je Tokio hotel Vangčingveju olajšati nalogo — tem prozornejše, ker je japonska vlada pri tej priložnosti še posebej poudarila, da bi se tudi s Cangkajškom pogajala. Toda intriga se je izjalovila. Kitajska vlada je Va.rgčingveja izključila iz stranke in nameravani razkol v čangkajškovi vladi je splaval po vodi. Pokazalo se je, da je maršal še zmerom edini in neomejeni gospodar svoje dežele, in tako se ni nič spremenilo na premisi, na kateri temelji upanje v končno zmago kitajskega naroda. V ponedeljek se je predsednik francoske vlade Daladier odpeljal na političen obisk na Korziko in v Tunis Na sliki, na levi: vojne ladje, ki spremljajo ministrskega predsednika na njegovem sredozemskem potovanju. Spodaj: Daladier. Na desni: Pogled na Ajaceio, glavno mesto Korzike, kjer je imel Daladier velik političen govor. razumljive načrtne kampanje francoskega tiska, de Kerillis trdi zdaj, da so francoski listi dobili v šestih mesecih več ko dva milijona funtov šter-lingov podkupnine, to je dobre pol milijarde dinarjev! Subvencije je delil grof Fernand de Brinon med večino pariških in pokrajinskih listov ter med celo vrsto novinarjev in političnih publicistov. vojno. Takrat je bil znani pariški časopisni izdajatelj Bolo-paša obtožen, da sprejema iz tujine subvencije in da jih posreduje tudi za druge izdajatelje listov. Na zahtevo ministrskega predsednika Clemenceauja je prišel Bolo-paša pred vojno sodišče, ki g i je spoznalo za krivega in ga obsodilo na smrt. Obsojenca so ustrelili, njegovi soobtoženci so pa komaj za las ušli enaki usodi. O aferi smo brali že nekaj dni prej v nekaterih francoskih listih, vendar se nam je zdela pregorostasna, da bi ji mogli verjeti, čeprav vemo, da vladajo v francoskem tisku že od nekdaj precej čudne razmere. Resnici na ljubo moramo tudi povedati, da je ameriški pariški poslanik na vprašanje časnikarjev izjavil, da ni poslal ameriški vladi nobenih takšnih poročil, o ka- K Daladierjevemu potovanju po Sredozemskem morju: Pogled na Tunis prestolnico dežele istega imena. Po najnovejših poročilih so se Združene države in Anglija vendarle odlo-1 lihske številke vsaj kolikor toliko ne medtem ko tokijske le na videz saški državi že zdavnaj zatekli k takšni i-e. V"-, svet namreč ve, da so Ja-' represaliji. Vzrok leži izključno v ma-povci Piavi gospodarji le železniških! terialigtičnem območju: Japonci so iz-piog m tiste peščice kitajskih mest,: podrezali angleško in ameriško trgo-katerih zavzetje so zmagoslavno raz-. vino na Daljnjem vzhodu in nočejo glasili v svojih vojnih poročilih - in , riti slišati o tem, da bi odnehali od še tam le podnevi; povsod drugod go- | svojih zahtev. Tudi če bi hoteli ne1 m skodarijo kitajski četaši. Tako malo j morejo, ker so šli že predaleč da bi L takšno obvladajo Japonci osvojeni Kitaj, daj se mogli častno umakniti. A tudi An-' s 'sveta z niti svninpu voiaštvn ne morein nre- crleži in AmeHAoni ... . diplomatske izjave drže ali pa tudi pe. Vsekako smemo biti radovedni, kako se bo afera še razvila. Mislimo, da ne bo odveč, če pri tej priložnosti podamo našim bralcem vsaj v velikih obrisih sliko francoskega časopisnega tiska. Orodje v rokah velebank in industrije Danes na Francoskem skoraj ni lista, ki bi bil v popolnem pomenu besede neodvisen. Tega še HUMANITE ne more reči o sebi; list niti ne taji, da dobiva podporo iz sovjetske Rusije. Morda bi našli edine neodvisne politične liste med ideološkimi revijami; med njimi velja med prvimi omeniti odlično urejevano EUROPE NOUVEt-ni urednik Pertirax). semi francoskimi listi se skrl-dve nevidni, a tem pomembnejši je de Kerillis posredno ali neposredno j imeni: Havas in Hachette. Ha- (orožna industrija) in druge francoske veleindustrije. Torej kapital. In kapital je internacionalen. Ce govorimo o francoskem tisku, imamo skoraj zmerom v mislih pariško časopisje; provinčno v mednarodni politiki take rekoč ne pride v poštev. Med pariškimi listi je pa treba ločiti velike informacijske (tako imenovane bulvarne) liste od strankarskih. V bulvarnem tisku velja med prvimi omeniti PARIŠ SOIR, last družbe Be-guin-Provost (papirni, tekstilni in predvsem sladkorni trust; zato lahko opazite v člankih vseh listov te družbe stalno in intenzivno reklamo za sladkor). Istega lastnika imajo tudi P ARIS-MIDI, INTRANSIGEANT in ženski list MARIE-CLAIRE. MATIN, nekdaj največji francoski ........................ . , list, je last družbe »Comite des For- kršnih govori de Kerillis. Toda takšne i ges*; Njegova politika je odločno Kerillisovo odkritje je zbudilo seveda velikansko senzacijo, ker velja ncih je ^ čile. Japonsko gospodarsko bojkotirati. | splošno za verodostojno. Senzacija je LE (glav ile ber- j Kajpak liiso po sredi kakšni idealni naraščala od dne do dne, ker se ni I Za vse ko toč- j nagibi, drugače bi se bili obe anglo-1 oglasil nobeden od prizadetih, ki jih ' vata dve a T/i ri arr c n Siri rlvnn^ • • 1 - • ! , .... . • i niti svojega vojaštva ne morejo pre hraniti s kitajskim živežem, ker ga jim kmetje niti za denar ne odstopijo. »Nihče si ne more predstavljati kitajske pasivne rezistence in sladko-vljudne sabotaže kitajskega- človeka, kdor ni sam živel na Kitajskem,« piše prav te dni Charlotte Haldanova, dobra poznavalka Daljnjega vzhoda, v londonskem ,Daily-Heraldu‘. »Tam kjer se Kitajec ne more več Japorcem postavljati po robu z orožjem, zna — in še kako! — ugnati osovraženega osvajalca z mrzlo in nemo sabotažo. Ljudstvo je z dušo in telesom na strani četašev; zanje je zmerom dovolj živeža in obleke; zanje kmetje žanjejo in kmetice predejo. Toda kadar pride rekvirirat japonsko vojaštvo, ne najde gleži in Američani bodo prisiljeni vztrajati pri svojem, če nočejo, da jim na Daljnjem ' vzhodu investirane milijarde ne propadejo. Baje Američani že več mesecev ne dobavljajo Japoncem bombnih letal in municije drugače kakor proti plačilu v zlatu. Odtod pa do popolne ukinitve izvoza je le kratek korak. V tej točki so Japonci hudo občutljivi; saj je znano, da so skoraj vsi bombniki, ki sejejo smrt med kitajskim prebivalstvom, delo ameriških tovarn. Kaže, da se na Japonskem že čutijo posledice nove politike Združenih držav: prav za novo leto smo brali v nekem poročilu iz Tokia, da je 73.000 budistovskih svetišč na Japonskem sklenilo, odstopiti vojnemu ministrstvu obtožil, da so bili podkupljeni. Edini grof Brinon je pred par dnevi pozval de Kerillisa na dvoboj, de Kerillis, ki je bil med vojno eden najbolj drznih francoskih vojnih letalcev, pa je poziv na dvoboj odklonil, češ da vprašanja ne dado spraviti orožjem. Francoska in z njo pač v veliki meri tudi ostala evropska javnost zdaj z zanimanjem pričakuje; ali in kako ve bo ta afera dalje razpletla in razčistila. Nekateri pariški listi, ki 'se čutijo neprizadete, spominjajo v zvezi s to afero na slično afero med svetovno vas dobavlja novice in oglase, Hachette ima pa monopol za prodajo časopisov. Oba skupaj, Havas in Hachette, sta odvisna od velebanke »Ba.nque de Pariš et oes Pays-Bas«. Cene francoskih listov so tako nizke, da bi časopisje zmrznilo, če bi bilo odvisno samo od prodaje. Zato je oglas edini pravi zaslužek. Oglas je pa tako rekoč izključno v Havasovih rokah. Ce hoče francoski list živeti, mora biti torej deber s Havasom. I Havas i Hachette sta pa preko omenjene velebanke v rokah mogočnega trusta, kjer imajo glavno besedo »Comite des Forsrcs« protisovjetska, zraven pa šovinistično nacionalistična. Tudi poluradni, konservativni TEMPS in katoliški JOURNAL des -DEBATS imata istega gosjro-darja, prav tako kakor PETIT PARI-S1EN, drugi največji bulvarni list. Desničarski JOURNAL kontrolira predvsem Havas — prav tako kakor radi-kalski CEUVRE. PEUPLE je glasilo in last strokovnih organizacij, POPULAIRE pa kontrolirata Leon Blum in socialistična stranka. FIGARO je last dedičev znanega parfumskega milijonarja Cotyja, rojaii-stično-nacionalistična ACTION FRAN-CAISE je pa v rokah pariških veie-zavarovalnic. Radikalski list HOMME LIBRE (ustanovil ga je 1. 1913. Geor-ges Clemenceau) je last »Banque de Parts et des Pnys-Bas«. Med desničarskimi tedniki je najglasnejši, četudi ne več največji, GRINGOIRE. last tasta bivšega pariškega prefekta Chiappa, korziškega milijonarja Carbuccie. (»Gringoire« se je s podporo desničarskih kapitalistov razvil iz navadnega revolverskega žur-nala v tednik s skoraj polmilijonsko naklado; edina razlika med nekdanjim in današnjim »Gringoirjem« je ta, da list danes lahko plačuje najboljše francoske žumaliste in publiciste in da je njegov revolver z zlatom okovan — strelja pa še prav tako kakor nekoč.) Največji levičarski ilustrirani list je skoraj bolj literarni kakor pa politični tednik MARIANNE, last radikalskega senatorja Paternčtra. Observer ne hrane in krme Za Japonce so sa-. m admiraliteti vso bronasto opremo, no prazni skednji, zapuščeni domovi j kakor svečnlke vaze in kadilnice da m nemi, brezizrazni obrazi. Zato so se predelajo v topove in strelivo japonske zmage jalove, zato so kitaj-ski raravni zakladi za Japonce nedosegljivi, zato Japonec ne ve, kaj bi počel s kitajskimi pristanišči, mesti, vodnimi potmi in neizmernim ozemljem, k; ga je »zavzel«. Zato si Japonci žele miru, zato je Japoncem mir tudi tolikanj potreben.« Mislimo, da se. nam je tudi številčni dokaz posrečil. Le zaradi popolnosti Daj še omenimo, da je nekaj dni po objavi bombastičnih tokijskih številk tudi kitajska vlada spregovorila. Navedla je sicer le eno številko, čeprav hačelno tudi njej ne bi smeli brezpogojno verovati, je po vsem, kar smo zgoraj ugotovili, vendarle ne gre metati t isti koš kakor japonske številke. Koga zastopa pariški tisk? V novoletnem »Jutru« beremo; Francoski žurnalist Henri de Kerillis, zunanjepolitični urednik pariškega dnevnika >L’Epoque«, je danes eden najbolj znanih pariških publicistov in ves svet ve zlasti za njegove intimne stike s francoskim generalnim štabom. Nedavno je de Kerillis objavil podatke iz poročila, ki ga je poslal ameriški veleposlanik v Parizu Bullitt svoji vladi. V tem poročilu poudarja Bullitt, da je bilo defetistično razpoloženje francoske javnosti v mesecu septembru posledica ne- Pogled na Džibuti, glavno mesto francoske Somalije. Džibuti ima zelo dobro pristanišče, obenem pa drži tja najpomembnejša abesinska železnica, proga, ki veže Adis-Abebo z Indijskim oceanom. e s s - «r = 3 Germaine ZRCAL Ho mor NOVOLETNA NOVELA Za vsak pnspeveu v tej rubriki plačamo 30 din Posnemanja vreden primer »Pripravile se za danes popoldne,« kje ukazal gospod Delois, »dobili emo : naročilo, da napravimo nekaj poenet-fckov v igralnici.« »Prosim, gospod šef,« je Germaine Dane S ko se toliko govori o pokvar- t potrta eprejela novico. Opazil je njeno jenosti današnje mladine, o njeni kul- z zadrego. turni in duševni manjvrednosti, kakor Z »Zakaj ste tako osupnili?« jo je lju-tudi o njeni trdosrčnosti, moram v Z bežni vo vprašal, »saj je vendar zani-dokaz o nasprotnem navesti tale pri- Smivo, enkrat ogledati si ves potek mer: tigre.« V nekem podjetju dela delavka —2 »To že — a za popoldne sem imela piiati dveh nezakonskih otrok. V ko- Idrug načrt.« liko ju temu sama kriva, ne bomo S »Mi je prav žal, gospodična Ger-sodili mi. Res je le to, da s svojo * maine, a naročilo moramo izvršiti. skromno plačo ne more sama delutPreložite drugo na jutri — dam vam primemo jesti, niti se pošteno obleči,tprosto. Ali ste zadovoljni?« ako hoče plačevati za svoja otroka,t »Hvala lepa, gospod šel,« je odvr-ki morata biti v času, ko je mati vinila in je nadaljevala svoje delo. Ne službi, v tuji oskrbi. Ker za svojo*bi imelo smisla pripovedovati, da je otroka žrtvuje vse, kar ima, kottdruga stvar nepreložljiva. Naročilo je vsaka dobra mati, mora sama stra-ikajpak važnejše kakor so zasebne zadati. Poleg tega si je v hranilnici*Aeve nameščenca, posebno še, če je izposodila majhno vsoto denarja, ki t človek, kakor Germaine, zadnje kolo. jo mora zdaj odplačevati in to je za-1 Kajti v tem fotografskem ateljeju na njo spet veliko breme. 1 Rivieri je le zaradi svoje izobrazbe in Uradnice tega podjetja, ki so za to t čeprav je spretna in se je lotila že zvedele, so sklenile, da ji pomorejo. t marsikaterega dela, njena učna doba JJspeh nabiralne akcije med temi♦ vendar še ni končana. Temu primer-uradnicami je, da ima uboga delavka * na je tudi njena plača, lei je prav za vsak dan dobro in toplo kosilo. Razen »prav le majhna odškodnina. Kako naj tega je ta in ona prinesla še toplo is tem plača stanovanje, ki ga imata obleko in ena celo lep zimski plašč,tv najemu z materjo? Lastnik je dejal, ki ji je v mrazu ravno prav prišel, j da ne more dalje čakati, zadnji čas In te uradnice so sama mlacla de-jje do jutri zjutraj. Mati ne more več kleta! Mnenja sem, da bi mladino, lciiodlašati in edino rešitev sta vise nad njo nekateri tako zgražajo, t deli obe v obisku pri nekaterih so-prav tisti morali večkrat posnemati.! rodnikih, kar je nameravala Ger- K. S. | maine opraviti popoldne. Zdaj pa tudi Zza ta poslednji, neravno upapolni po-Ljubljanske ulice |skus ni časa. Skoraj vsak dan časopisi oj^L^icpffievaH^ novico o kakšni nesreči na ^ledene-t£e]ois m’ed vožnjo v elegantnem avto-lih tleh. Po mojem mišljenju bi «eJmobilUj ki g0 jhJna ga na razpo_ to lahko odpravilo. Pred vsem je tre- j ba posvečati več pažnj'e našim uli-j cam. Pred marsikakšno hišo leži že < zmrznjen sneg in čaka, kdaj" se gaj lago, »kakor pa igralcev. Trdno sem prepričan, da bom ujel zanimive slike. Kajti nikjer niso ljudje tako sproščeni kakor pri igri, kjer obogale ali bo usmilila kakšna roka in ga od-* , . s . _ metala. Le malokje opazim očiščen * P ... „ poledenel pločnik, kajpak tudi ta je* Germaine ga je le naspol poslusala. neposut. Upam, če bi se ljubljanske * Prevec je zapeljivo predstavljati si, ulice bolj posipale, ne bi bilo toliko»da 111 revna vajenka z dvema novci-nesreč na dnevnem redu. tcema v zepu, lu morata zadostovati do Prizadeta t konca tedna, temveč bogata gospodic-*na, ki se v lastnem elegantnem avto- Zimske vožnje z avtobusom':™** gf/SS Stanujem precej daleč iz mesta intdrsel krasni avtomobil po gladkih se večkrat vozim z avtobusom. Odkar »ulicah in v mehkih blazinah se je dalo je zapadel sneg, je pa vožnja kaj t tako lepo sanjariti... neprijetna. Ko pripelje avtobus do* Vratar je hitro pritekel, odprl vratca železniške proge, začne poskakovati,»avtomobila in pomagal Germaini izda je nevarnost, da se zvrne. Nato setetopiti. Pred igralnico čaka nepregled-peljemo čez tramvajsko progo, kjer*na vrsta avtomobilov in dvorane so nas še huje premetava. Gorje tistemu, J napolnjene z elegantnimi ljudmi; pri ki je podvržen morski bolezni! J tem prazniku usodne odločitve nosijo Ali ne bi mogel magistrat odrediti, t praznične obleke. Ruletne miz,e so da se vsaj tako prometna ulica kot * oblegane in z nepopisnim razburje-je Tyrševa cesta, očisti __sne_ga_ in znfem spremljajo vsi pogledi slono- ledu. Dijakinja tvinasto kroglico. Slučaju prepuščajo v t odločitev neizrekljivo velikih vsot, ka- Res žalostna Slika Zterih majhen del človek izven teh zi- vjakom komaj doseže, če zbere zaslužek MYRA GRUHENBERGOVfl Tukaj 60 zmagovalci, ki so se pred njimi kupičili igralne znamke, a to jim še ne zadostuje: svojo srečo hočejo preizkušati še dalje in dalje. Tam so pa tisti, ki 60 že vse zaigrali, a se ne morejo in ne morejo odločiti, da bi vstali. Spet in spet brskajo po svojih žepih, če morebiti ne bodo našli še kakšne skrite igralne znamke. Germaine je stala pri mizi in gledala. Kmalu je razumela preprosta igralna pravila. Če zadeneš pravo številko, dobiš nazaj pet in tridesetkrat večjo vsoto kakor si jo vložil. A to je le majhna stava, kajti številk je neizrekljivo veliko. Staviš pa lahko tudi na veliko polje, na rdeče ali črno; kajpak, dobitnik dobi le dvojno vsoto, zato je pa možnost tem večja. Če bi na primer zdajle stavila 6voja dva novčiča na rdeče, bi ji zato dali štiri in če bi te stavila dalje in bi imela le nekoliko sreče, bi jih potlej dobila 06em, potlej šestnajst, potlej... Misel na to, da bi se utegnila z obratom roke iznebiti svojih morečih skrbi, jo je spravila v omotico. Oh, ko bi bila že plačana najemnina, bi lahko spet zadihala in pogumno gledala v bodočnost, ki se je prav za prav takšno mlado, ljubko dekle ne sme bati. Nič drugega ne potrebuje kakor le malo, malo sreče. »Stavite,-« je opomnil krupje. Prijeten, eleganten človek je, ki s svojega vzvišenega sedeža vse vidi. Germaine je imela občutek, da je ta opomin veljal njej, kajti zdelo se ji je, da jo je pri teh besedah pogledal. Na lepem se je odločila, iz svoje tanke denarnice je izvlekla novčič in ga zamenjala za igralno znamko. »Stavite,« je zadnjikrat ponovil krupje, medtem ko je sprožil. Germaine se je hitro sklonila čez rame gospoda, ki je sedel pred njo, in je svojo igralno znamko stavila na rdeče. gledala je šele, iko se je steklena plošča umirila. Še je oklevala krogla,* sove.« nihala je med dvema številkama, potlej je zdrknila navzdol. Oh, spet ni rdeče. »Nič,« je zaklical krupje in že so njegove grabljice zdrknile po vseh številčnih kolonah, kajti ves ta denar je zdaj pripadal banki. Niti na misel mu ne pritle »Veš, ljudje govore, da te je Karl vzel samo zaradi denarja, da bi lahko poplačal svoje dolgove.« »Takšna laž! Karl niti najmanj ne misli na to, da bi plačal svoje dol- škotska Dva Škota se srečata. »Ali poznaš najnovejši dovtip o nas Škotih?« vpraša eden drugega. »Ne, kakšen pa je?« »če mi daš penny, ti ga pa povem,« »Gospodična Germaine,« je poklical*Prvi. gospod Delois, »potrebujem vas zat »Zares posrečen dovtip,« se zasmeje svetlobni posnetek.« Brez volje je šlat^™^-za njim, z veo silo je stiskala zobe,* T da ne bi zajokala. Šef tega ni opa-* ez 0 zil, ker je bil preveč zaposlen s svo-t »Ela, povej no, ali je tako težko jim delom. j skrivnost obdržati zase?« »Že veliko posnetkov sem napravil,«| »Nimam pojma, nisem še nikoli po. ji je pripovedoval, »veliko razburjenih,*skusila.« obupanih in tudi zadovoljnih obrazov.* p , A manjka mi še najvažnejše, slikat zmagovalca, ki z njegovega obraza* »Ta pes je pa res lep! Ali je pa-sije sreča... Žal nimam več časa, kmalu*meten?« se bova morala vrniti, ker moram * »Pameten sploh ni primerna beseda, plošče še danes razviti. {Ko sem Šel včeraj z njim ven, sem se Mehansko je delala 6voje delo, misli J na lepem ustavil in mu dejal: Fifi, so se ji pa podile po glavi, ne da bi*ne]taj sva pozabila! Kaj mislite, kaj je našle izhoda — kakor se je poprej t naredil?« krogla podila po stekleni plošči. ? »No, najbrže je tekel nazaj in tisto »Zdaj se bova pa vrnila,« jo je iz-* stvar prinesel!« trgal gospod Delois iz njene otrplosti.! »Ne! Sedel je in se je popraskal za Obrnila sta 6e proti izhodu, še enkrat? ušesom. Premišljeval je namreč, kaj je šla mimo mize, kjer je izgubila!sva pozabila!« svoj denar. Krupjejeve grabljice sol pravkar spet drsele po gladini, da bit Edina želja nekje vzele, drugje pa dale. Vsakdoi se je podvizal vzeti svoj denar. Let Zaročenka pred zaroko: »Dragi, kai velik kup igralnih znamk je obležalo,l56 tiče mojih želja, imam samo eno...« On: »In ta naj bi bila?« »Ne odbij mi, prosim, nobene želje!« Pomanjkljivo nadzorstvo »Ali so bolečine preteklo noč spet nihče jih ni spravil. Najbrže ga jel dobil kakšen bogat človek, ki se muz ni mudilo spraviti denarja. i »Gospodična,« se je obrnil k njejt krupje, »cele vsote ne morete več sta-i viti — ker je že prekoračila zadnjo t nastopile?« dovoljeno vsoto.« Germaine je brezt >To pa ne vem g0Spod doktor; vso razumevanja strmela vanj. Trajalo ,ie*no- sem la t nekaj sekund, preden je mogla ougo- * VOrLll‘ • i t. • t Nerazumljivo »Ne razumem — saj sploh nisem* stavila.« In že se je oglasil neki* Ravnatelj: »Ne, ne, moj dragi, vloge igralec: tvam ne morem pustiti.« »To je moj denar,« je pojasnil int Igralec: »Zakaj pa ne, gospod rav-liotel spraviti denar. tnatelj? Kaj pa zahtevate?« Krupje ga je vljudno zavrnil. t Ravnatelj: »Več fantazije, moj dragi, »Motite se, gospod. Natanko sem Sveč fantazije! In nekoliko več življe- videl, da je stavila ta plavolasa, mladatnja v smrtni sceni.« dama.« * »Ne,« se je vmešala Germaine v* Zdrav spanec Steklena ploščo se je po bliskovo , pi.ep;r! >8an,0 dvakrat sem poskusila t ge y tem hote,u dobro spi? Ciz nemških »Soruitagsblatter«, 1861) m * 'ždfa lHI .................................. 13 m M m m ubcdefgh ŠAH men našega šahovskega kotička. Duhoviti problemi, poučne sodobne in klasične partije, pa kratka kronika važnejših šahovskih dogodkov: takšen je šahovski program »Družinskega tednika«. Mislimo, da bo le po tem načelu urejevana rubrika kos nalogi, ki smo si jo zadali: zadelati vrzel, ki jo puščajo večjldel zgolj kronistično in strokovnošahovsko urejevane in zato bolj ali manj le specialistom namenjene šahovske rubrike v našem časopisju. Poučne kratke partije st. i Damski gambit s turnirja v Kijevu I. 1914. Problem st. 2 Sestavil Samuel Lovd (»Musical World«, 1859) Mat v 3 potezah. Pripomba. Pri vseh problemih | je vselej beli na potezi. Beli: Bogoljubov 1. d2—d4 2. Sgl—13 3. Sf3—e5 4. c2—c4 5. Sbl—c3 6. Se5Xc4 7. Ddl—b3 8. e2—e4! 9. Lel—-e3 10. Le3Xb6 11. Sc4Xb6! Na c; b sledi Lb5! Črni: Gre kov d7—d5 Lc8—g4? Lg4—h5 d5Xc4 Sb8—d7 Sd7—b6 Dd8Xd4 Sg8—f6 Dd7?(d8) a7Xb6 Črni se vda. r 8 111 111 1111! 7 m i liii i 11 in 6 ' ■ m m m 5 im iii#iii ■ 4 m ni im mi 3 Hill 1111 lili lili 2 lili lllll HI 1111 1 lil lllll 11! lllll abcdefgh t ♦ sem imela ponudbe od osmih moških, tki so bili vsi pametnejši od tebe!« »Da, to so tudi dokazali...« t Strah ♦ Ocvirek prišepa k zdravniku in ga * prosi, naj preišče njegovo zateklo lto-J leno. Zdravnik odvije začasno prevezo, zmaje z glavo in reče: »Tole je pa huda reč. Kako dolgo je koleno že oteklo?*: »0, teden dni bo že.« »Toda, vraga, zakaj niste prej prišli k meni? Ali vas ni nič bolelo?« »Pa še kako, gospod doktor, a nisem mogel oditi neopažen od doma. Veste, ne maram, da bi moja žena kaj zvedela. Kadar nisem čisto zdrav, mi I; namreč vselej takoj prepove kajenje.« Mat v 2 potezah Samuel Loyd velja še danes za naj genialnejšega skladatelja šahovskih problemov. Pirc v Hastingsu V prvem kolu je Pirc remiziral s sirom A. G. Thomasom in Euwe s Ser-geantom, Szabo je pa premagal Angleža^ ^ Milner-Barryja. V drugem kolu Je t spi žmiaj hiše! To znam!« Euwe remiziral z Golombekom. Szabo* je zmagal nad Kleinom, Pirc je pa* premagal Milner-Barryja. V tretjemj kolu je Pirc izgubil proti Kleinu, Sza-J bo je pa remiziral z Emvejem. J Po tretjem kolu vodita Holandec} Landau in Madžar Szabo <2 'h točke) ♦ pred Euwejem (2) in Pircem (1 V«), J To zua Tisti dan, ko je izšel oglas v listu, i; pride v hišo neznano dekle. Gospodi-nja jo vpraša: »Ali znate kuhati?« »Ne, gospa!« »Ali znate prati?« »Ne, gospa!« »Ali znate šivati?« »Ne, gospa!« »Za božjo voljo, kaj pa potem znate znate?« »To, kar je bilo v oglasu zapisano: Za dobro plačo se išče dekle, ki lahko V romanu Stara devica bere roman: »Ta pisatelj je pa res sijajen dečko!« Prijateljica: »Zakaj?« Stara devica: »Na vsaki strani me imenuje ljubko čitateljico.« A meriška štorija »Spomini malopridneža Kako je »svetovni mojster tatov« dokaza! svojo istovetnost Newyork, decembra. Lahko si mislite, kako je ravnatelj neke newyorške založbe osupnil, ko mu je njegov tajnik nekega dne prinesel posetnico obiskovalca, ki je na njej stalo tole: »Ricardo Pasmonaco, svetovni mojster tatov, predsednik mednarodne družbe za izenačenje premoženja, duševni oče in izvršitelj razburljivega vloma v banko Bloom&Bloom v či-kagu, iznajditelj slavne, na pariški razstavi nagrajene pred tatovi zanesljive blagajne, lastnik zlate medalje za dol-goprstceže, sleparije itd. itd.« Najprej je ravnatelj poklical dva gospoda iz pisarne, kakor tudi vratarja in slugo, ki jih je razpostavil k oknom in vratom sobe. Vsak izmed teh mož se je v naglici oborožil, kakor se je pač mogel. Dva sta dobila samokrese, tretji neko staro sabljo, vratar lovsko puško in sluga je pa prijel težko sekiro. Potlej je šele ravnatelj naročil, naj nenavadni gost vstopi. Ricardo Pasmonaco, svetovni mojster tatov, je vstopil. Prav nič pa ni bil podoben tatu, temveč prej kakšnemu drugemu uspešnemu svetovnemu mojstru. Srednje velikosti, športne jeklene postave, eleganten, da človek bi celo lahko trdil, da je bil odlično oblečen in je napravil čisto prijeten vtis, tako da so vsi hitro skrili orožje. »Kaj želite?« je vprašal ravnatelj. Zdaj je prišel obiskovalec na dan s tistim, kar je želel. Napisal je namreč svoje spomine in zdaj jih je hotel ponuditi založbi. Ravnatelj je z zanimanjem prisluhnil. Svetovnemu mojstru je ponudil stol in ta je takoj izvlekel iz svojega žepa debel zvezek in začel brati svoje spomine. Bili so v resnici napeti. Ravnatelj in njegovi čuvaji so bili čisto zamaknjeni v poslušanje. In ko je bralec vstal in začel hoditi po sobi sem in tja, so se poslušalci z zanimanjem sprehajali za njim. Zdaj je bralec prijel ravnatelja pod roko, zdaj je v vnemi zgrabil vratarja za suknjič ali se je pa naslonil na enega izmed kontoristov Ravnatelj je bil očaran. »Vse to ste sami doživeli?« je osuplo vprašal. Obiskovalec je samozavestno prikimal. »Saj to je čudovito, to delo bo zbujalo pozornost!« Potlej je imel pa pomisleke: »A kdo mi jamči, da ste vi v resnici genialni malopridnež, kakor se predstavljate?« svetovni mojster tatov je skušal dokazati, da je v resnici tisti malopridnež, ki o njem govore spomini. A ravnatelj se v tej stvari ni dal tako lahko prepričati. »Natančnejši dokaz vaše istovetnosti mi morate prinesti,« je zahteval, »ma tej zahtevi moram vztrajati v interesu svojega podjetja.« Tedaj je malopridnež dejal: »Prinesel vam bom dokaz!« Potlej je odšel. Zadovoljno je založniški ravnatelj listal po rokopisu. »Kaj pravite k temu, gospodje?« je vprašal svojo telesno stražo, ki je še ostala v sobi. »Genij,« je odgovoril tajnik in je hkrati ponudil svojemu predstojniku neko potrdilo v podpis. Ravnatelj je segel po svoje zlato nalivno pero v žep telovnika. »Za vraga, kje je vendar nalivno, pero?« »Za božjo voljo,« se je takrat zaslišal vratarjev glas, »kje je moja denarnica?« »Moja listnica je tudi izginila!« je zakričal edem izmed kontoristov. Ravnatelj je iskal svojo mošnjo, svojo ovratno iglo, svoj briljantni prstan. Vse, prav vse je izginilo. Tajniku je zmanjkala zlata ura, drugemu konto-ristu ura in denarnica in slugi ček za petdeset dolarjev, ki ga je imel v suknjiču. Prav res, Ricardo Pasmonaco je dokazal — da je svetovni mojster tatov! Ravnatelj je hitel k telefonu in obvestil policijo. Deset minut nato je prišlo več detektivov, ki so na licu mesta podvzeli prve korake. Skoraj so že končali, ko so se odprla vrata: vstopil je — Ricardo Pasmonaco in v rokah je držal vse ukradene predmete. Stražniki so ga takoj zgrabili za vrat. Vsi njegovi protesti niso nič zalegli. Peljali so ga pred naglega sodnika. Pred njim se je zagovarjal s tem, da je bila vse to le šala. Posetnica z mnogimi naslovi je bila samo reklamni trik, da bi zbudil založnikovo zanimanje. Njegova spretnost je popolnoma nedolžna. Hotel je dokazati samo, da je v resnici svetovni mojster v sposobnosti dolgoprstnežev. A tukaj je bila knjiga spominov, ki jo je policija zaplenila. Sodnik je cdločil, da |Se rokopis izroči državnemu tožilcu in je zato proti obtožencu odredil sodno postopanje. »Spomini malopridneža« bodo pa prav gotovo izšli. Posebno pazite kaj bolnik pije! Ce Vam je le mogoče, datte mu za zdravie in užitek čim češčc naJboljSo naravno mineralno vodo ono z rdeiimi srci Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Šola genijev Newyork, decembra. Pred nekaj leti je skušala gospa dr. Hollingworthova, ena najboljših pedagoginj v USA, ustanoviti v Ne\v-yorku »šolo genijev«. K temu jo je napotilo dejstvo, da izda država na milijone za zaostale, telesno in duševno bolne otroke po zavodih, kjer jih skuša vsaj nekoliko pripraviti za življenje, čudno se ji je pa zdelo, da država noče ničesar slišati, kadar gre za nadpovprečno nadarjene otroke, da jih ne bi zadušila povprečnost njihove okolice. Naposled je gospa dr Holling-worthova le dobila dovoljenje za vodstvo znane Javne šole petstotih. Gojence so izbrali po preizkuševalnem sistemu, ki je zavzel dokaj velik obseg. Po vseh newyorških šolah so se vršile preizkušnje v inteligenci. Izbrali so okrog deset tisoč boljših učencev. Teh deset tisoč nadpovprečno nadarjenih otrok so preizkušali strožje in strožje, dokler jih niso naposled izbrali petderet, ki so predstavljali višek šolske inteligence v vsem milijonskem mestu. Vsak izmed teh otrok, ki so stari od osem do petnajst let, ima inteligenčni količnik 130 (količnik 100 velja za zelo nadarjenega otroka). Dva otroka, deček in deklica, sta dosegla celo inteligenčni količnik 200. Kdor si pa predstavlja, da je Javna šola petstotih napolnjena z neutrjenimi in nerazvitimi otroki, ki se od jutra do večera »gulijo«, se pa strahovito moti. Začudil se bo, če zve, da so ti duševno veliki otroci navadno tudi telesno nad povprečnostjo. Goje šport in se uče na prav poseben način. Uče se med igro, po sistemu, ki je prilagoden njihovemu naglemu razumevanju in se nikoli ničesar ne uče na pamet. Otroci nikakor niso preobremenjeni. Njihovi učitelji uče s tega vidika, da gojenec te šole ne sme imeti težkoč na primer pri razumevanju svetlobne teorije, prav tako pa mu mora biti duševna hrana razprava o zavarovalnih načelih zlate podlage različnih narodnih bank. Učencev nikoli ne preobremenjujejo, temveč njihovo znanje samo izpopolnjujejo. Njihovo življenje v šolah, ki so jih obiskovali poprej, kaže da so se med poukom bavili z novimi matematičnimi problemi, brali knjige ali se učili tujih jezikov, medtem ko so njihovi sošolci komaj sledili pouku. Nadpovprečno nadarjeni otroci se niso hoteli s svojo inteligenco ničesar lotiti in so pogosto propadli, ker so začeli naposled zanemarjati tudi potrebne naloge. Pridružili so se povprečnežem, ne da bi mogli razviti svoje izredne sposobnosti na primernem predmetu. V tej šoli pa uče snov, ki jo predavajo na marsikakšni univerzi. Skrbno pa pazijo, da ne bi mladih možganov preobremenili, skrbijo pa tudi za primerno telesno delo kot protiutež duševnemu delu. Usoda čudežnih otrok, ki so se dvignili kakor komet in se pozneje pogreznili pod povprečnost, visi kakor Damoklejev meč nad zavodom in varuje učitelje pred pretiranimi poskusi. Izkoristiti hočejo samo naravne sposobnosti mladih genijev. Poleg tega pa imajo v zavodu priliko za zanimive poskuse. Izkazalo se je namreč, da so nadpovprečno nadarjeni otroci skoraj enakomerno porazdeljeni med tri plemena: belo, žolto in črno. Prav tako so ugotovili, da so deklice in dečki enako inteligentni. Skoraj zmerom so inteligentni otroci edinci ah pa iz družin, ki imajo le malo otrok. Njihovi starši so navadno premožni, pogosto so pa tudi sami zelo nadarjeni. Na grobu zaročenke je zblaznel Bukarešta, decembra. V vasi Pantaci, v bližini mesta Plo-esci, se je te dni odigrala ljubezenska tragedija s kaj žalostnim koncem. 201etnega Petra Papa je nagla smrt njegove lSletne zaročenke tako potrla, da je sklenil ostati na njenem grobu do svoje smrti. Tako je jokajoč prebil na njenem grobu že pet dni in ni zaužil nobene hrane. Peto noč so pa prišli orožniki z namenom, da bi s silo spravili mladeniča z groba njegove zaročenke. Ko so se orožniki približali, so od groze kar odreveneli. Grob je bil namreč ves prekopan, a zraven razbite krste je stal Peter Popa in držal v roki srce svoje zaročenke. Jarjr.o je bilo, da je bil mladenič oh pamet, zato so ga orožniki odpeljali v blaznico. Smeh je nalezljiva bolezen London, decembra. Gledališki ravnatelj v Birminghamu je bil prepričan, da je smeh nalezljiva bolezen. Zato je zagotovil neverjeten uspeh čisto preprosti igri. Londonski gledališki krogi so izne-nadeni, ker v Birminghamu z velikim uspehom že 15 dni igrajo čisto preprosto igro. Gledališče je razprodano! Ljudje se sprašujejo, ali je treba ta uspeh pripisati izvajanju, ali predvajanju gledaliških članov, ker igra sama ne bi mogia biti deležna takega uspeha. Da bi to ugotovil, je odšel ravnatelj nekega londonskega gledališča v Birmingham. Udeležil se je predstave dokaj preproste burke v dvorani, napolnjeni do zadnjega kotička; ljudje so se sijajno zabavali in se smejali na ves glas. Odšel je k svojemu tovarišu-ravna-telju, ki mu je zaupal skrivnost tega uspeha. Povedal mu je namreč, da se je poslužil čisto preprostega trika. Najel je nekaj šaljivcev iz Birminghama in jim obljubil lepo nagrado, če se bodo glasno smejali ob vsakem smešnem zapletljaju. Rezultat je bil izvrsten. Vse ljudi v gledališču je ob smehu šaljivcev popadel nepremagljiv smeh. Tako je dvorana neprestano odmevala od smeha. Ravnatelj londonskega gledališča je moral priznati, da so se zaradi nalez-Ijivosti smeha drugi ljudje še bolj Tudi UcJUcchi oltus Novi vzorci lahko zadovolji velika izbira naših nove barve* novih vzorcev damskega in moškega ugodne cene! blaga za zimo ji. Hlildauc - „pei Šlurfu" Lingarjeva ulica • Pred Skotijo Trgovina, klor kupui* z zaupanjem. Ustanovljena 1.1808. prisrčno smejali, kakor pa plačani šaljivci. Tako je nalezljivost smeha zagotovila uspeh igri, ki je bila sicer brez vrednosti. Poljub 8 pritiskom dvanajstih kilogramov HoIlywood, decembra. Tako imenovana puritanska društva v Ameriki so izzvala vsako leto enkrat ali dvakrat velik protest proti dolgotrajnim in strastnim poljubom v filmu. Da bi se naposled rešilo vprašanje poljuba na platnu, se je pred kratkim sestala komisija filmskih strokomja.-kov in določila skrajno strast poljuba v filmu. Po mišljenju teh strokovnjakov ne sme biti pritisk ustnic večji, »od pritiska 12 kilogramov«. Ta maksimum bo veljal za vse filme, ki jih bodo izdelali v Hollywoodu. Vprašanje je le, kako bodo tistih 12 kg odtehtali in kaj se bo zgodilo, če jih bo 13 kg. Namesto prostitutke so našli milijonarko Budimpešta, decembra. O božiču je zdravstvena policija v Budimpešti preiskovala mesto in pogledala v razne hotele z namenom, da bi polovila nekaj prostitutk. Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. V nekem hotelu je noč preživela s svojim ljubčkom mlada milijonarka. Ob štirih zjutraj je stopilo nekaj detektivov v znani budimpeštanski hotel. Poprosili so za seanain gostov. Nekoliko kasneje so zahtevali, da jim odpro neko sobo v prvem nadstropju. Tedaj se jim je uprl neki razburjen mladenič in odločno dejal, da bodo v sobo lahko stopili preko njegovega trupla. Detektivi so skušali mladeniča prepričati, da nima smisla, upirati se njihovi službeni dolžnosti, ker bi moral zato odgovarjati. Skoraj v istem trenutku se je pa zaslišalo strašno razbijanje po steklu in klicanje na pomoč. Vratar in detektiv sta stekla na hotelsko dvorišče, kjer sta sredi ubitega stekla našla na betonu prestrašeno dekle v pidžami. Zgodilo se ji ni nič hudega. Dekle, hči nekega uglednega trgovca iz Budimpešte, je bila vsa obupana, ko je zvedela, da jo bodo detektivi odkrili v ljubčkovem naročju. Da bi preprečila škandal, je privezala na okno rjuho in skušala uiti skozi okno. A med spuščanjem navzdol so jo zapustile moči, da je padla z majhne višine na stekleno streho zimske grede. Pod njeno težo se je steklo razbilo in dekle je padlo v zimsko gredo. Z majhnimi praskami so jo odpeljali v bolnišnico. Zakon starca z učenko Newyork, decembra. V Manili na Filipinskih otokih se je 60ietni John Grin poročil s Uletno učenko Velmo Hauntovo. Čeprav so oblasti ta zakon razveljavile, se je deklica vrnila k starcu, ker ji je podaril briljantni prstan. Stari John Grin se je zaljubil v 141etno Velmo Hauntovo. Ko jo je zaprosil za roko, je takoj privolila. Medtem so pa posegle vmes oblasti in zakon razveljavile, ker je v Manili poroka z mladoletnicami prepovedana. Velma se je morala vrniti v š&lo, stari ženin je moral pa plačati denarno kazen. Mlada Velma pa ni obupavala zaradi ločitve in je svojim prijateljicam pripovedovala, da se je poročila s starcem le zaradi materine grožnje. Vendar je hitro spremenila svojo mišljenje. Zaljubljeni Grin ji je podaril briljantni prstan, ki je vreden okrog 20.000 dinarjev. Zato se je odločila, da se vrne k svojemu staremu možu. Kljub temu mora pa še naprej obiskovati šolo. Jasno je, da s ponosom razkazuje prijateljicam dragoceni prstan. Postala je že prava junakinja šole. čeprav v Manili obsojajo ta primer, se zdi, da ni oblasti, ki bi mogla razdreti zakon med starcem in deklico. Sentimentalni vlomilec Newyork, decembra. Pred kratkim je tvrdka Brown obvestila policijo v Cansas-Cityju, da je ponoči neki vlomilec vlomil v njeno blagajno. Preiskava je dognala, da vlomilec ni ničesar ukradel, čeprav jo brez težave vdrl v jekleno omaro. Zdelo se je pa neverjetno, da se vlomilec po uspešnem vlomu denarja niti dotaknil ni. Nekega dne se je pa šef policije razgovavjal z gospodom Brow-nom in zvedel, da je vlomilec vendarle nekaj ukradel iz blagajne: sliko Brownove žene! Tedaj je šef policije sklepal, da so mogoče čuvstveni razlogi odvrnili vlomilca od tatvine. Prosil je gospoda Brovvna za kopijo ukradene slike in ugotovil, da je bila slika posneta v Darbinu, kjer je gospa Brownova živela kot dekle. Sef policije je po tem takem sklepal, da ja vlom izvršil najbrže kakšen Irec. Pregledal je seznam Ircev, ki so živeli v Cansas-Cityju. V njem je našel tudi ime nekega Johna Mac Nayla, ki se je moral že večkrat zagovarjati zaradi vlomov. Policija je vlomilca prijela. V njegovem žepu so našli ukradeno sliko. Takoj so ga obsodili vloma v Brownovo blagajno. Mac Nayle jo krivdo priznal. Pri zaslišanju je vlomilec povedal, da je res nameraval oropati tvrdko. Splazil se je k blagajni in vdrl v jekleno omaro. Tedaj je pa zagledal v nekem predalčku sliko gospe Browno-ve. Slika ga je spomnila na njegovo mladost, ko je bil v Darbinu zaljubljen v sedanjo gospo Brownovo. Tudi ona mu je bila naklonjena in ko je bil obsojen zaradi tatvine, mu je poslala večjo vsoto denarja, da bi mogel po prestani kazni začeti novo življenje. Spomin na staro ljubezen je tako vplival nanj, da je ves ukradeni denar položil nazaj v blagajno in odšel. Sodišče ga je obsodilo samo pogojno. III11IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIU Šivalni stroji j; najnovejšl letošnji modeli S E v naivečii izbiri naprodaj po 3 ~ neverjetno nizkih cenah. S § NOVA TRGOVINA! § TVR1EVA (DUNAJSKA) CESTA 36 3 S nasproti Gospodarske zveze 25 riiiiuiiinHimiiiiiiniiiiiiiiniiiiS Za kolesa samo >DurIin-lakrnzane vampe, soli, popra, peteršilja, češnja in juhe. Dodaj tudi nekoliko par n lazanskega sira. pa h vsakdanjosti ve morejo več da-Ije, gredo pač k zdravniku, da j im J pre-lpiše razne preparate in sredstvu $ «1 okrepitev živcev... 2 Trije kroji snudatsUiU otAdc Obleke, ki f%ricacafa vitUast Marsikatera obleka se nam tako dobro podaja, da bi jo najrajši zmerom nosili. So pa tudi druge, ki jih kar ne moremo obleči. Vise v omari in kadar jih zagledamo, se ujezimo. Blago je bilo dobro, lepo, tudi šivilja ga ni polomila, in vendar se nam obleka nikakor ne podaja. Kako je to mogoče? Kako da obleka ni takšna, kakor smo si jo zamišljali, ali pa kakor smo jo bili videli pri Greti Garbo? Temu je morda vzrok optična prevara, ki jo zbudi kakšna barva, vzorec ali kroj. Da smo v marsikateri obleki tako vitki kakor preščipnjena osa, v drugi pa debeli kakor cmok, to je tudi naj-brže že vsakdo opazil. Ce si hočemo napraviti res primerno obleko, moramo dobro pogledati svoj stas in vso svojo vnanjost. Kakšne smo prav za prav in kakšne naj nas vidi okolica? Debele ženske hočejo biti vitkejše, suhe spet okrogle, velike bi bile rade manjše, majhne pa večje, Ta hoče imeti bolj poudarjen zgornji del telesa, druga meča. In prav v tem je uspeh velikih modnih salonov, ki znajo svoje odjemalce spretno obleči, da se vse pomanjkljivosti zabrišejo in vse lepote poudarijo. Najprej nam pomagajo barve. V temnih barvah se zdi človek zmerom vitkejši, v svetlih pa močnejši. črne, temno sinje kt temno zelene obleke pričarajo torej vitkost. Močan videz dajeta rdeča, rdeče rjava, bela in rumeno zelena barva. Tudi vzorec blaga pomaga pri tem. Karirano blago dela človeka debelega, in zato ga je treba močnim damam odsvetovati. Vzorec s podolgasti-mi črtami napravi žensko vitko, če tečejo črte počez, pa jo narede zajetnejšo. Tudi vse velike, zelo opazne vzorce s cveti prepustimo rajši vitkim damam. Prav majhne, nežne cvetice po utegnejo pri močnejših damah učin kovati smešno. Zato je treba tu vsele; izbirati zlato srednjo pot. Tucli kroj ni brez pomena. 2e vrsto blaga je treba upoštevati. Pri fini svileni obleki lahko napravimo najljubkejše gube, pri močnejšem volnenem blagu pa se trdo blago temu upira in ne leži. Krilo v zvončasti obliki je lahko pravljično lepo, če je narejeno iz mehkega blaga, če je iz tafta ali kakšnega drugega trdega blaga, pa bo viselo z nas trdo kakor ? metlišča. Ce hoče dobiti kakšna ženska zelo vitek videz, naj si napravi na obleko navpične našive, če pa hoče doseči videz moči, naj bodo naši vi počez. Ce hočemo zbuditi videz, da imamo ozka meča in širok hrbet, mora imeti krilo navpične črte, zgornji del obleke pa prečne. Isti učinek dosežemo, če si napravimo temno krilo in svetlo bluzo. Tudi izrez obleke dosti pomaga, čt hočsmo zbujati videz vitkosti ali de-belosti. Naša sedanja moda s visoko zaiJeto obleko in majhnim, okroglim ovratnikom je zelo elegantna in dobra za vitke dame, pri močnih damah pa je in bo ostal oster izrez primernejši, ker bo zabrisal debelost. Za zelo močne dame je najprimei nejši izrez do pasu. Seveda morami dati v ta ostri izrez nekakšen telovnil iz svetlega svilenega blaga. Te telov-nike pa lahko sedanji modi ustrezajoče zapnemo do vratu in jim damo okrogel ovratnik. Lahko, nežno blago in čipke naj uporabljajo le majhne, ljubke ženske velike in močne pa naj se jim rn.iši ognejo. Svojo obleko moramo torej poiskat: po svoji osebnosti. Največja napaka je, če si napravimo obleko, ki se morda dobro podaja kakšni drugi ženski s čisto drugačno postavo, kakor je naša. Smučarski h roj mora biti v prvi vrsti primeren svojemu namenu, zanemarjati pa tudi ne smemo dekorativne strani. Letošnje leto opažamo, da sc s eajočim blagom. Kar se tiče jopic, so kaj raznolike. Na naši sliki vidimo pleten sweater, dolgo jopico, s sedlom iz modrega, blaga, suknjič in ul smučarska moda bolj nagiba k tesno se priie-jileteno jopico z modrimi suknjenimi progami. Ali bi se radi osovražili pri IjiJeli? Včasih to prav pride, ne gre pa vselej lahko. American Irving Tressler vam pove, kako se lahko odkrižate nadležnih prijateljev Nedavno sta čikaško vseučilišče in Ameriška družba za vzgajanje mladine razpisala poseben natečaj, da bi ugotovila, katero zlo najbolj tare Ameriko. \nketa je stala dober milijon dinarjev v, da hrepene vsi Ameri- čani zlasti za tem, da bi bili pri drugih ljudeh priljubljeni. Kmalu nato je izdal Dale Carnegie, predsednik Car-negieve ustanove, knjigo, ki je imela -o si ustvarimo prijatelje«. Pameten humorist Ta knjiga je doživela velik uspeh, pa še nekaj drugega. Ameriški humorist Irving D. Tressler je nekega dne po njenem izidu srečal trgovca, ki je bil ves obupan, ker je izgubil dosti odjemalcev. Siromak se je ravnal po nasvetih Oarnegieve knjige in silil v ljudi, da so mu pripovedovali o sebi, o svojem okusu, o svojih muhah, o muhah svojih otrok, o vsem, kar je pisalo o Carnegievi knjigi. To je Tresslerja napotilo, da je napisal odgovor na Camegievo delo, knjigo, ki se imenuje: »Kako izgubimo prijatelje in postanemo zasovraženi«. In ta knjiga, posvečena človeku, ki mu je ne bi bilo treba brati — nekemu evropskemu državniku — utegne doživeti enak uspeh, kakor ga je doživela Oameglejeva... Tresslcrjeva metoda V knjigi poučuje Američana, na katere najzanesljivejše načine bo dosegel, da ga bodo ljudje kleli. Na primer na ta način, da jim da v varstvo svojega psa, ko odide čez nedeljo na deželo. Pa 'tudi na ta način, da bo pokvaril drugemu človeku veselje. Lahko si mislimo, kako mora biti pri srcu človeku, ki je'odkril na dopustu lep kraj, kjer je preživel dostih prijetnih ur, pa pride k nam, nam ves srečen pripoveduje o tem kraju, mi mu pa odgovorimo: »Da... vem... lani sem bil tam... Ali ni tam’res lepo?« O boleznih Tressler priporoča, da ne smemo preveč govoriti o boleznih, zlasti ne bolnikom. Mislite si, da ste sami bolni, pa pride nekdo prav prijazno k vam in vam pripoveduje o gripi, ki ga je lani zadela: »Zvečer sem bil v kinu in ko sem se drugo jutro zbudil, sem imel majhno mrzlico... Mislil sem, da je to od želodca... Sel sem v urad, toda od ure do ure sem se slabše počutil... Potem sem se vrnil domov in žena mi je rekla, da je najbolje, če takoj ležem... Ob sedmih zvečer je morala poklicati zdravnika, ki je takoj prišel... Ko me je pregledal, je dejal, da... Zdaj si mislite kako bi bilo vam, če bi vam kdo pripovedoval to zgodbo, ko bi se tudi vas lotevala gripa! O nerednih ljudeh Nekateri ljudje ne znajo govoriti. Muka jih je poslušati. Tressler navaja v svoji knjigi kratek pogovor in pravi, da mora ob njem človek uiti iz kože: »Čakajte... naj pomislim... torek je bil... oh! ne, sreda. Ali pa je bil res torek? Ne... sreda... Mislim da je bila, da, ker se še čisto dobro spominjam, kako sem rekel Andreju, naj avto zaklene. Da, da... naposled... sem odšel sam od doma... oh! Saj ne vem, ali sem bil res sam... Ne verjamem... Ali sem bil sam ali ne?... čakajte... naj pomislim... če je bilo v sredo... sem moral biti sam, ker je morala v sredo Lucija ostati doma pri večerji... itd...« V vlaku Na vožnji je treba ustrahovati vse prijatelje družabnosti. Na kakšen način? Da že pri prvih besedah poveste, kakšni ste, odkod ste in kaj mislite: »Da, prvič potujem po tej deželi... Ne vem kam pojdem... Vem samo, da hočem na potovanju ostati sam. Niti najmanj me ne zanima kraj, odkoder prihajate vi, osebe, ki jih vi poznate in ki jih morda poznava oba. Tudi vaši nasveti in naše izkušnje me ne zanimajo. Ljudje govore, da sem strašno krvoločen, zlasti kadar me kdo moti... To vam takoj povem zaradi tega, da me boste pustili v miru. Veste, 'če se ujezim, ne morem odgovarjati za to, kar napravim.« Za ženo in može Ali ste siti svojega moža? Ali ste siti svoje žene? Nekaj nasvetov, da se bosta lahko kmalu ločila. Če ste svojega moža siUi Odpirajte njegovo pošto. Silite vanj, ko jo bere! Nc navadilo ga na nobeno jed. Kosilo naj bo en dan preveč kuhano, drugi dan premalo, če ima kakšno jed zlasti rad, mu je ne pozabite prinesti na mizo pri vsakem kosilu. Vselej, kadar pripovedujo kakšno zgodbo, mu sezite v besedo: »Dragi, mislim, da si nekaj zmešal.,. Takole je bilo...« čo se kdaj z možem prepirate, po- vejte to prvemu človeku, ki ga srečate. Mož vam bo za to hvaležen. Redno pospravljajte po njegovi pisalni mizi in kupujte zanj kravate! Za vsako malenkost mu telefonirajte v pisarno, zlasti če želite, da bi vam prinesel kakšno malenkost iz trgovine, na primer dve citroni ali za dinar kvasa. Luč v vajini spalnici naj gori tudi takrat, ko bi on rad zaspal, če vam ostane le še bore sto strani knjige, ki jo z veseljem berete, naj se on malo žrtvuje in naj zaradi vas tako dolgo bedi, da bo knjiga prebrana. Preden ležete, si na debelo namažite obraz s kremo. Ali ste se naveličali žene? Pri zajtrku se skrijte za dnevnikom in godrnjajte. Umijte se šele po zajtrku. Zabavljajte nad vsem, kar je na mizi. Ne pridite dvakrat ob isti uri h kosilu. Derite se, če kosilo ni pripravljeno. Pripovedujte ji o vsem, kar ste čez dan drugim ljudem dobrega napravili. Kadar imate v družbi priložnost, povejte koliko je vaša žena stara. Kadar pripoveduje kakšno zgodbo, Ji lepo sezite v besedo: »Ne... saj nisi razumela... Ni tako, in — sploh pusti to. Bolje je, da se brigaš za gospodinjstvo!« Ponavljajte brez prestamka: »Ves dan moram delati, ti pa se za dom ne brigaš... Niti vžigalic ni nikjer!« Večno ji ponavljajte, kako je vaša mati skrbno opravila vsako delo, kako je bilo njeno stanovanje lepo urejeno. Zlasti ji pa nikoli ne pozabi omeniti, kako se znajo njene prijateljice dobro obleči! * Ta seznam vseh nerodnosti, ki jih more kdo zagrešiti, je pisan tako živo, da se mu vsa Amerika smeje. Tudi Tressler sam se lahko smeje. Knjiga mu je prinesla že lepe tisočake in mu jih bo še! Koliko kalorij porabite? Pri različnem delu porabi človek v eni uri različno število kalorij. Navedli bomo porabo kalorij za različne poklice. strojepiska krojač čevljar služkinja pianist perica delavec na polju igralec pingponga plesalec valčka kamnosek tesar tekač plesalec polke kolesar na tekmi plavalec turist v eni uri 94 kal. 114 kal. 160 kal. 180 kal. 228 kal. 230 kal. 234 kal. 312 kal. 350 kal. 370 kal. 448 kal. 550 kal. 599 kal. 600 kal. 624 kaL 767 kal. Centralna kurjava ni vzrok Uaštiania Nihče ne bo trdil, da je užitek vstajati v mrzlih zimskih jutrih in šele kuriti peči. Prav za prav je res čudno, da človeštvo še ni toliko napredovalo, da bi imel vsakdo v svoji sobi izžar-jevalec centralne kurjave. Tega dobimo kvečjemu v mestih, a še tam niso ljudje vselej zadovoljni. Proti pričakovanju pa moramo ugotoviti, da centralna kurjava ni preveč priljubljena. Zmerom nove pritožbe slišimo o njej. Ljudje trdijo, da centralna kurjava — naj bo že ogrevanje z vročo vodo ali s paro — odvzame zraku v sobi preveč vlage, da izsuši sluznice dihalnih organov in žene na kašelj. Sicer ni samo po sebi razumljivo, zakaj bi morala centralna kurjava zrak močneje izsušiti, kakor drugi načini ogrevanja, imamo pa že tudi strogo znanstveno razlago, pri kateri imajo veliko vlogo specifična toplota, hitrost izhlapevanja in druge lepe reči. Imamo celo več takšnih razlag, in to ni prednost, ampak škoda, ker zdaj ne vemo, katera izmed vseh različnih razlag je pravilna. Da bi to vprašanje naposled nedvomno rešili, so najprej natanko premerili vlago v sobah, ki so bili ogrevane s centralno kurjavo ali pa na kakšen drug način. Tedaj se je v veliko presenečenje strokovnjakov ugotovilo, da natančnih merjenj, ki bi bila lahko služila za teoretično razglabljanje, doslej sploh ni bilo. Uspeh merjenja pa je bil še bolj presenetljiv. Ugotovili so, da zrak v sobah, ki bo kurjene s centralno kurjavo, ni prav nič bolj suh kakor v sobah, kjer je grela še peč. Da centralna kurjava draži na kašelj, pa le ni samo domišljija. Vzrok za draženje sluznic je drugačen, kakor so mislili. Prah, ki leži na izžarjevalcu, se zaradi vročine izsuši, razpade hi onesnaži zrak. Ta presušeni prah draži na kašelj in lahko povzroči celo obolenja dihalnih organov. Zato je treba gledati, da bomo prah z izžarjeval-cev in njihove bližnje okolice z vlažnimi cunjami pogosto obrisali. Potem bomo lahko ugotovili, da zrak v prostorih, ki jih ogreva centralna kurjava ni prav nič bolj suh kakor drugje. (»Prager Tagblatt«) Splošne zablode Zelo je razširjena vera, da dobimo normalen krvni pritisk, če vzamemo število človekovih let in mu prištejemo 100. Resnica pa je, da za nobeno življenjsko dobo ne poznamo določenega krvnega pritiska. Ta pritisk je odvisen od marsičesa, in to, kar lahko pri komu zbudi bojazen, je pri drugih ljudeh nekaj normalnega. Na splošno lahko rečemo, da je nenormalen krvmi pritisk tisti, ki je večji od 150 mm. Pri zdravih ljudeh med 20. in 30. letom se mora gibati med 115 iri 120, od 30. do 40. leta med 115 in 130, od 40. do 50. leta med 120 in 135, od 50. do 60. leta pa okoli 140 mm. Prav tako nahajanje sladkorja v krvi še ne pomeni, da ima človek sladkorno bolezen. Vsakdo ima v krvi nekaj sladkorja. Zdravi ljudje ga imajo približno za čajno žličko. Eveninc Espress, London. Kam plovemo? Perspektive bodočnosti Napisal t Karel Capek Mnogi ljudje radi govore o smereh, v kateri se giblje človeštvo. Po njihovih mislih se obrača v desno ali v levo: v smeri velikih diktatur ali v smeri racionalizma. Tudi oni, ki se na nikogar ne naslanjajo, gledajo radi te stvari z nekakšnim nezaupanjem, in kadarkoli opazijo, da se v kakšni državi izpreminja političen režim, pomenljivo zmajujejo z glavo in trdijo, da kaže razvoj dogodkov težnjo k usmeritvi na desno. Kadar se govori o razvoju, si moramo biti na jasnem o tem, kaj moramo pod to besedo razumeti. V razvoju človeštva je treba računati s tisočletji. Razvoj Evrope se ne more preceniti po dogodkih enega ali recimo dvajsetih let. Evropa je prestara in prevelika za takšen račun, če hočemo ustvariti nekakšno sliko njenega razvoja, moramo upoštevati zgodovino stoletij. Posamezni zgodovinski dogodki ali dobe se ne morejo tolmačiti kot prirodna smer razvoja. Če gremo pri takšnem gledainju od zemljevida svetega rimskega cesarstva in zgodovinskih mej habsburške dinastije, pa pogledamo na zemljevid sedanje Evrope, bomo opažih, da je značilna črta sedanjega zemljevida ta, da se politične meje skoraj natanko zlagajo z razdelitvijo plemen. Stari imperiji so se raztezali čez meje narodov, plemen in civilizacij. V teku razvoja, ki je trajal nekaj stoletij, so nastali državni zemljevidi, da so se skoraj čisto ujemali z narodnostnim zemljevidom. Ta pojav je tako značilen in tako dosleden, da ga moramo smatrati za neogibno posledico zgodovinskega razvoja. Težnja razvoja v poslednjih desetletjih jasno govori, da noben narod ne bi smel gospodovati nad drugimi narodi, in dosti je tudi znakov, ki kažejo da se bo zgodovina tako razvijala tudi po drugih delih sveta. Kaj je zmisel sedanjega žvenketanja s sabljami, napadalnega imperializma, bojev s silo, želj po kolonijah itd.? Ali more kdo verjeti, da bo en ah trije imperiji, uspeh treh ali tridesetih let, mogel uničiti ta stoletni razvoj? če gledamo v to smer razvoja, pomenijo vsi takšni poskusi nekakšno starokopitnost in gibanje, ki ni na mestu in ki ne more uspeti. V najsrečnejšem primeru morejo biti ti primeri samo epizode, ki bodo trajale nekaj desetletij. če se upošteva počasno, a vztrajno, stalno razvijanje mednarodnih odnosov in čedalje večja utrditev mednarodnih st'kov, bo zgodovina pokazala, da so samovoljne elorabe in nasilja med narodi v propadanju, če gledamo z naočniki dolgega kulturnega in političnega razvoja, pomeni ena vojna ah pet vojn zelo malo. Ali ne moremo že same nečloveškosti modeme vojne šteti za dokaz, da je e*>io v zavesti spočet-nikov takšnih wjn takšno početje samo divjaško kvarjenje svetovnega sistema? Nihče ne more trditi, da zahteva svet ubijanje žena in otrok, razstreljevanje mest in podiranje šol z bombami. To je strašen umik od vsega tistega, kar imenujemo razvoj človeštva, in predstavlja zablodo, ki jo lahko mirno imenujemo eno največjih zgodovinskih nenormalnosti. Kdo le morilec? Pokažite, alt znate logično misliti I Kdo je morileo Mlada postrežnlca je prva začela vreščati. Vsa zmedena od groze se je prikazala pri oknu v prvem nadstropju vile in zakričala: »Na pomoč!« Dva detektiva sta šla prav tedaj mimo hiše. V prvem nadstropju sta našla delovno sobo vso v neredu; na tapeti se je bila razlezla velika krvava lisa. Mala postrežnlca se je vsa tresla. Povedala je, da se je pravkar vrnila s trga. Sla je naravnost v pisarno, kjer se je navadno nahajal njen gospodar. Nered v sobi je pričal, da se je morala tu pripetiti neka drama. Takoj je začela vpiti na pomoč. Detektiva sta zapustila pisarno; njuna pozornost se je zdaj obrnila na stopnišče, kjer sta odkrila nekaj kapelj krvi. Sled je vodila skozi vežo, skozi zadnja vrata, in potem po kamenju na vrtni poti. Kmalu sta opazila truplo, ki je ležalo ob živi meji. Okoli njega ao bila tla potresena z vejami in ro-bldjem. Hudoben sosed Mrtvec je bil pravi orjak; skoraj dva metra je meril im tehtati je moral svojih sto dvajset kil. Na vratu mu je zevala strašna rana. Za sveže obrezano živo mejo je tekla Marna. Lesa, ki je držala na nabrežje, je bila napol odprta. Eden izmed detektivov je ostal pri truplu, drugi pa je šel na policijo in preiskava se je začela. Louis Gaffard, umorjenec, je bil sa- mec; živel Je od obresti svojega pre- i premagati nasprotnika, ki je moral po-moženja. Bil je debel, nasilein in pija- znati njegove namene. Dobro branil nec. Nihče v okolici ga ni maral. Po-' bi se bil. In kako naj bi bil truplo gosto je odhajal od doma, izginjal za cele dneve, nikoli pa ni nikomur, niti svoji postrežnici povedal, kam hodi. Vsekako je morilec poznal umorjen-čeve navade. Vse je kazalo, da je mislil vreči truplo v Marno. Potem bi bil odstranil sledove zločina in ljudje bi si bili morah misliti, da je Gaffard kam odpotoval. Samo navzočnost nekega ribiča mu je preprečila, da ni mogel uresničiti svojega načrta. Louis Gaffard je imel samo dva brata: Alfreda in Karla. Vsi trije pa so bili med seboj sprti zaradi neke dediščine. Poročilo sodnega zdravnika je bilo prav kratko: prerezan sapnik, trenutna smrt. Alibi obeh bratov V kotu vrta, tam, kjer so odkrili truplo, so se pogovarjali uradniki in nadzorniki. »Človek, ki je prinesel truplo iz prvega nadstropja vile do konca vrta, je moral biti zelo močan,« je dejal preiskovalni sodnik. Policijski šef je to potrdil. »Menda je eden izmed bratov žrtve, Alfred, tudi orjak. Zvedel bi rad, kaj je čez dan počenjal.« »In drugi brat, Karel?« je vprašal državni pravdnik. »O, Karel je precej droban; tudi desna roka mu manjka. Nečesa ne morem prav razumeti: on ne bi bil mogel Na ta način bi lahko preiskali sodobne dogodke drugega za drugim in pogledali, v kolikšni meri se ujemajo s stoletnim razvojem Evrope. Ali se je človekovo stremljenje razvijalo v teku zgodovine k čedalje večji nasilnosti in slepi odvisnosti od sile, ali pa je bilo obratno? Ali se je družabni red razvijal od začetka zgodovine do današnjih dni k čedalje večji neenakosti med razredi, poklici in plemeni? Ah nasprotna težnja človeške zgodovine ne kaže počasi, a s stalno in čedalje večjo vztrajnostjo, da se bodo v stopnjah izgladile vse zakonske ln državljanske razlike med ljudmi? Ah sl človeštvo želi večjo človeško, politično in državljansko svobodo za vsakega človeka, ali pa se obrača v nasprotno smer: k zmanjševanju te svobode in k suženjskemu razvrščevanju človeškega rodu? Ali je sploh kakšen dokaz, da ne bo naš svet, ki je šel skozi cezarizem in fevdalizem in prišel do čedalje večje osamosvojitve vseh štirih družabnih razredov, nadaljeval te poti? Dvomim, (la se bo kdo drznil ponarejati zgodovino in zanikati to trditev. Ali mar človeški razum po 3000 letih evropske civilizacije ne stremi k vse večji svobodi misli? Edino, kar je novo, je tok, ki se v njem ta stara in neprestana evolucija giblje. Ovire, ki ji zastavljajo pot, niso nove; so pa sami koraki nazaj in zablode. če se vprašamo, kam hiti človeštvo, bomo videH, da pomeni gibanje, ki želi trenutno zapustiti sled v svetovni zgodovini, samo krčevito povzdigovanje tega, kar more biti samo epizoda v zgodovini, ki pa bo prej ah slej odšla za drugimi podobnimi nesodobnostmi. Seveda je pa za Evropo resno in važno, da ne bo predrago plačala tega zgodovinskega prehoda. Ostane pa dejstvo, o katerem ne bi smel nihče dvomiti: da se bo človeštvo gibalo v smeri, ki mu jo je zarisala tisočletna zgodovina. »Izbor«, Borovo prenesel?« »Verjetno je, da je imel kakšnega tovariša. Toda to bi bilo spet v nasprotju z našimi prvimi ugotovitvami.« Sorodniki »Toda zakaj naj bi iskali morilca samo med Gaffardovimi sorodniki?« se je nekdo oglasil. »Kakšni vzroki za zločin bi pa še mogU biti?« je vprašal šef. »Morilec ni ničesar odnesel. Samo Alfred in Karel bi si bila mogla želeti smrti svojega brata... Toda tu je že nadzornik, ki sem ga poslal po novice... No, kaj je, Michel?« »Alfred je bil ves dan s svojimi prijatelji. Ugotovil sem, kje se je mudil in kaj je delal. Karla pa že nekaj dni ni v mestu.« »Enorokca ni?« je vzkliknil preiskovalni sodnik. »Potem nam ostane le še tretja možnost.« Obrnil se je k enemu izmed nadzornikov, ki je stal ob strani in ni še ničesar rekel: »Kaj pa mislite vi, Mabille? Vas danes še nismo slišali.« Nadzornik se je približal. »Mislim kakor vi, gospod sodnik, da nam ostane le še tretja možnost.« »Katera možnost je to?« • Odgovor in pojasnilo v prihodnji številki. Gledanje v daljavo in letalstvo Ko so delali na Angleškem preizkuse s prvim sprejemnikom za gledanje V daljavo, so odkrili nekaj prav zanimivega. če je letelo v bližini sprejemnika kakšno letalo, se je pokazala pri sprejemu slik nenavadna izprememba: slike so se sicer videle, toda dvojno. Po tem so ugotovili, da so nastale te ispremembe zaradi tega, ker se je del valov, ki so prenašali slike, odbil od letalove površine in prišel do sprejemnika za drobec sekunde pozneje kakor normalni val, tako da se je na sprejemni plošči pokazala dvojna slika. Popačenje slike je bilo zelo odvisno od oddaljenosti in smeri letala, ki je povzročilo zmedo. Na podlagi tega odkritja bo mogoče sestaviti posebne priprave, ki bodo javljale prihod letal, oddaljenost in smer, v kateri letala prihajajo ah odhajajo. »Sciences et Voyages«, Pariz O plešavosti Večina ljudi, ki so ohranili svoje lase do petdesetega leta, lahko ostane brez skrbi, ker tudi pozneje las najbrž ne bodo izgubili. Med Indijanci ni plešastih ljudi. Plešavost je navadno znamenje splošnega slabega zdravja. Na eno plešasto ženo odpade povprečno petdeset do sto plešastih moških. Z raziskovanjem po raznih kazenskih zavodih so ugotovili, da se zločinci bolj nagibljejo k plešavosti kakor pošteni ljudje. Nedavno je neki učenjak trdil, da se lahko doseže pospešena rast las, če razdražimo neke možganske žleze. Poizkusi, ki naj bi bili to dokazali, se pa niso prav posrečili. V zavodih za umo-bolne ni prav nič manj plešastih ljudi kakor kje drugje. Ljudje najhitreje izgube lase na temenu, ker je tam obtok krvi najpočasnejši. Malokomu izpadejo lasje okoli ušes ali na vratu, ker se tam kri zelo hitro pretaka. Ljudje z gostimi lasmi so telesno vztrajnejši kakor njihovi plešasti tovariši. »Fact Digest«, Newyorfc Zgodba o štirih kamnih Sejmar Ocvirek je bil zelo slabe volje, ko je opazil, da je izgubil vse svoje uteži. Nikjer ni mogel kupiti novih. Zato jih je nadomestil s štirimi kamni, ki jih je bil stehtal pri nekem tovarišu. Ko je dognal njihovo težo, je vzkliknil: »Pri moji veri! Ne bom si kupil novih uteži, ker lahko a temi štirimi kamni natanko stehtam vsako težo od enega do štiridesetih kilogramov!« Koliko so tehtali štirje kamni, da je res lahko z njimi ugotovil vsako težo do štiridesetih kilogramov? Rešitev v prihodnji številki. Gospodična tajnica Roman velike ljubezni po znanem pisatelju Alfredu Schlrokauerlu i. nadaljevanje Tu so ga nestrpno čakale tri ženske, ki jih je bil poklical na sodišče, da bodo njegovim besedam v podkrepilo. Bile so del njegove taktike. Večina žensk je pred Godniki več pokvarila kakor koristila. Tulile so, preveč govorile, v trenutnem razburjenju so se časih izdale in # histeričnimi napadi so dražile sodnike. Današnje tri dame pa so mu bile v pomoč. Ena izmed niih je bila tako lepa, da sodniki, ki so nazadnje tudi inoški, niso mogli ostati ravnodušni. Druga je bila ganljiva v svoji resnični, veliki bolečini. Tretja je bila prebrisana komedijantka, ki ji je izprva šel celo Rohn sam J past. Bojni načrt se mu je posrečil. Vse tri so dobile ločitveno pravdo. Ljubeznivo in hitro se je umaknil zahvali prve, solzam oruge zanjo je bila ločitev samo napol zmaga —, na-E™> i tretje, ki je zdaj snela krinko, in šel na sosedni oddelek, kjer ga je čakalo še dvoje ločitev. Ob pol treh Je v hotelu nekaj malega pojedel. Ob treh je bil že v evoji pisarni. »čakalnica je nabito polna,« je naznanil sluga Krause. Rohn je prikimal, šel v svojo sobo, se umil in poklical Nielebocka. Na kratko se je pomenil z njim o uspehu sodb in o obvestilih, ki jih bo treba poslati klijentom. Ko ga je Nielebock zapustil, je stopil proti vratom čakalnice. Toda tu je obstal. Proti svoji navadi se je obrnil k sobi svojega družabnika dr. Hellebrandta. Bil pa Je razočaran. Ko je šel skozi pisarno, Hilde ni videl. Bila pri kosilu. Uradnice so se menjale. Vsaka je imela dve uri opoldanskega odmora in Hilda, ki je bila v službi najmlajša, je prišla najpozneje na vrsto. Skril je svojo Blabo voljo in odšel k Hellebrandtu, »Pozdravljen, prijatelj!« mu je hudomušno rekel, »samo javiti sem se ti prišel.« Hellebrandt je planil kvišku. »Ali si imel z Daumier-Jem srečo?« je radovedno vprašal. Rohn je prikimal. »Drugače nič novega?« Hotel je napraviti opazko o Hildi in vprašati, kje jo je dobil, kdo je in odkod prihaja, toda nekaj mu je branilo. Nerazumljiv strah ga je zadrževal, da ne bi izdal svojega skritega nagnjenja do nje. Toda Hellebrandt mu je sam pomagal. »Ali ste videli našo novo gospodično? je vprašal in oči so se mu ponosno zaiskrile. Rohn je malomarno odvrnil: »Da, davi mi je prinesla akte na sodišče!« »Hm, prav njo mora poslati Nielebock,« se je ujezil Hellebrandt. »No, prijatelj, kaj pravite k tej ženski popolnosti. Pesem!« »Malo pesmi berem,« se je prazno nasmejal Rohn. »Kaj pa je bilo včeraj z dokazi v Bertulinovi zadevi?« Hellebrandt, ki ga je jezilo, da se je tovariš tako malo menil za njegovo navdušenje, je vse povedal. Na tihem pa si je mislil: »No, seveda, ženske so mu že čisto pokvarile okus. Saj nečesa dragocenega, plemenitega in čistega sploh ne vidi več. Ubogi siromak!« Potem je moral Rohn spet poslušati ženske tožbe. Imel je dvakrat toliko obiskovalk kakor navadno, ker ga prejšnji dan ni bilo v pisarno. Nekajkrat se je komaj premagal, da ni pobegnil. Ko je poslednja obiskovalka odšla, se je Rohna spet polotil neznani nemir. Hodil je po sobi in premišljeval o vprašanju, ki bi se mu bilo še včeraj zdelo smešno in nemogoče. To vprašanje se je glasilo v suhih besedah takole: Kako naj pokličem svojo uradnico Hildo Lobachovo v svojo delovno sobo? Hotel jo je videti, hotel je govoriti z njo. Neizmerno je hrepenel po njeni bližini. On, ki mu ženske že dolgo niso bile nič drugega kakor predmet dela na sodišču, je hrepenel po svoji uradnici, bolestno, nepremagljivo, kakor je v prvih vseučiliških letih hrepenel po lepi bolniški sestri, ki je bila njegova prva ljubezen. Pred dvajsetimi leti. Da, natanko pred dvajsetimi leti! Hildo mora poklicati, da ji bo narekoval. To je bilo Jasno. Toda kako naj to veliko delo opravi, kako naj ga utemelji, da ne bo zbudil suma in da se ne bo izdal pred pisarno? Že leto dni je bila gospodična Bergwaldova njegova tajnica. Če bi zdaj iznenada poklical novo gospodično v pisarno, bi to pomenilo priznanje. Nemogoče. S tem bo dekle in sebe brezobzirno izdal. Ne, to ni mogoče. Zamišljen je stopal po sobi. Tri sto zelenih, ali res ne bo našel izgovora, da pokliče k sebi eno izmed svojih uslužbenk? V tej skrbno urejeni pisarni bo vsaka nenavadna izprememba zbudila pozornost. Kaj če bi — ne, ne gre! Ali pa če bi? — Tedaj je potrkala gospodična Bergwaldova in vstopila. »Ali mi boste nocoj narekovali, gospod doktor?« je vprašala in ga vdano pogledala. Zmedeno se je ozrl k njej, potem pa je iznenada rekel: »Tako bledi ste, gospodična! Ali se ne počutite dobro?« Gospodična Bergwaldova ni bila nič bolj bleda kakor drugače. Samo slabokrvna je bila zmerom. Tedaj pa je Iznenada zardela, saj je zaslišala prvo tako osebno besedo svojega božanstva. »Nič mi ni, gospod doktor,« je zmedeno zajecljala. »Prav dobro se počutim.« Potem je sedla k mizi. »Danes ne bom narekoval,« je nadaljeval, ker se mu zvijača ni posrečila. Gospodična Bergwaldova je vstala in pobrala svoj stenografski zvezek. »Potem pa jutri zjutraj ob sedmih,« je uslužno rekla. V očeh se ji je še zmerom lesketalo upanja polno presenečenje. Stopil je k njej. V omotičnem pričakovanju ji je kar Brce nehalo utripati. Zdaj je bila res bleda kakor zid. Položil ji je rdko na ramo. če ne bi bile njegove misli tako zelo zaposlene Z zvijačo, ki jo je spet pripravljal, bi bil čutil, kako je dakle pod njegovo roko zadrhtelo. »Otrok.« je začel s pretirano dobrodušnostjo, »tako Roman velike ljubezni po znanem pisatelju Alfredu Schlrokauerju ne pojde več dalje! Tega ne morem sam pred seboj zagovarjati. Malo boste morali izpreči in se dobro naspati. Dovolj dolgo ste delali. Vsak dan ob šestih zjutraj iz postelje!« nasmehnil se je in zmajal z roko. »Toda, gospod doktor,« se je branila, še zmerom vsa iz sebe od sreče, »saj rada delam, prav dobro se počutim. Drugi mesec bodo spet sodnijske počitnice, pa se bom lahko odpočila in popravila.« »Ne, draga moja, tega ne morem več trpeti. Saj se mi boste še sredi pisarne zgrudili.« »Tudi vi zgodaj vstajate!« Prvič se je upala reči besedo o njegovem zasebnem življenju in se zraven plaho nasmehniti. »Jaz?« Vzel ji je roko z rame. »To je pa nekaj drugega. — To je moj — poklic.« »Res je, gospod doktor. Toda tudi me vse delamo tako, kakor bi delale zase,« je odvrnilo srečno dekle. Tedaj je postal Rohn odločen. »Ne,« je trdno rekel, »ne maram, da bi se moji pomočniki pretrgali od dela! Naj se še kdo drug. Kaj pa nova gospodična, ki me je danes lovila po sodišču? Naj še ona malo trpi!« »Gospod doktor!« je izdavila gospodična Bergwaldova iz sebe. Rohn je odmahnil z roko. »Ne grešite nad svojo mladostjo in zdravjem, gospodična Bergwaldova,« jo je očetovsko posvaril. To se rado maščuje. Po sodnijskih počitnicah, ko se boste dobro opomogli, bova že videla. Zdaj mi pa pošljite gospodično — kako se že imenuje?« »Lobachovo,« je bil njen mrtvi odgovor. »Da, njo.« Lota Bergwaldova je šla iz sobe. Zdaj je bila res videti počitka potrebna. Bila je pametno berlinsko dekle, ki ga človek ne more kar tako preslepiti. Takoj je uganila, kaj more biti z doktorjem, že v prvem trenutku, ko je zagledala Hildo, se je zbudil v njeni duši tesnoben strah. Zato so jo šefove prve sočutne besede o njenem zdravju dvakrat osrečile in pomnile. Njene častihlepnosti ni ranil. Poznala je svoje sposobnosti. Samo njena obožujoča ljubezen je krvavela. Počasi, solzavo je prišla v pisarno. Vsa dekleta so takoj vedela, da jo je moralo nekaj hudo zaboleti. Ni bila dobra igralka. Ko je dejala s hripavim, omagujočim glasom komaj slišno: »Gospodična pl. Lobachova, pojdite k dr. Rohnu,« se je čisto izdala. Druge uradnice so jo pogledale, pa so se delale, kakor ne bi bile ničesar opazile. Ko pa je Hilda, edina, ki ni ničesar slutila — zapustila sobo in je Lota Bergwaldova, ki ni mogla zadrževati solza, pobegnila skozi druga vrata, so se zbrale vse in začele šušljati. Večina izmed njih je Bergwaldovi privoščila poraz. Lota se je zaradi svoje priljubljenosti, ki jo je uživala pri šefu, zmerom delala, kakor bi bila nekaj višjega. Greta Lemkejeva je celo nekoč posumila, da »mora imeti šef res nekaj z njo«. Druge so se ji zato smejale. Rohn, ki bi lahko »imel« vsako žensko v Berlinu, se bo spustil v ljubimkanje z Loto Bergwaldovo? Takšna neu^nnost! To je ugotovila Elza Schatterjeva. Vzlic temu pa so bile vse ogorčene nad Hildo Lobachovo. Vsaka izmed njih se je čutila prevarano, bolj upravičeno do šefove naklonjenosti kakor ta novinka, ki dela komaj dva dneva v pisarni. Oboževanemu šefu ni nobena zamerila. Vsa jeza se je zgrnila nad svetlolaso tovarišico. Kdo ve, kaj je imela danes dopoldne z njim na sodišču? »Taka potuhnjenka!« je vzkliknila Greta Lemkejeva, ki je bila drugače tako ponižna. Tu se dela, kakor ne bi znala do pet šteti, na sodišču pa —« »Jaz ji nisem zaupala,« ji je resno segla Elza Schatterjeva v besedo. »Opazovala sem jo in sem videla, kako je zmerom zardela, kadar je prepisovala iz aktov kakšne nerodne reči. Tedaj sem ji nalašč podtaknila med akte Ludewigovo zadevo. Veste, tiste packarije. Postala je takšna, kakor bi bila dobila škrlatinko. In jaz, koza, sem mislila, da ie tako sramežljiva?! Da, takšna potuhnjenka!« Vsa dekleta so bila užaljena. 13 Hilda Lobachova je stopila v Rohnovo sobo mirno, brez strahu. Odvetnik je prav tedaj telefoniral. Neki tovariš ga je hotel pregovoriti, da zaradi neke zakonske zadeve ne bi drugi dan prišel na sodišče. Stranki se bosta nedvomno spet sprijaznili. Rohn je Hildi pokimal in ji pokazal, da naj sede. Ubogala ga je in začela potem gledati po sobi, kamor je bila zdaj prvič prišla. Njeni pogledi so presenečeni postali na velikem lesorezu, ki je visel na steni. »Ne, tovariš!« je dejal Rohn v telefon. »Jutri pridem na sodišče. Vs: poizkusi pobotanja so odveč. S tem bova samo podaljšala trpljenje obeh. Ta zakon je pri temeljih razrahljan, vaš mandant je svojo ženo na tako podel način prevaral — brez ozira na slabe posledice — da o pobotanju in vrnitvi žene k možu ne more biti niti govora.« Nasprotnik je spet nekaj oporekal. Rohn je obupano pogledal proti Hildi. Ona pa ga ni videla, ker je še zmerom opazovala lesorez na steni. »Seveda sem zmerom za ločitev,« je odgovoril Rohn na neki nasprotnikov očitek, »za brezpogojno ločitev, če pomeni pobotanje samo krpanje rane, ki se bo slej ali prej spet odprla. V takem primeru je boljša hitra, odločna operacija. Torej — jutri bo razprava. Pozdravljeni, tovariš!« S temi besedami je pretrgal pogovor. Hilda se ni niti zavedela, da ne govori več. Slika na steni jo je tako prevzela, da je videla samo njo. Kazala je dve grčavi debli, ki sta zrasli iz ene korenine. Vsako deblo je imelo na vrhu križ. Na desnem je viseia gola žena, na levem pa gol moški, oba z zavezanimi očmi. Telesi sta bili v bolečinah zviti, usta skrivljena v sovraštvu in trpljenju. Kot umetnina je bil lesorez mojstrovina, po svoji vsebini pa živa groza. Rohn je stopil k zamaknjenemu dekletu. »Lesorez šestnajstega stoletja,« je pojasnil. »Zelo redka reč. Nekoč sem ga slučajno odkril v Ženevi. Ali veste, kaj pomeni?« Hildo so njegove besede zdramile in zmedle. »Ne,« je rekla in spet pogledala strahotno sliko. »Lesorez se imenuje ,Zakon',« jo je poučil. »Tako je napisal stari mojster za okvirom.« »Zakon?« je ponovila Hilda in se zgrozila. »Ali je zakon res tako huda reč?« Bila je vzgojena v prepričanju, da so dekleta samo zato na svetu, da se omože. Možitev — to je bil namen očetove vzgoje. Tudi v knjigah, ki sta jih brala oče in ona, so se dekleta na koncu vselej omožila. živela je v prepričanju, da je zakon nekaj lepega, nekaj svetega. že v prvih dveh dneh pisarniškega dela pa je dobila ta njena otroška vera hud udarec. Majala se je. Brala in prepisovala je stvari, pri katerih ji je kri zmrzovala v žilah. V teh aktih ni bil zakon nič drugega kakor surova prevara, zvijača. Tu sta si stala mož in žena nasproti, kakor dva smrtna sovražnika, kakor dva morilca, s krvavimi očmi sta iskala drug na drugem golote, da bi si z zastrupljenim bodalom zadala smrten udarec v golo meso. Vzgoja in njeno toplo žensko srce sta se upirala strahotnim odkritjem teh dveh delavnih dni, upirala sta se temu krvavemu križanju na stari, prečudni sliki. Potem je vsa zmedena zajecljala, kakor bi bila dajala iz sebe poslednjo, najglobljo vero v človeško dobroto: »Ali je zakon res tako slab?« Nasmehnil se je. »Ali mislite, da ni?« Tedaj se je pod njegovim nasmehom zbudila njena veselost. »Nimam izkušnje,« je vedro odvrnila. »Jaz jih imam pa dovolj,« je mirno rekel. »Ali ste oženjeni?« ga je vprašala. »Jaz?« Kakor v grozi je dvignil obe roki. »Jaz oženjen?« Potem se je od srca zasmejal in pokazal močne, bele zobe. »Ne, gospodična, kdor je o zakonu slišal toliko kakor jaz v desetih letih v tej sobi, ta je za vse večne čase cepljen proti tej nalezljivi bolezni.« Z velikimi, sinjimi očmi je pogledala kvišku k njemu. »Torej je res tako hudo?« je tiho ponovila. »šest ur,« je nadaljeval, »poslušam vsak dan, kaj je zakon. Bolečine, obup, razočaranje, upornost, trganje zvenečih verig! To je muka, gospodična, ki jo je izumila človeška zver, dosti hujša od inkvizicije in grmade, kolesa in kolov.« Pri vsej resnosti je govoril nekoliko posmehljivo. še zmerom ga je zamišljeno gledala. »Seveda pa se ne sme pozabiti,« je rekla, kakor bi bila sledila svojim mislim, ne pa njegovim, »da vidite vi v svoji pisarni same izjeme. K vam prihajajo le ljudje, ki imajo z zakonom slabe izkušnje.« »čisto prav,« je prikimal, »in zelo pametno. Toda vaš zaključek je vseeno zmoten. Slika,« — pokazal je na lesorez — »je ena izmed tisočih, že samo umetnin, ki se upirajo zakonu in ga slikajo kot pekel na zemlji, že stoletja — je vse polno. In besede? Schopenhauer, Nietzsche, Strindberg— in Goethe! Ali poznate Voltairja?« Debelo ga je pogledala. »Voltairja. Da, brala sem njegovo .Zgodovino Karla XII.‘« »No, Voltaire ni bil odvetnik za ločitve, K njemu niso prihajali samo tisti, ki so imeli slabe izkušnje, kakor ste vi pravkar rekli. On pravi o zakonu: ,Bojim se, da j* zakon prej eden sedmih naglavnih grehov kakor eden sedmih zakramentov.'« »Voltaire je bil zmerom posmehljivec,« je rekla iz srca. »Toda bil je pameten in trezen mislec, zlasti dober opazovalec. V svojem .filozofskem slovarju' je razložil besedo .ločitev' takole: ,Ločitev izvira najbrž iz istega časa kakor zakon. Vzlic temu pa sodim, da je zakon nekaj tednov starejši —'.« »To je samo krilatica,« je vzkliknila napol jezno, napol veselo. »Toda imenitna! Tale ,vzlic temu pa sodim' je božanski.« »Saj so tudi srečni zakoni!« je obupano vzkliknila. Tedaj je počasi odnehal. »Vse to, kar sem rekel, gospodična Lobachova, je seveda samo moje osebno prepričanje. Meni se zdi zakon nesmiseln in starinski za moderno življenje. To prepričanje sem dobil v svojem poklicu. Vendar pa velja to samo zame. Nisem filozof in učenjak, ampak resen praktik. Samo iz sebe sem govoril. Zato me ni treba tako obupano gledati.« »Saj nisem obupana,« je tiho rekla. »Vse to mi je samo novo. Moj oče in mati sta živela zelo srečno. Seveda je moja mati zgodaj umrla. Lahko si mislite, da me je hudo zadelo, ko sem slišala, kako mislite vi, ki ste tako pametni in izkušeni, o zakonu.« »Morda niti nisem pameten,« je dejal skoraj resno, »morda sem samo enostranski, zagrizen prijatelj ločitve. Zdaj naj bo pa dovolj te okrutne igre z vašimi lepimi, mladimi iluzijami. Narekovati vam bom začel. Žal boste morali spet poslušati najbolj tragična potrdila mojega dvoma o zakonski sreči.« 14 Narekoval ji je hitro, brez prestanka. Le malokdaj je pogledal v akte. Zdelo se je, da ima že vsak odgovor naprej zgrajen, da ga zna na pamet. Prvič mu je bilo delo zabava. Mnogim tajnicam je že v zadnjih letih narekoval, svetlolasim in temnolasim, lepim in grdim, pametnim in površnim. Nikoli jih ni videl pri delu. Bile so mu kakor orodje, sredstvo, nevidne kakor zvezek, ki so vanj stenografirale. Hildo pa je neprestano videl. Zelo močno 1e čutil njeno navzočnost, dobro mu je dela in ga je spodbujala. Zdelo se mu je, da daje njegovim mislim krila. Hodil je po sobi, mislil, zbiral vso moč, in vendar jo je vsak trenutek videl in občudoval. Današnja številka je prva v letošnjem letu in prva nepraz-nična številka na 12 straneh. Odslej bo »Družinski tednik« stalno imel 12 strani, to je za isti denar za 4 strani več kakor doslej. Upamo. da boste 11 našim prenovljenim in bogatejšim listom zadovoljni. Upamo pa tudi, da boste list, ki pri vsaki priložnosti kaže željo po napredku, toplo priporočali svojim znancem in prijateljem. Tako boste sami najbolje pripomogli k še večji izpopolnitvi »Družinskega tednika«. Igra življenja Kai ie doživela akrobatka... ...Yonlta Prattova v zadnjih desetih letih Zanimiva in presenetljiva je usoda ameriške artistke Yonite Prattove. Njena zgodba zveni kakor pravljica. V resnici je pravljica iz resničnosti, pestra in romantična kakor malokate-ra ženska usoda sedanjega časa. Pogum, zagrizenost in železni živci so potrebni za takšno življenje, pa tudi močno srce. In pravljična resničnost potrjujejo samo to, kar Smo že davno vedeli, da je na koncu vsega vendar najodločilnejše: čuteče, ljubeče, močno srce! 1927 N'a Broadwayu v NewYorku postajajo ljudje. Izprva jih je le nekaj, zdaj so že stotine, in človeška množica postaja čedalje večja. Kaj se tu vidi? čez cesto je napeta jeklena vrv, štirideset metrov visoko. Nihče ne more reči, kako je tja prišla, ker ni nihče na lo pazil. Šele ko se na oknu, na enem koncu vrvi, pokaže človek, postanejo ljudje pozorni. Potem čakajo napeto, kaj se bo zdaj zgodilo. še preden more policija poseči vmes, se zgodi nekaj presenetljivega. Človek na oknu zleze počasi na vrv in potem opazijo vsi tisoči: ta človek je dekle! Broadway zadržuje dih. Policijski avto vzlic glasnemu trobljenju ne pride niti za korak dalje.. Policisti skačejo vznemirjeni iz avta in si poskušajo s silo napraviti prosto pot. Dekle na vrvi je prišlo do srede ceste. Štirideset metrov nad Broad-\vayem! Potem doživi Broadway senzacijo: dekle se začne zibati na vrvi, čisto narahlo, vendar pa tako, da se od spodaj razločno vidi — — in potem se pripravi za skok... Tisoč krikov nad Broadwayem. Toda nič se ni zgodilo. Dekle je napravilo na vrvi salto naprej, enega najtežavnejših skokov, ki jih sploh poznamo. Naredila je ta skok visoko nad zevajočo newyorško cesto...! Tri ure nato že kriče raznašalei časnikov njeno ime nad Broad\vayem: Y oni ta Prattova. Kako vam je prišla ta blaznost na misel?« vzklika slavni manager in maje z glavo, ko sedi nekaj ur nato Yoniti Prattovi nasproti. Manager zna trezno misliti. j Zaradi denarja?« jo stvarno vpraša. »S svojo tvegano predstavo ste si pač hoteli priskrbeti dobro plačano službo?« Toda na njegovo veliko presenečenje Yonita Prattova odkima. »Ne, ni bilo to,« reče. Potem pripoveduje: njeni starši so bili znani artisti. Zdaj je v devetnajstem letu. Njen oče je hotel, da bi postala umetnica na vrvi. Branila se je. Tepel jo je in s silo jo je spravil na zibajočo se vrv. Izobrazil jo je, in ko sam ni več mogel delati, jo je prisilil, da je morala kazati svojo umetnost v najslabših zabaviščih. »Potem ste mu pač ušli, kaj?« ji seže manager v besedo. »Vrag naj vas vzame — vaš oče, je moral biti res okruten, toda napravil je iz vas dobro artistko. Jaz pa bom napravil iz vas zvezdo Broadwaya!« Leto nato je bila ena najbolje plačanih umetnic na Broadwayu. Glas o njeni slavi se je širil po vsem svetu, skleniti je morala pogodbe za dolgotrajne turneje in — Yonita Prattova je postala kraljica na vrvi. 1930 Spet v NewYorku. Majhna, skrita loža v razkošnem nočnem klubu. Yo-nita Prattova se zdrzne, ko jo mož, ki sedi zraven nje, iznenada prime za roko. »Ali hočete postati moja žena?« Yonita Prattova zapre oči. Mož zraven nje je Robert Amerton, večkratni milijonar, eden najbogatejših mož New Yorka. Yonita Prattova reče: »Da!« Amerton se zadovoljno smehlja. Vedel je, da bo dobil ključ do Yoniti-nega srca šele takrat, ko se bo z njo oženil. Zalo je predlagal ženitev. Kajti Robert Amerton je trdno prepričan, da ga Yonita ne ljubi, da ji je samo do njegovega denarja. Prvič v svojem uspehov polnem življenju se je Amerton zmotil. V resnici ga Yonita Prattova ljubi. Vzela bi ga bila za moža tudi tedaj, če ne bi ničesar imel. Robert Amerton tega niti ne sluti. Še naprej živi svoje življenje. Osvojil si je Yonito Prattovo, in ta zmaga mu je dovolj. Že pol leta živi z njo, brez kakšnih globljih čuvstev, in ima še pol tucata prijateljic dvomljivega glasu. Yonita trpi neznosno. V tem stanju se primeri nekaj strašnega: nekega večera, ko pride mož pijan domov, ga ustreli, k sreči ne do smrti. Sodnik skomigne obžalujoč z rameni. Rad bi ustregel mladi, lepi in slavni ženi, toda zakon ima svoje meje. »Poskus uboja,« se glasi obsodba sodišča. Gospa Yonita Amertonova dobi najmanjšo kazen, — dve leti ječe. New York ima spet snovi za pogovore. Ko pride v začetku leta 1933. Yonita iz ječe, je spet predmet nove senzacije. Medtem je namreč umrl njen mož in ji je zapustil vse premoženje. Osem milijonov dolarjev. Spet si vzame svoje staro ime in se spusti v čudno življenje. Z obema rokama razmetava denar. Toda v njeni okusni hišici na deželi se ne zbirajo morda zgornji desettisoči, ki ji kazni nikakor ne očitajo, ampak vi- j. dijo v njej samo »zelo zanimivo žensko«. Ne, v hiši Yonitc Prattove se zbirajo berači in najsiromašnejši ljudje v mestu. Vsak dan jih tam svečano gosti. Dragocene darove dobivajo. Yonita prireja tam zanje plese, oblači jih v prave družabne obleke. Groteskna in grozotna slika! Ves New York govori spet o njej, trdi da je prismojena. Amertonovi so-; rodniki jo tožijo, da bi rešili vsaj del ogromnega premoženja. Ne posreči se jim. Kajti preden naposled dobe tožbo, minejo leta. V teh letih — natanko rečeno: v treh letih! — je Yonita Prattova zapravila vseh osem milijonov dolarjev. 1936 Yonita Prattova je siromašna kakor cerkvena miš. Še nekaj vrstic v časnikih, potem ne govori nihče več o njej. Pač: nekaj dni nato že izide njeno ime spet na prvi strani lista: »Yo-nita Prattova nastopa znova!« Res se je še enkrat odločila, da bo plesala na vrvi. Za New York je to ogromno presenečenje, in cirkus, kjer je dobila 6lužbo, mora poklicati policijo, da obvaruje svoje blagajne pred napadom občinstva. Toda že prvi večer se zgodi nesreča: Dvajset metrov globoko pade v mrežo. Nezavestno jo odneso. Zlomila si je nogo. Kakor so pred nekaj dnevi poročali danski listi, je kralj Kristijan povzdignil v baronski stan Axela Sves-sona, očeta danske narodne jedi, ki jo imenujejo smorrebrod. To kratko poročilo ne pove dosti, toda kdor pozna to dansko specialiteto in zna ceniti tudi 1938 Yonita je ležala več kakor leto dni v bolnišnici. Kakor so pozneje ugotovili, je dobila tudi hude notranje poškodbe, ki so se dale le počasi pozdraviti. Zdaj živi v skromnem stanovanju. Nekaj prejšnjih prijateljev jo skrivaj podpira — dokler se ne zgodi veliki čudež. Lastnik plantaž na enem izmed havajskih otokov ji piše pismo. Večkrat jo je videl v New Yorku, že zelo dolgo jo ljubi. Ali ga ne bi marala vzeti za moža? Začneta si dopisovati in naposled Yonita pristane. To je čudež, resničen čudež. Mož, ki jo hoče vzeti, je sploh eden največjih bogatašev. Na otoku, kjer ima svoje posestvo, je nekronan kralj. In kraljevska je tudi poročna svečanost. Mož je zbral domačine »svo1 jega« otoka, da so sprejeli svojo bodočo gospodarico z vsem čarom Južnega morja. Časnikarji, ki so prihiteli, da bi bili priče tej poroki, priznavajo v svojih poročilih, da še niso doživeli česa podobnega. Usoda artistke se je zdaj končala, raj Južnega morja je sprejel Yonito. V poslednjem pismu starim prijateljem, ki so ga objavili vsi časniki, priznava: da ni bilo njeno nemirno, čudno življenje nič drugega, kakor beg pred očitki hrepenečega srca, ki je naposled zmagalo in doseglo svojo pravico. Davidsenu Izpraznilo boljše mesto, ga je seveda dobil Axel. S pravo dansko vztrajnostjo je lezel čedalje višje, postal je »šef« malega restauranta, kjer je delal, In naposled lastnik. Okusna jed, dobra vina, pivo in razni priboljški so mu hitro ustvarili dobro Tako je mogoče, da so mize prt njem še zdaj, četrt stoletja po tem, kar je v istem lokalu pomival posodo, nepokrite, in gostje jedo z navadnih lesenih krožnikov; še zmerone so natakarji v predpasnikih in gostilničar sam streže svojim gostom z zavihanimi rokavi. Vsak večer je njegov restau-rant, ki leži daleč v predmestju, poln do poslednjega kotička. Večerja, ki obsega okoli dve sto vrst obloženih kruhkov, je napisana na T40 m dolgem jedilnem listu, in kdor ne zna dansko, je izgubljen, če ne bi bili celo najbolj razvajeni jeziki zadovoljni s tem, kar so jim prinesli na mizo. še ni dolgo, kar sta dva najbcga-tejša Londončana istega dne prišla z letalom v Kjčbenhavn in se vrnila domov, samo zaradi tega, da bi pojedla v Davidsenovi gostilni nekaj pravih »smorrebrodov« in se hkrati seznanila z njihovim izdelovalcem in izumiteljem. In demokratski Kjobsfi-havn ni bil prav nič presenečen, ko ja kralj Kristijan poklical očeta »smorrebrodov« k sebi in ga povzdignil v baronski stan. »Prav za prav,« je takrat rekel kralj z nasmeškom, »bi bile vse formalnosti odveč. Saj sva tovariša. Jaz sem kralj Dancev, vi pa kralj smorrebrodov.« Ali so te besede točne ali ne, ne moremo reči. Vsekako se lahko potolažimo vsaj s starim italijanskim rekom: »če ni resnično, je pa mično.« Katera jt najlepša v deželi Lucija — nekoč Povsod na švedskem, v vsaki družini, ki se še oklepa starih navad in izročil, imajo svojo Lucijo. Igra jo domača hči ali pa mlada dekla; vsekako neomoženo in, če je mogoče, — lepo dekle. Dajo ji dolgo belo. oblačild — lahko je tudi nočna srajca —, na glavi pa ima krono iz zelenja, in vanjo vtaknejo goreče sveče. Lucija mora vsem članom družine prinesti lucijski zajtrk — kavo in sladek bel kruh z rozinami. Lucija — zdaj Ta lepa navada, ki prinaša v hišo prvi vonj po božiču, prvi soj božičnega lesketa, je postala v zadnjih enajstih letih povod časn iškega razpisa za le. j potno tekmovanje z dobrodelnim ozad-| jem. i V prestolnici so prišli prvič na to misel, in zdaj išče Stockholm že dvanajstič svojo Lucijo. Deset tekmovalk, ki so po »svojem pravem, svežem severnjaškem tipu primerne, da nosijo j v laseh krono luči«, so razstavili, jun \ dali številke in objavili njihove slike. ! In zdaj morajo bralci izbrati ero iz-! med mladih, lepih deklet, katerih , imen ne poznajo. j Mali in veliki, vsi lahko izbirajo, vse I je zgrabila tekmovalska mrzlica. Živo i se govori in prepira po vsej deželi za najlepše dekle. Tisto dekle, ki bo dobilo največ glasov, bo to leto Lucija. Srečni izbranci, ki se bodo odločili za j pravo, pa bodo dobili lepe nagrade. I Lucija — zvezdnica j Stockholmska Lucija postane kar ' slavno bitje. To je prav tako, kakor s tistimi sanjami mladih deklet o sreči pri filmu: listi prinesejo njeno veliko sliko in njeno pravo ime odkrijejo, časnikarji jo izprašujejo po nje-, nem življenju, družini in poklicu, in ona dobi seveda vse polr.o ljubezenskih pisem, kakor prava filmska zvezda. Slave jo-kot kraljico luči, pozdravljajo jo, ko stopa po mestnih ulicah, odeta v bel, pravljičen kožuhovi-nast plašč, z gorečimi svečami v svetlih laseh. Godba spremlja slavnostni sprevod in devet sotekmovalk je v spremstvu izbrane Lucije. Slavnostna pojedina zaključi veliki dan.' Drugi ljudje, druge šege Baron obloženih L ir uh L o v Življenjska pot siromašnega dečka Yoni ta Prattova na vrvi Znameniti danski sandwiclii, ki so proslavili Axela Svenssona in njegov 1‘40 metra dolgi jedilnik čudeže, ki jih n. pr. ustvarja francoska kuhinja, bo vesel, zadovoljen, da se je posrečilo vsaj v nečem prekositi izbirčno francosko kuhinjo in ustvariti svetovno znano jed, ki ni nastala v »evropskem Babilonu«. Danski »smorrebrod« je izvrsten, ne da bi ga bilo treba morda zaradi tega povzdigovati v nebesa. Je nekakšna vrsta sendvičev in v danski gostilni, kjer so jih i začeli izdelovati, imajo na jedilnem j listu zapisanih okoli dve sto različnih. Upoštevajo pa tudi razne posebne želje gostov. To o obloženih kruhkih samih. Danci so zanje navdušeni in njihov sloves se je že davno razširil po svetu. Kako pa so nastali in kako je prišel ; njihov oče do baronstva? Axel Svensson je imel štirinajst let, ko je umrl njegov oče, ubog steklar, in 1 zapustil ženo s petimi nedoraslimi ) * otroki. Axel je bil najstarejši in je po- ! stal učenec v trgovini. Seveda je za- ! služil prav malo, toda bil je zagrizen ! in vztrajen. Ko je prihranil nekaj kron, je dal v liste oglas, da išče službo j za nočno delo. Nočni delavci v mirnih časih niso bili prav pogosti, in tako je res dobil odgovor, da išče restaurant Oskarja Davidsena postrežnika za nočno delo. Fant je od veselja kar poskočil in takoj prevzel ponujeno delo. Cez dan je delal v trgovini, ponoči pa se je seznanil z delom v gostilni. Tako ! se je hkrati izobrazil za trgovca in gostilničarja, in ko se je pri sUrem | ime in preprosti restaurant je kmalu postal shajališče bogatih meščanov. Všeč jim je bila domačnost in dobra postrežba in Svensson je kmalu postal bogat človek. Lucija med svojimi Kraljica luči kot dobrotna vila Lucija prinese luč in veselje v ta. dan, in njen zmagoslavni pohod izrabijo v ta namen, da naberejo denarja za stradajoče otroke v Stockholmu. Povsod pobirajo takrat s puščicami drobne in velike novce. Tudi Lucija j sama prosi za druge. Kdo more odreči I dar zmagoslavni lepotici? sovrstntcami Čeprav je imel dr. Hovvard Shipley Sele štirideset let, je bil vendar eden najbolj znanih m slavnih zdravnikov v Londonu. O njem so pravili, da ni v Združenih državah in doinimionih angleške krone nobene Se tako izmaličene bolezni, ki je ne bi on spoznal po še tako neznatnih znamenjih in jo določil e popolno zanesljivostjo. Ker trpinčijo ta del sveta skoraj vse in med njimi najhujše bolezni, ki kdaj obiščejo človeka, to dosti pomeni. V resnici je odkril dr. Shipley pri nekaterih skrivnostnih in pozornost zbujajočih bolezni tako presenetljive in točne diagnoze da je bil njegov glas več kakor upravičen. Ko je dr. Sbipley ta septembrski večer opazoval na osemnajsti policijski stražnici pri Bermondseyu blizu Temze težko dihajočo in krčevito ohromelo bitje, ki so mu ga bili položili na preprosto posteljo, je zmajeval z glavo, in izkušnje 60 ga menda pustile na eedilu. Očitno ga je čakalo nekaj nenavadnega. Očitno sl ni znal razložiti, kaj manjka temu možu, in v vprašanju, ki gaje nameril nadzorniku, se je razločno bralo presenečenje. »Kako je prišel ta človek sem, Mr. Webster? In kdaj?« Webster, ki je stal doslej ob zamreženem oknu in gledal v neprijazno ozko ulico, je počasi obrnil svojo veliko glavo v sobo. Zadeva ga ni dosti zanimala, ker je kazalo, da za policijo tu ne bo opravka. Vselej je bil slabe volje, kadar so njegovi ljudje pobrali na cesti kakšnega pijanca ali pa bolnika, ki ni dobil krogle, poštenega sunka z nožem ali pa vsaj krepkega udarca. Saj je imel s takšnimi ljudmi same sitnosti. Na možu, ki je ležal na skromni postelji, pa ni bilo mogoče odkriti niti najmanjšega znamenja nasilja, in če ga ne bi bili našli v sumljivi okolici, bi ga sploh poslal naravnost v bolnišnico. Za zdravnike bi bilo morda na njeni kaj zanimivega, kajti nadzornik Se ni spominjal, da bi mu bilo v njegovi dolgi službeni dobi prišlo kdaj kaj tako čudno strahotnega pred oči. Po čudnih besedah dr. Shipleya pa je utegnila za vso zadevo morda vendar tičati kakšna zahrbtnost in zaradi te možnosti je uradnik nekako oživel. Razkoračil se je pred zdravnikom in drobne, ostre oči so se mu pričakujoče zasvetile. »Ali ste kaj našli, doktor?< Webster ja poskušal pridušiti svoj mogočni glas, a vendar je še zvenel kakor zamolklo grmenje. »Vi vidite več kakor mi in zadeva je nekako sumljiva. Moža je privedla pred kakšno uro patrulja. ki ga je bila našla v bližini pomola,- I'olh‘iotx po v vrtati; tlu So iznenada začuti več ostrih žvižgov, ki so zveneli kakor opozorilo, in ko so prihiteli bliže, so v neki kotlini odkrili tega siromaka. Naslonjen je bil na zid, in ko so se ga dotaknili, jim je nadel kakor vreča v roke. — Ali ste že opazili, da ie trd kakor kamen? Z veliko težavo smo ga slekli, ker so s e njegove roke in noge komaj premikale.« Pr. Shipley je med tem tako naravnal svetilke na mizi, da je njen soj padal na čudnega bolnika. Bil je srednje velik, močan človek tridesetih let, po vuanjosti sodeč, boliši delavec. Črt njegovega obraza ni bilo mogoče razločiti, ker je bil ves obraz naravnost strahotno spačen. Zgornja ustnica je bila tako visoko dvignjena, da se je razen stisnjenih močnih zob videlo še sivkasto rdeče dlesno. Oči so bile krčevito zaprte, in ko je zdravnik s težavo nekoliko dvignil veke, je opazil, da se beločnica čudno leekeče v opalni barvi. Najbolj nenavadno pri vseh teh simptomih je bila pa čudna sprememba kože, ki je bila na obrazu in na vsem telesu nabuhla in temnordeča. Zdelo se je, kakor bi bil človeka nekdo potegnil iz vrele vode in mehurjasti izpuščaji eo ta vtis še izpopolnjevali. Vse te posebnosti eo dr. Shipleya očitno zanimale. Ko je otipal bolnikov utrip, je zagel e povečevalo ikom preiskovati kožo in na njegovih priprtih očeh, ki so nervozno podrhtevale, ee je videlo, kako mrzlično je premd.ljal, da bi po zunanjih znamenjih e poznal, kakšno bolezen ima neznanec. Naposled se je dvignil, zagnal povečevalno steklo jezno na mizo in omahnil v najblizji stol. 6e zmerom •je strmel na bolnika, ki je bil tako otrpel, da mu niti ena mišica ni za-drgetala. Iznenada ee je pa zdravnik izpre-menil. Zravnal se je iti skočil e stola proU \Vebstru, ki je presenečen strmel »Nadzonaik, če mislim prav,« — Shipley je zasikal te besede skozi zobe in na njegovem obrazu se je pokazal napet smehljaj, — ge mislim prav, boste zdajle doživeli čudež, kakršnega Se mete videli.« Hlastno je odprl svojo žepno lekarno, kjer sta bili dve vrsti cveti ih cevk, pogledal naslove in skrbno izbral tri izmed njih. Nekaj časa e e je pomišljal, kakor se še ne bi bil mogel prav odločiti, potem je pa stresel v prazno cevko po nekaj kapljic iz vsake cevke, skrbno pretresel mešanico in jo zlil v injekcijsko brizgalko. Na treh krajih je zabodel dr. Ship-ley orodje v bolnikovo telo, potem se g g pjgsaas bpbsjja «psawm bobs*as e p 1 PREPROGA GROZE DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis We!nert-Wllton »■varan je globoko oddahnil in je bil spot prav tako miren kakor zmeTom. Webster je ves ta čas samo tiho gledal m napeto s-Iedil vsem bolaiiko-▼im gibom. Čeprav zdravnikovega postopka ni razumel, je vendar slutil, da se dogaja nekaj nenavadnega, in preveč j'e spoštoval dr. Skipleva, da bi ga pri tem motil. Zdaj se mu je pa zazdelo, da je prišel trenutek, ko bo taliko nasitil svojo radovednost. »Ali ste kaj odkrili, doktor?« Ur. Shipley je skomignil z rameni. »Upam.« »Kaj nalezljivega? Ali bomo morali tole luknjo nazadnje še razkužiti?« Ta misel je bila nadzorniku očitno zelo neprijetna. Nezaupno in pričakujoče je opazoval zdravnika od strani. »Ne — zastrupljenje.« »Samomor ali zločin?« Webster je zlezel v dve gube kakor zver, ki se pripravlja na napad. »to morate pa njega vprašati, ko se bo malo opomogel.« Dr. Shipley je po k a zid na bolnika. »Mislim, da vam bo možak l&bko povedal marsikaj zanimivega.« »Kako morete to reči?« »Ker z vsemi strupi, kar jih London premore, ne bi mogli narediti človeka takšnega, kakor je tale. Kaže, da je dobil neko vražjo reč, ki je vzlic napredku znanosti naši učenjaki doslej še niso mogli razkrinkati; najbrž kakšen poseben rastlinski strup, ki ga je bogve kdaj skuhal kakšen temnopolt zločinec v skritih kotih Indije ali Afrike, in ga zapustil svojim dedičem. — Prav za prav bi bil moral to sprevideti takoj, ko sem bolnika zagledal, upam pa, da tudi zdaj še ni prepozno.« Dr. Shipley je spet pogledal bolnika. Potem je prijel nadzornika pod roko in ga odvedel k ležišču »No, kaj pravite zdaj?« Webster je izbuljil oči in se nejeverno popraskal po glavi. Saj ni mogoče! če ne bi bil ves čas stal v sobi, bi bil prisegel, da to ni mož, ki je še pred nekaj minutami tu ležal. Obraz je bil sicer še zmerom nekoliko spačen od bolečin, toda takšen, kakor so vsi drugi, in tudi otrplost udov je morala popustiti, kajti bolnikova desnica je iznenada omahnita nr otSFVišeta ob robu postelje. Rdečice in mehurjev ni bilo več Name-stu njih se_ je pokazala bledica, Selo, vrat in prsi je pa pokrival pot. Zdravnik je epet zmeril utrip, potem ie zadovoljno prikimal in pomežiknil Webstru, Id je še zmerom zmajeval z glavo. »Vražja zgodba, nadzornik. Same slutnje, nič zanesljivega. Sodil sem, da utegne biti kakšen zahrbten strup in sem potem dalje sklepal, da bi morda lahko s tem ali onim proti-strupom pomagal, če bi bil moj prvi sum napačen, bi bil seveda tudi drugi, in tudi če bi bil prvi pravi, mi morda vse skupaj ne bi dosti pomagalo.« Dr. Sbiple.v je že začel pospravljati svoja zdravila, ko se je spomnil še nečesa. »Ali ste našli pri možu kakšno legitimacijo ali kaj podobnega?« Uradnik je odkimal. Povedal je, da ni imel neznanec pri sebi ničesar, po čemer bi ga lahko spoznali, in tudi na njegovi obleki im perilu ni bilo nobenega znamenja. Presenečeno je pogledal dr. Shipleya. »Vraga,« je zagodel nekoliko v zadregi, »to bi me bilo moralo prav za prav presenetiti, če naši zločinci koga še tako natanko oropajo, navadno le puste kaj takega, česar ne potrebujejo.« Hlastno je začel iznova pregledovati neznančevo obleko, ležečo na stolu poleg postelje, toda naj jo je še tako obračal, naj je še tako preiskoval žepe, odkril ni ničesar. Kakor po nenadnem navdahnjenju je stopil dr. Shipley še enkrat k bolniku, ki je zdaj že glasno in enakomerno dihal, kakor bi spal. Zdravnikov pogled j« obvisel na roki, ki je bila še zmerom krčevito stisnjena v pest. Oprezno jo je položil na posteljo in skušal pest odpreti. Proti so še dali brez posebne težave razkleniti in dr. Shipley je pogledal, kaj je za njimi. Komaj pa je zagledal dlan, že se je spet hitro dvignil. »Webster, prosim, posvetite mi.« Nadzornik je vzel svetilko in jo pori ržal nad bolnikom. Dr. Shiipley je hitro vzel pinceto in ko« papirja. Z dlani in prstov bolnika je odluščil nekaj drobnih, neznatnih vlake« in kosmov ter jih oprezno položil na papir. Plen ni bil velik, toda zdravnik je bil z njim očitno zadovoljen. Samo VVebster ni prikrival svojega razoča-ranja. »Umazanija,« je zagodel. »Najbrž je kje padel. S tem ne bomo mogli dosti začeti,« Dr. Shiplej’ ee je skrivnostno nasmehnil. »Vi ne, pač pa morda jaz. Saj mi boste dovolili, da vzamem to malen- kost g seboj? če bom na njej kaj odkril, vam bom povedal.« VVebster se seveda ni upiral. Zdravnik je še zmerom iskal. Tudi v drugi roki, ki je imela na hrbtu zelo dolgo in široko brazgotino, posledico starega ureza, je našel nekaj vlaken, ki jih je menda iskal, in jih je skrbno položil k ostalim. Potem je oprezno zvil papir in ga spravil v notranji žep. »Tako, nadzornik, zdaj pa telefonirajte, prosim, v bolnišnico, da pridejo čez kakšno uro po bolnika. Ne prej, ker je potrebno, da se še nekoliko odpočije.« Zdravnik ei je začel skrbno umivati roke. »In če vam je prav. Mr. VVebster, lahko jutri dopoldne bolnika skupaj obiščeva. Kdaj utegnete? Ob enajstih? Da? Imenitno! Upam, da ga boste takrat že lahko zaslišali. Najbolje je, da naju že takoj zdaj prijavite pri vodstvu bolnišnice. Prosim vas, sporočite tja tudi to, da zdravniki na tem možu ne preizkušajo preveč svojega znanja. Povejte jim, da se je z njim že vse zgodilo, kar je potrebno, in da potrebuje možak samo še miru.« Dr. Shipley si je oblekel površnik in si povezni! klobuk na glavo. »Lahko noč, nadzornik!« VVebster je spremil zdravnika do vrat, potem ee je pa s trdnimi koraki vrnil v pisarno, da pokliče bolnišnico. * Ko je dr. Shipiey zapustil policijsko stražnico, je pogledal na uro. Ker je bilo že skoraj devet, je nekaj časa premišljeval, ali naj vzame taksi, ali naj pa vsaj nekaj ulic prehodi peš. Naposled se je odločil za sprehod, kajti večer je bil prijetno svež in me- Povejte svojim znancem in prijateljem, da izhaja »Družinski tedniku odslej na 12 straneh! g le, ki ob tem času navadno zagrinja London, ni bilo. Če dobro stopi in izbere najkrajšo, pot, potem se pa odpelje iz Borougha, utegne priti do svojega doma v Lambethu že v slabi uri in potem s podvojenim tekom pospravi zamujeno večerjo. Vtaknil je roke v žep in izginil kmalu nato za prvim vogalom. Nekaj trenutkov pozneje se je izvil iz temne sence blizu stražnice mož v delavski obleki, takoj za njim pa na drugi strani ceste debelušast dedec s širokim klobukom. Oba sta zavila po isti poti kakor zdravnik. Dr. Shipley je pozna! ta del Londona kakor s>voj žep. Niti za trenutek ni izgubil smeri. Šel je skozi vrsto ozkih, zavitih ulic, da je tako skrajšal ovinek, ki bi ga bil moral drugače napraviti. Že precej dolgo je hodil, ko je zagledal v prazni m slabo razsvetljeni prečni ulici nekega človeka, ki je očitno skušal svojo neizmerno bolečino utopiti v prav tako neizmerni količini alkohola. Možak se je opotekal v velikih lokih, živo mahal z rokami in nekaj pripovedoval, kakor bi imel pred seboj kopico poslušalcev. Sicer je pijanec v tem delu Londona prav pogosta prikazen in dr. Sbipley ni bil bojazljiv, toda pustolovsko življenje, ki ga je preživel dobrih deset let v kolonijah, je razvilo v njem nekakšen šesti čut za grozeče nevarnosti. Podzavestno je iznenada občutil, da tu nekaj ni v redu, in je postni oprezen. Pijanec pa se ni prav nič brigal zanj. Menda je samo pazil, da bi ohranil ravnotežje in da se ne bi pri svojih širokih ovinkih pretrdo zadel ob kakšen zid. Ko se mu je doktor približal na kakšnih pet ali šest korakov, je pijanec spet predrzno zavil na sredo ceste in se je očitno skušal eamo držati na nogah. Dr. Shipley je sodil, da se bo zdaj nekaj odločilo, in res Be je! Ne da bi se bil pijanec le za trenutek zmenil zanj, je spet zavil proti zidovom in ee opotekel naprej. Zdaj je menda postal spet nekako žalosten, ker je jecljaje zatrjeval vsemu svetu, da Je iz erca dober človek, in njegove široko razprte roke so kazale, da bi si ves evet pritisnil na srce, če bi kdo to od njega zahteval. Toda dr. Shipley je bil nekako trdno prepričan, da je ta objem namenjen njemu, in če bi mu bilo še količkaj nejasno, bi ga bil o resničnosti te misli prepričal hudobni lesket, ki ga je ujel v očeh tega moža. To ni bil pogled pijanca, ampak odsev zlobne misli pred dejanjem. Opotekajoči se možak je evojo pot tako odmeril, da bi se bil moral v naslednjem trenutku zaleteti v zdravnika. Tedaj je Shipleyevo ostro oko izne- nada začulo za hrbtom šum plazečih se korakov. Doktor ee je iznenada zavedel, da je zdaj prišel trenutek hitre odločitve. Skozi nočno tišino ee je zaslišal kratek, trd udarec. Pijanec ee je opotekel in padel na hrbet. Trenutek nato je Sbipleyeva pest zadela še drugega napadalca, ki se je prav tedaj pripravljal, da bo padel S o njem. Možak s širokokrajnim klo-ukom je brez glasu telebnil po tleh. Boj je trajal le nekaj eekund in zdravnik ee je moral nehote nasmehniti, ko je videl, kako dobro se mu je delo posrečilo. Oba udarca sta zadela tja, kamor sta bila namenjena. Prvi v pijančevo čeljust, drugi v želodec zahrbtnega napadalca. Možak na cesti se je zaman trudil, da bi zlezel na noge. Vse mu je moralo brneti po glavi. Drugi je pa zavijal oči in krčevito lovil sapo. Za trenutek je dr. Shipley premišljeval, ali ne bi bilo najbolje, če bi s piščalko poklical policijo, da spravi oba napadalca na varno, potem ee je pa premislil. Dedca sta dobila nauk, ki ga ne bosta tako hitro pozabila, razen tega 6e mu pa ni ljubilo čakali na stražnici in pojasnjevati, kako je bilo s tem napadom. Pozno je že bilo in doma ga je čakala večerja. Ko je napravil nekaj korakov, se je možak v delavskem plašču že zavedel; nekaj trenutkov je strmel okoli sebe, potem je pa planil kvišku in zbežal po ulici navzdol. »Ce boste potrebovali zdravnika, pridite k meni,« je zaklical dr. Sliipley dobro volje za njim. »Popravil vam bom čeljust « Ne da bi se bil še kaj zmenil za drugega, ki je še zmeraj lovil sapo, je šel svojo jiot. * Če bi bil dr. Shipley slutil, kaj vse se bo razvilo iz tega na videz nedolžnega dogodka, bi se bil najbrž vedel čisto drugače. Sbipleyev dom je bil na Vood- streotu, na eni najprijaznejših cest v Lambethu, kjer se da res prijetno sia-novati. Tu je bilo dovolj svetlobe in zraka, in majhni vrtovi pred hišami so polog gostili drevoredov ob cesti dajali okolici videz prijetnosti. Cesta je bila živo nasprotje z resnimi, hrupnimi ulicami v bližini, Ko je postal zaradi nekega presenetljivega uspeha čez noč slaven in iskan, si je kupil dr. Shipley tu eno najlej>ših vil in jo opremil z izbranim okusom. Prav za prav je ta okus pokazala šele pozneje Mre Cecily Carringhto-nova, kajti gospodar je gledal skoraj samo na to, da bi lepo uredil evojo zbirko orožja in lovskih trofej, ki si jih je bil nabral v Indiji bi ob Kongu. Mrs. Cecily Carringlitonova pa n»’ bila ne v Indiji ne v Kongu, ampak je prišla na drug, nevsakdanji način v njegovo hišo: stara lady Laura Crovvfordova, ki je skrbela za to, da so prihajali k njim najpetičnejši lon-donsld bolniki, odkar jo je rešil neke trdovratne bolezni, je odkrila, da je zdravnikov dom brez ženskega bitja nemogoč, in če je lady Laura odkrila kakšno pomanjkljivost ali nepravilnost, jo je znala tudi takoj popraviti. Dr. Sbipleya ta misel sicer ni preveč navdušila, toda vdano se je pokoril, ker ee odločni plemkinji pač ni mogel upirali in ker je že sam pogosto občutil, da v hiši res manjka pravega reda in prave postrežbe. Mrs. CecUy Carringlitonova —i O njej je vedel eamo to, da je vdova po nekem častniku in daljna sorodnica lady Laure — je torej prišla, in ko mu je z ljubkim nasmeškom ponudila roko, je bil dr. Shiplej- tako presenečen, da se mu je 6uhi pozdrav, ki ga je bil namenil svoji nova gospodinji, zataknil v grlu. Mrs. Ceeily je bila namreč čisto drugačna, kakor si je predstavljal, in v prvem trenutku ni vedel, ali naj se lega veseli, aR pa jezi. Ni Mia več prav mlada — okrni trideset — toda zelo lepa in prav nič angleška. Bila je srednje visoka, temne polti, prav malce polnih oblik in v vsem svojem nastopu prava dama. Dr. Shiplej' je bil sprva nekoliko v zadregi, kako naj prilagodi položaj in delo svoje gospodinje tej nenavadni osebnosti, toda te skrbi ga je kmalu rešila mrs. Carringbtonova sama. Jasno in jedrnato mu je razložila, kako si vse to predstavlja. Pazljivo je poslušal in neprestano prikimaval, čeprav ni prav dobro razumel, kaj mieli, ker je moral gledati preveč na njen ljubki obraz in poslušati prijeto) zvok njenega glasu. In tako mirno, kakor je govorila, je začela v hiši gospodovati Vse ee Je spremenite, toda tako na tihem, in tako samo ob sebi umevno, da se je moral doktor nazadnje čuditi, kako je sploh moglo biti dotlej vse drugače. Včasih se je morala Mrs. Carringbtoneva z dr. Shipleyera o kakšni stvari pogovoriti, in v takšnih primerih ga je povabila na južiuo ali večerjo. V' PmjaVas varuje razočaranja Zato ie pri nakupu Aspirin tablet pazile na h Bay er«-je v križ, kajti brez lega znaka ni Aspirina. ASPIRIN TABLETE: Oglas pod $. broiem 32608 od 8. IH. fVM. Trdila je, da se d;i za krožnikom dosti bolje in pametneje govoriti o gospodinjstvu in gospodar ji je vselej navdušeno pritrdil, kajti te južine in večerje eo bile res imenitne. Ko je pa nekoč dejal, da je prav za prav vsak dan kakšna reč, bi bi bilo treba o njej govoriti, je dejala Mrs. Ceeily a svojim zapeljivim glasom in veselim nasmehom, da ne mara sitnariti za vsako malenkost in je prav dovolj, če ji le včasih žrtvuje kakšno urico. Ko je dr. Sbipley vstopil v svojo hišo, ga je v veža čakal John. Drugače je bil ves umerjen in zapet, to pot je bil pa nekam v zadregi. Komaj je vzel gospodarjev suknjič in klobuk, je že dejal; »Madaine prosi, da bi z njo večerjali. Že pol uro vas čaka.« Njegove besede so zvenele krfkor očitek. Pohitel je naprej, da bi gospodarju odprl vrata v stanovanje. »Čez dvajset minut bo večerja na mizi,« mu je še zaklical čez ramo, »ker je že vse pripravljeno.« Dr. Shipley je bil nekoliko presenečen, saj je komaj pred dvema dnevoma večerjal z Mrs. Carringhtonovo, in povabila njegove lepe gospodinje žal drugače niso bila tako pogosta. Imeti je morala torej poseben vzrok, da ga je klicala k sebi. Sluga 11111 je pomagal, da se je preoblekel Med preoblačenjem je premišljeval, kaj l)i utegnil biti vzrok [»vabilu. Ker je dr. Shipley potreboval vse pritličje za ordinacijske sobe in za svoje stanovanje, je bila obednica v prvem nadstropju. To ni. nikogar motilo, ker sta Mr«. Carringlitonova in zdravnik, kadar je sjiloh .ostal doma, jedla vsak v svoji sobi. Ko je Shiplev hitro »topil v jedilnico, ga je Mrs. Ca n i 11» h tonova že čakala. Njen prvi pogled mu je izdal da mora bili zelo razburjena in da se komaj premaguje. Zdelo se mu je pa, da se ji je kamen odvalil s srca, ko ga je zagledala, kajti oči so se ii živo posvetile in njen stisk roke je bil toplejši kakor drugače. »Oprostite mi, dr. Shi-pley, da vas še tako pozno nadlegujem, toda danes sem imela slab dan. Saj veste, kako se ženske hitro poloti slaba volja. Tako samo sem se čutila in moram govoriti z vami. Ali vam je zelo neprijetno?« Te besede je rekla brez vidne zadrege, toda dr. Shipley je čutil, da so samo pretveza. V njenih očeh, ki so ga začudeno opazovale, je bral neko TEDEN DRUGA prestrašeno vprašanje, vendar si ga ni znal razložiti. iSaj veste. Mrs. Carringhtonova,* je vljudno odgovoril, »da imam vašo iružbo zmerom rad.« Besedo .zmerom' je še posebej poudaril. > Nise m si mogel mi? liti lepšega zaključka današnjega dne. kakor večerjati z vami.« Čez obraz mu je šinil topel nasmešek in spet je začutil na sebi začudeni pogled Mrs. Carringlitonove. Večerja je potekla skoraj brez besed in hitreje kakor drugače Mrs. Ce-ciIv je bila videti zelo nestrpna in je dala potem nenavadno hitro pospraviti mizo. Po jedi sta navadno vselej v malem salonu pokadila kakšno cigareto, in to je bila ura, ki je je goapodar vselej še prav posebno veselil. Toda ta ura je začenjala danes potekati čisto drugače kakor sicer, kajti Mrs. Carringhtonova je kadila molče in se je ukvarjala samo s svojimi mislimi. Iznenada je pa z odločno kretnjo utrnila cigareto in pogledala dr. Shipleyu v obraz. »Saj veste, da se nikoli ne brigam za vaše ž!vijenje. Nocoj bi vas pa le ‘rada nekaj vprašala: kaj ^ ste danes posebnega storili ali doživeli? Ne vprašujem vas iz radovednosti, ampak zato, ker imam svoj vzrok.« Dr. Shipleya je io vprašanje tako presenetilo da je dolgo gledal gospodinjo z začudenimi očmi. Trajalo ]e precej časa, preden se je zbral. Svojega nenavadnega bolnika in dogodka na poti proti domu se že skoraj ni več spominjal, razen tega pa si ni mogel razložiti kako naj hi bila njegova gospodinja to zvedela. : Kaj veste. Mrs ('arringbtonova? In kako sle zvedeli?« je začudeno vjira-šai. Mrs. Cicelv se je zagledala v svoje rožnate nohte. »To boste slišali, ko odgovorite na moje vprašanje.« se je izmaknila. Dr Shiple.v je bil še ves pod vtisom nenavadne spremembe, ki jo je opazil na svoji gospodinji. Poslušno je na kratko opisal nenavadnega bolnika, ki ga je zdravil na stražnici, in potem dogodek v ozki ulici. k;er je tako hitro odpravil oba nasprotnika. Toda celo zdaj mu ni prišlo na misel, da bi oba dogodka nekako združil. Niti slutil ni, da nista dva neodvisna, ločena dogodka. Zato ni mogel razumeti nenavadne vznemirjenosti, ki se je pokazala na obrazu Mrs. Carringlitonove po njegovem kratkem opisu. »Dr. Shipley!« Mrs Cicely mu še zmerom ni pogledala v oči. »Nekaj vam moram povedati. Pred kakšne pol ure le nekdo prišel, da bi vas posvaril, in _ očitno je nekaj časa premišljevala, preden ie mogla nadaljevati svetovala bi vam. da to svarilo upoštevale Vem. da mora bili upravičeno, ker vas sicer ne hi svarili... Sicer vam pa mora že sam napad povedati, da svarilo niso bile prazne besede.« Svarilo? Pred čim? Od koga?« Shiplevevo vprašan ie je bilo nekoliko ostro. Hesno je zastrmel v Mrs. Carringbtonovo. Ona je pa samo nemo gledala prt na mizi in govorila tako, kakor bi samo ponavljala naučene besede. >Tole sporočilo sem dobila: Recite dr. Shipieyu, da je pravkar segel v nevarno osje gnezdo in da naj se varuje. Ljudje, ki jim hoče gledati v kvarte, so vsega zmožni in imajo strašne vrste orožja, kakor je lahko danes sam vdel na svojem bolniku. — To so mi sporočili. Mr. Shipley, in zdaj veste, pri čem sle.« V njenem glasu je bila nekakšna negotovost, veke so ji pa nervozno utripale. Dolgo sta molčala. Dr. Shipley zadeve ni mogel razumeti in je premišljal o raznih zvezah, ki jih je iznenada odkril. Dogodek na policiji je vendar mogel poznati samo nadzornik VVebster, a vzlic temu so zvedeli zanj še neki drugi ljudje. Da so bile pri neznančevi bolezni nenavadno sumljive okolnosti, je dobro vedel, šele zdaj se mu je pa zazdelo, da mora biti ta zadeva samo člen v celi verigi* skrivnostnih dejanj. »In kdo je poslal to sporočilo?« je začel poizvedovati dr. Shipley s tako čudnim glasom, da ga je Mre, Car-ringhtonova nehote pogledala. Njene oči so dobile bolesten izraz in dvignila je roko, kakor bi se hotela nečesa braniti. »Tega vam ne morem povedati — vsaj za zdaj še ne,« se je plašno popravila. »Sicer je pa postranska reč.« Dr. Shipley je bil presenečen. Ostra guba se je pokazala okoli njegovih ozkih ustnic. »Oprostite mi, Mrs. Carringhtonova. Prav imate.« Prav nič ni prikrival svoje slabe volje. Poleni je iznenada vstal. »Vsekako se vam moram zahvaliti za dobro mišljeno svarilo. Prav tako tudi tistim, ki so t>a poslali,« je dodal po kratkem odmoru z nekam zlobnim nasmeškom. Mrs. Cicely je prav tako vstala. Kazalo je, da ji pomeni konec pogovora veliko olajšanje. Ilitro je ponudila doktorju roko. »Kaj boste storili?« Njene oči so obvisele na njem. Skrb je bila zapisana v njih. Skomignil je z rameni. »Oprezen bom. Ne bom igral komedije in vam trdil, da se svarila ne bojim. Vse kaže, da je zadeva res nevarna.« Govoril je odkrito in hladno in se ogibal njenih oči. »Toda v življenju sem doživel že toliko nevsakdanjih reči, da se prav nič ne bojim. Lahko se zanesem na svojih pet čutov in svoje živce...« Pri poslednjih besedah se je pa zaslišal na vrtu pod jedilnico pridušen krik. potem pa nekaj žvižgov. Doktor je ujel še več hitrih, pridušenih klicev in odmev bežečih korakov. Mrs. Cicely se je pri prvem hrupu prestrašeno zdrznila in v njenih očeh se je pokazal izraz tesnobne groze, ko je hotel dr. Shipley planiti k oknu. Prijela ga je za obe roke in ga zadržala. »Bodite oprezni, dr. Shipley! Prosim vas.« Njen glas je zvenel mehko in proseče. Nehote je obetal. Potem je odkimal, kakor da ei ne bi vedel pomagati. »Kaže, da ste postala zaradi najinega razgovora nekoliko nervozni, Mrs. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul.« pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očali, daljnogledi, toplomeri, barometri, hvgromeirr, "d. VeMia 'Ztua ur, zialmce in srebrnine. Samo kdilelna oplua! Cenik: breiplaCnoi hcno m poceni Vam najhitreje izgotovi v eno-ali večbarvnem tisku TISKARNA Jfleckue d.d. LJUBLJANA GREGORČIČEVA f ' ' > ULICA ŠTEV. 23 l| TELEFON 25-52 česar, sir. Vse omare in predali so zaklenjeni in nedotaknjeni, le na pisalni mizi je vse razmetano « Dr. Shipley je v napetem pričakovanju namršil obrvi, »Kam si pa dal zloženi papir, ki je bil v žepu mojega suknjiča?« »Na pisalno mizo, sir.« Dr. Shipley je z izrazom skrbi in nezaupanja pogledal svojo gospodinjo. Vse je kazalo, da komaj stoji in da išče opore. Njeni pogledi so blodili nemirno okrog. »John, pokličite Betty. Gospa se ne počuti dobro. Lahko noč, Mrs. Car-ringhtoiiovak Nekoliko hladno ji je ponudil roko in pri tem je čutil, da so ji ledeno mrzli preti drgetali. John je [»zvonil in se pripravil, da pojde za svojim gospodarjem. Pri vratih se je ustavil in se zelo spoštljivo priklonil. >Bodite brez skrbi, gospa. Niste v nevarnosti. Jaz se zbudim, če zaslišim še tako rahel šum, in tudi revolver imam.« . Lepa gospa se mu je zahvalila z utrujenim, bolestnim nasmeškom in John je odšel za .svojim gospodarjem. Dr. Shipley je dobil v sobi vse tako, kakor mu je John rekel. Nič ni manjkalo, samo pisalna miza je bila vsa premetana in papirja s čudnimi vlakni, ki jih-je dobil v bolnikovi roki, vzlic iskanju ni mogel najti nikjer. Tako je izginila edina in poslednja stvar, ki je bila v zvezi z nenavadnim bolnikom. Zdaj bo vse odvisno samo še od njegove izpovedi, ko ga bo jutri zaslišal nadzornik Webet©r. Drugo jutro je prineslo dr. Shiplejru dve novi presenečenji. Najprej je našel med svojo jutrnjo pošto precej obilno pismo. Zaradi barvnega ovitka in 8 strojem pisanega naslova je mislil, da mora biti kakšna reklama. Šele ko je že preletel vso oetalo, precej obsežno korespondenco, je podzavestno odprl tudi ta ovitek, toda komaij ga je bežno pregledal, že se je pokazala na njegovem obrazu živa osuplost. Dalje prihodnja. Carringhtonova, in to razumem. Najbrž ste se ustrašili navadnega pretepa, ki jih doživljamo tu vsak teden. Poslal vam bom pomirjevalen prašek, da boste vsaj lahko spali.« V tem trenutku se je zaslišale na vratih hlastno, odločno trkanje, ia ne da bi bil počakal poziva, ee je pokazal John na pragu. Bil je zelo vznemirjen in se je le s težavo zadrževal. Dr. Shipley ga je presenečeno gledal. »Oprostite, sir.« — John je lovil sapo, — »v vašo sobo so vlomili. Zdrobili so okno v garderobi in vdrli v stanovanje.« »In kaj so vzeli s seboj?« John je pokazal razočaran obraz. »Kolikor sem mogel doslej videti, m- Radio Ljubljana od 5. do 11. jan. 1939. ČETRTEK, 5. JANUARJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ® 18.00: Plošče fl 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ® 19.50: Beseda k prazniku ■ 20.00: Pevski koncert B 20.40: Radijski orkester ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 2'2.15: Dueti za klavir in harmonij “ Konec ob 23. uri. PETEK. (!. JANUARJA 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Plošče H 9.45: Verski go-or II 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice Bi 11.Io: Plošče ■ 11.30: Koncert ladijskega orkestra ■ 13.00: Napovedi, poročila ■ 13.20: Plošče B 14.00: Otroška ura BI 17.00: Kmetijska ura H 1 ‘">0: Plošče B IS.(K): Zvočna igra B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Koncert a 20.30: Koncert Radijskega orkestra B 22.00: Napovedi, poročila B 22.30: Angleške plošča B Konec ob 23. uri. SOBOTA, 7. JANUARJA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 17.00: Otroška ura B 17.50: Pregled sporeda B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Pogovori s poslušalci B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Beseda k prazniku B 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Vesel živalski krog B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri. NEDELJA, 8. JANUARJA t 8-00: Vesel jutranji pozdrav B 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 3 9.45: Verski govor B 10.00: Plošče H 10.15: Citraški trio »Vesna« B u.00: Plošče B 11.30: Koncert Radijskega orkestra B 13.00: Napovedi, poročila B 13.20: Bežigrajsko pevsko društvo, vmes plošče B 17.00: Kmetijska ura B 17.30: Veselo popoldne B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura O 19.50: Melody-jazz B 20.30: Radijski orkester B 22.00: Napovedi, poročila 3 22.15: Plošče B Konec ob 23. mi. PONEDELJEK. 9. JANUARJA 12.00: Šramel Škerjanček B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Plošče B 18.40: Iz slovenske glasbene zgodovine B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Koncert Radijskega orkestra B 21.10: Ljubljanski godalni kvartet B 22.00: Napovedi, poročila B Konec ob 23. uri. TOREK, 10. JANUARJA 11.00: Šolska ura B 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Plošče ■ 18.40: Odnos svetega do dobrega B 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura B 19.50: Vesela tedenska kronika ■ 20.00: Klavirski koncert bolgarske glasbe ■ 20.45: Koncert Radijskega orkestra B Konec ot» 23. uri. SREDA, 11. JANUARJA 12.00: Plašne B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi ■ 13.20: Salonski trio B 14.00: Napovedi B 18.00: Mladinska ura B 18.40: Zgodovina gradov na Štajerskem ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pri-rodopiani kotiček ■ 20.00: Plošče B 20.15: Prenos iz Maribora B 22.00: Napovedi, poročila B 22.1*5: Plošče B Konec ob 23. uri. Kako prideš do denar ia ? TABLETE- MAST Pri revmatizmu, gihtu in išijasu masirajte boleče dele z »Nibol« mastjo in vzemite Nibol tablete. Tudi pri prehladu, gripi in glavobolu pomagajo Nibol tablete. »Nibol« v lekarnah din 20 —. Proizvaja apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. Reg. štev. 17.816/35. Za vsako priliko najboljše ln najcencjše Huberfuse, oovrSnike, perilo in vsa oblačila nudi Presker LJubliana, Sv.Patra c. 14 $$ Premog — koks drva — oglje — likalit dobite po zmernih cenah pri RESMAN LOJZE, Ljubljana Ceata 19. oktobra (Rimska) St. 21 Telefon 33-53 To je bilo v vseh časih in je tudi zlasti danes veliko in važno vprašanje. Denarja potrebuje človek prav zdaj, za vsakdanje potrebe, potrebuje pa ga tudi v bodočnosti. Svojo bodočnost si zavaruješ, ako zanjo pametno skrbiš že v sedanjosti. Ljudski pregovor pravi: Ako si varčen z denarjem, si najboljše zavaruješ bodočnost in starejša leta. Toda veliko jih je, ki bodo takole dejali: kako pa naj si človek ob tem majhnem zaslužku, ob tej borni plači kaj prihrani? Saj človek s to plačo komaj krije najnujnejše vsakdanje potrebe, poleg tega pa mora imeti človek tudi kaj od vesele plati življenja. Človeku resnično velikokrat prav nič ne preostane od plače in zaslužka in ko trkata na vrata njegove domače hiše bolezen ali smrt, ni kje vzeti denarja. Ni denarja za dopust, za daljše potovanje, za osvežujoče bivanje ob morju ali na planinah, ni denarja za čas brezposelnosti in končno, kar je najstrašnejše, ni denarja za starost. Vse te stiske in vprašanja je čisto preprosto, računsko enostavno rešila Jugosla venska banka d. d., podružnica v Ljubljani s tem, da je vpeljala takozvano HRANILNO KOLO. Pomen tega kola tiči v tem, da tedensko prihraniš malenkostno vsoto ki jo lahko pogrešiš (n. pr. din 10—, 20—, 25—, 50 — ali več) in jo nato vložiš na posebno hranilno knjižico. Po 4 letih rednega varčevanja in vplačevanja se tl kar na tihem nabere lepa in razmeroma velika vsota, ki jo lahko za marsikaj uporabiš: za bolezen, dopust ali za starost. Vrhu tega prejme vsak hranilec še znaten presežek v obliki 5% obresti. Na priliko pri vlogi tedensko din 10'— narastejo hranilcu po 4 letih vplačani obroki že na din 2.080'—, katerim je treba prišteti še obresti din 220'—, tako da je skupaj izplačanih din 2.300'—. Jugoslaven-ska banka d. d., podr. Ljubljana, je v preteklem kolu hranilcem že izplačala znatne zneske, ki so jih igraje in z lahkoto prihranili. Mnogi uradniki uradnice, učiteljice, orožniki, delavci, služkinje, šivilje in drugi nameščenci, vsi so bili nad vse srečni, ker jim je banka izplačala kar naenkrat veliko denarja. Marsikateri so izjavljali, da še nikoli ▼ življenju niso držali toliko denarja v svojih rokah. Poglejte in poglobite se samo v spodnjo razvidnlco in prepričali se boste, koliko sl hranilec prihrani z majhnimi, tedenskimi vlogami. Hranilno kolo je Jugoslavenska banka d. d., podr. v Ljubljani vpeljala prvič l. 1931., konec 1. 1935., t. j. po 4 letih je to prvo tedensko hranjenje uspešno zaključila in vsem vlagateljem izplačala vse Tedenski vložki din 10'— din 15'— din 20'— din 50 — din 100 — Vplačani znesek po 4 letih 2.080'— 3.120'— 4.160'— 10.400'— 20.800'- Izplačani znesek 2.300'— 3.450'— 4.600'— 11.500'— 23.000'— Dobiček v obrestih 220'— 330"— 440'— 1.100'— 2.200'— vloge hkrati z obrestmi. Zaradi te-' ga je že naslednjega leta 1936. objavila otvoritev drugega Hranilnega kola, ki Je vanj v začetku in v teku hranjenja vstopilo tolikšno število članov, da se je odločila otvorlti 1. 1937. tretje Hranilno kolo, ki mu je 1. 1938. sledilo četrto. O uspešnosti otvoritve tretjega in četrtega Hranilnega kola priča odločitev banke, otvoriti 6. februarja 1939. PETO HRANILNO KOLO, v katero lahko vstopi vsakdo, ki se obveže, da bo na teden prihranil in vložil vsaj din 10'—. Naravno in priporočljivo je, da se vlaga tudi večje zneske. Višina prvotno določenega tedenskega obroka se v teku hranjenja ne more menjati. Hranilci izven Ljubljane bodo gotovo v skrbeh, ker ne bodo mogli tedenskih obrokov osebno vlagati pri banki. Vsem tem bodočim hranilcem izven Ljubljane in na deželi bo banka brezplačno poslala poštne položnice, po katerih bodo potem pošiljali denar Kdor bo hotel, bo lahko nakazoval mesečno t. j. za več tednov skupaj. Hranilec naj po preteku gotove dobe pošlje hranilno knjižico banki, ki mu bo vse nakazane obroke naknadno vpisala v knjigo- Prosimo, da pazljivo precitate pravila, ki so na drugi strani pristopnice, izpolnite nato pristopnico ter jo v pisemski kuverti pošljete na naslov: Jugoslavenska banka d. d-, podružnica, Ljubljana, Ga-jeva ul. 3, poleg nebotičnika. Kdor pa ne bi našel v »Družinskem tedniku« priložene pristopnice, naj jo zahteva od omenjene banke. TRTA Cepljenke najplemenilejSih vrst ler zatiče ] in korenike Kober 5BB, leleki 8B,' | Riparia in Chasselas, »se zajamčeno | čisto in prvovrstno, dobavljajo: l Prvi jugoslavenski loznjaci, Oaruvar. Zahtevajte cenike. roKai boste — MM«« -M««* ul breiptitai Uulos •’« •* o 4 7(a ifn er,' ( yj\!cr PATENT ..KR«LIK« PE(i“ ki se naloži le enkrat dnevno in greje ves dan, je v zalogi pri A. SEMENIČ IN DRUG Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 : ............................................................ ............................. '■ i ... - ^ . ____ »m i ^ z« n r hihiinni' Usifamfi orieovar POZOR GOSPOOINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VEIBPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27.08 Ravno tam se dobilo popol.mma nove plo-šfie svetovno znane znamke HOMOOUKU CENA DIN 15— Izdaja za Konsorci.i »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odeovarla O. Minaiek — vsi ? Ljubljani.