DR. PAVLE BLAZNIK
O D REVERZA (1589) D O T R A N S A K C I J E (1637)
(Borl)a loških meščanov z zemljiškim gospodom za utrditev mestne avtonomije)
V ostrih reformacijskih bojih, ki jih je na tleh loškega gospostva bilo
z zemljiškim gospodom predvsem loško meščanstvo, se je le-to skušalo čimbolj
osamosvojiti. Težilo je za tem. da se povsem otrese odvisnosti od freisinškega
škofa, pri čemer je uživalo vso podporo deželnih stanov. Delno se je zanašalo
tudi na deželnega kneza, ki je ob sistematičnem izgrajevanju centralne oblasti
v marsikaterem pogledu trčil ob freisinškega škofa.' Toda spričo verske odločnosti
nadvojvode Karla ta up ni bil utemeljen. Ko je deželni knez 1589
izdal resolucijo, s katero je verske upornike izgnal iz dednih dežel, je zemljiško
gospostvo dobilo proste roke in se je odločilo, da izda ostre represalije.
Prve dni marca 1589 je objavilo tako imenovani reuerz, s katerim je bila
mestna avtonomija krepko zamajana."
Reverz, ki ga je podpisal mestni sodnik Andrej Papler skupno s svetovalstvom
in zastopniki gmajne, je vseboval naslednje točke:
1. Sodnik in svetovalstvo sta neposredno podrejena freisinškemu škofu
kot lastniku mesta Loke. Prisega jih veže k pokorščini, ki jo morajo dokazali
z dejanji.
2. Freisinški škofje so dali mestnemu sodniku pravico do prve instance,
toda le do preklica. Navzlic temu so hoteli nekateri nepokorni meščani v
času verskih borb to pravico razširiti in se celo izmakniti kot podložniki.
Toda z dekretom nadvojvode Karla je bila končno priznana loškemu oskrbniku
pravica do druge instance, spričo česar ni dovoljeno oskrbnika obiti in
neposredno apelirati na deželo.
5. Prva instanca zajema spore, pri katerih je ena stranka loški meščan,
druga pa uizeinec, inozemec ali loški meščan. I a kompetenca se ne sme
širiti, zlasti ne v smeri, ki bi bila v škodo gospoščinskim pravicam. Škof. njegovi
odposlanci in vsakokratni oskrbnik imajo pravico klicati k sebi glede
vsake sodne zadeve brez izjeme tako sodnika, svetovalstvo kot vsakega posameznika
iz loške gmajne. Zato se mora prav vsak od njih odzvali na oskrbnikov
poziv iti opraviti vse, kar mu oskrbnik naloži. Cc bi se kak meščan
pokazal neposlušnega, ga mora mestno zastopstvo odpremiti na grad.
4. Če pride v mesto nekdo, ki bi želel postati meščan, ga sodnik in svetovalstvo
ne smeta trpeti v loki na lastno pest več kot šest tednov. Brez
dovoljenja loškega oskrbnika ne moreta sodnik in svetovalstvo nikomur podeliti
meščanskih pravic. Na novo sprejeti meščan mora položiti prisego,
mestno vodstvo je pa dolžno poskrbeli, da bo novinec poslušen.
5. Celotno vodstvo mesta — mestni sodnik, svetovalstvo. prisedniki. mestni
pisar — mora biti za večne čase v rokah izrazitih katoličanov, ki morajo predal*
51
ložiti ob nastopu /.upnikovo potrdilo o opravljeni spovedi in prejemu obhajila
ter priseči zvestobo.
6. Pri nakupu hiš ali zemljišč izgnanih meščanov je potrebno oskrbnikovo
soglasje, kajti do teh nepremičnin more priti le meščan, ki je v verskem
pogledu povsem neoporečen.
Reverzu so bili dodani še obrazci priseg. Mestni sodnik je moral med
drugim obljubiti, da se bo odzival pozivom loškega oskrbnika ali škofovih
komisarjev ter da bo poskrbel, da bodo taki zahtevi sledili tudi drugi meščani;
prav tako se je obvezal, da bo vse ukaze ubogljivo izvršil in pravično sodil. —
Mestni pisar je prisegel, da ne bo napravil nič. kar bi bilo v prejudic škofovim
pravicam. - Prisedniki in izrekovalci sodbe so se zavezali, da bodo sledili
pozivom predstojnikov in spoštovali tajnosti sodišča. — Meščani so podobno
še posebej prisegli, da se bodo odzivali na oskrbnikove pozive in takoj obvestili
gospostvo o vsem. kar bi mu utegnilo škodovati. Prizive proti razsodbam
mestnega sodnika bodo naslavljali na loškega oskrbnika in ne bodo iskali
zaščite nikjer drugje. — Na koncu so mestni sodnik in svetovalci s podpisi
obljubili zase in za potomce, da se bodo kot dobri podložniki držali vseh točk,
na kar je sledila običajna klavzula, da škof reverz lahko razširi, zoži ali
povsem odpravi.3
Z reverzom je zemljiški gospod dosegel pomemben uspeh. Loka je morala
opustiti sleherno misel, da bi se izmotala izpod oblasti loškega zemljiškega
gospostva in postala podrejena neposredno deželi. Toda še več! S tem, da se je
moral \sak meščan na oskrbnikov poziv javljati na gradu, je postala močno
problematična tudi pravica mesta do prve instance. Mestna avtonomija se je
zamajala v temeljih. Vendar tudi zemljiški gospod ni mogel povsem uveljaviti
svojih zamisli. Navzlic reverzu je imela npr. verska komisija v loki še naprej
polne roke dela, ki je dosegalo le delne uspehe.
Ko je loško gospostvo dobil v zakup knez Eggenberg (1591—1604),4 je
Loka tipala, da bo mogla marsikatero ost omiliti, saj se zakupnik razumljivo
ni tako skrbno zanimal za gospoščinske pravice. Tako se je čutilo veliko olajšanje
zlasti v verskem vprašanju. Eggenberga npr. ni nič motilo, da so loški
meščani izvolili za mestnega sodnika nekdanjega Interanskega izgnanca Lenarta
Kunstla.5 Prav tako Eggenberg ni polagal važnosti na izdajanje obračuna,
ki ga po podatku iz 1602 mestni sodniki že sedem let niso predlagali.5
Nov položaj so Ločani tudi sicer hoteli izrabiti. Ze iz 1593 je ohranjena vest,
da so se obračali v nasprotju z določili reverza v sporu med mestnim sodnikom
in svetovalstvom na Ljubljano, proti čemur je škof posredoval pri Eggenbergu
in zahteval, da le-ta napravi red.7 Leta 1596 se je Loka npr. pritožila na
kranjsko deželo proti Eggenbergovemu loškemu oskrbniku Jakobu Schreiberju,
ki je vrgel v ječo šest loških meščanov, ko so mu izročili neki uradni ukaz."
Enako so se ponavljali primeri, da spričo nemarnosti loškega oskrbnika tudi
sicer ni bila spoštovana instančna pot (1604).' Pra\ tako so se v posameznih
primerih nekateri Ločani upirali oskrbnikovemu pozivu, da se zglase
na gradu.10
Freisinški škof je s skrbjo stalno zasledoval nemirne razmere na loškem
ozemlju, s katerim je vzdrževal navzlic Eggenbergovemu zakupu tesne zveze
preko svojih odposlancev. Bal se je. da ne bi določila reverza zvodenela, prav
tako pa ne bi bilo v interesu lastnika loškega gospostva, freisinškega škofa,
če bi rastlo pri Ločanih nezadovoljstvo, la strah izpričujejo inslrukcije odposlancev,
v katerih zabičuje le-tem, da naroče Eggenbergovemu loškemu
52
oskrbniku Jakobu Schreiberju. naj brez potrebe ne kliče meščanov na grad
in naj ne šari preveč z aretacijami."
Do trenja pa tedaj ni prihajalo v l.oki samo med meščani in predstavniki
gospostva, marveč tudi med posameznimi sloji meščanstva. Značilni so dogodki
v zvezi z volitvami mestnega sodnika 1 "59b. ko je izbruhnil spor med
gmajno in svetovalstvom glede volilnega postopka Izrabljajoč no\ položaj,
v katerem se je znašla Loka v zvezi z Eggenbergovim zakupom, je gmajna pri
volitvah postavila zahtevo, da ima pravico postaviti enega od treh kandidatov.
I oda notranji svet je vztrajal pri svoji stari pravici in je imenoval kot
kandidate Andreja Paplerja. Lovrenca Semena in Jurija Pečnika. Gmajna se
ni dala ugnati in je postavila za kandidata Lovrenca Plavca. ki je bil sicer
član notranjega sveta. Navzlic prigovarjanju je gmajna ostala pri svojem. Ob
prerekanju je izvolila za mestnega sodnika svojega kandidata ter ga spremila
iz cerkve do njegove hiše.15 Tedaj je posegel vmes loški oskrbnik. Pozval je
na grad prejšnjega sodnika, dalje člane notranjega in zunanjega sveta, vse
štiri zastopnike gmajne in še 4—6 drugih meščanov. Zahteval je. naj drugi
dan ponovno volijo in se odločijo za enega izmed kandidatov notranjega sveta.
Gmajna se je sicer udeležila volitev v cerkvi, vendar je med kričanjem zahtevala,
naj bo potrjen njihov kandidat.13 Ko je loški oskrbnik še istega dne
ponovno sklical loške meščane na grad in je gmajna vztrajala pri svojem, je
pridržal v zaporu krivce iz gmajne. Naslednjega dne je odredil, naj notranji
svet predlaga tri nove kandidate. Ko se le-ta ni mogel sporazumeti z gmajno,
je oskrbnik pozval prejšnjega sodnika Urbana Skerpina, da prevzame posle
do Eggenbergovega prihoda.14 Toda gmajna tudi sedaj še ni mirovala. Vsiljenega
sodnika Skerpina ni priznala in se je ne glede na z reverzom določeno
instančno pol obrnila na deželo.15 Zemljiški gospod se je ob tej priliki odločno
postavil proti gmajni, nazivajoč jo sodrgo. češ da njen nastop ni bil v skladu
z reverzom.16 Pritožba na deželo je končno splahnela: dežela je oskrbnika
sicer poklicala v Ljubljano, vendar se le-ta pozivu ni odzval."
Ko je prišlo 1604 loško gospostvo spet v neposredno freisinsko upravo, se
je vprašanje glede reverza močno zaostrilo. Neposredno po prenehanju Eggenbergovega
zakupa je novi freisinški loški oskrbnik Jakob Fanklil na škofov
ukaz v marcu 1605 odstavil mestnega sodnika Lenarta Kunstla in postavil
za upravnika sodišča Andreja Haberla.1* Vendar tudi ta ni hotel biti slej)
freisinški oproda. Se istega meseca se je napotil kot odposlanec l.očanov v
družbi mestnega pisarja Jurija Novaka (Noagkh) v Freising. kjer naj bi dosegel
ukinitev reverza. Kolikor ne bi uspela, naj bi po loških instrnkcijah ob
povratku iskala na deželnoknežjein dvoru.
Odposlanca sta nesla škofu vlogo, v kateri se loški meščani pritožujejo
proti oskrbniku Jakobu Fankhlu. ki da ukazuje biričem, naj gonijo krive kot
nedolžne na grad kot zločince in jih kaznuje v nasprotju z mestno pravico
do prve instance. Pravijo, da so oskrbnika že ustno prosili, da neha s takim
načinom, on pa se poziva na reverz, ki ga je brez vednosti celotnega svetovalstva
in gmajne, čeprav se te najbolj tiče, podpisalo samo 14 oseb. Do
reverza je prišlo edino zaradi verskih vprašanj, ki so pa sedaj vsa rešena.
Le malo prepričljivo zveni nadaljnja trditev, češ da bo Loka postala slaba
kmetska vas, če bo tak položaj trajal še dalje, lzmozgan meščan, ki se preživlja
z delom svojih rok in s trgovanjem na inozemskih tržiščih, bo prišel
zaradi naraščajočih težav na beraško palico in se bo izselil, hiše bodo pa
propadle, ker jih v takih pogojih ne bo nihče hotel kupiti. — V nadaljnjem
53
se Ločani pritožujejo, da je svobodna \olite\ mestnega sodnika stvarno odpadla,
saj je bil pred nekaj dnevi odstavljen sodnik Lenart K.unstl brez navedbe
najmanjšega vzroka, čeprav je dve leti uspešno vodil urad mestnega
sodišča. Spričo vse hujšega položaja naj gospostvo reverz ukine ali vsaj omeji
na razumen način, da ne bodo okrnjene mestne svoboščine.
Loška predstavnika sta šla v Freising zaman. Ko so Loko nalo obiskali
škofovi odposlanci, le-ii niso imeli pooblastil, da bi glede reverza kaj dokončnega
uredili. Da bi ostal volk sit in koza cela. so oskrbniku ukazali, da pusti
meščanom njihove pravice, meščane so pa opozorili, da morajo slediti pozivom
škofovih komisarjev oziroma loškega oskrbnika.1"
V naslednjem letu IbOO se je spor nevarno poglobil. Tedaj so l.očani odločno
izjavili, da niso več voljni držati se reverza. / a sodnika so izvolili kovača
Andreja Haberla. Ko je loški oskrbnik spričo nekega odprtega vprašanja
pozval na grad na novo izvoljenega, a še nepotrjenega mestnega sodnika in
mestnega pisarja, se le-ta nista odzvala. Sodnik se je izgovarjal z zaposlenostjo,
pisar pa z vinjenostjo. Pač pa je pisar naslednjega dne odpotoval
v Ljubljano skupno z bivšim protipisar.jcin Matijo I reiberjem. ki so ga v
nasprotju z določbo reverza brez oskrbnikov e vednosti sprejeli v meščanstvo.
\ Ljubljani sta izposlovala izredno zaslišanje, čeprav so spadale take zadeve
pred redno deželnoglav arsko zasliševanje. Deželni upravnik Wolf Paradeiser
je odločil, da je treba izvoljenega sodnika potrditi. Ko je prišel nato sodnik
na oskrbnikov poziv na grad z nekaterimi svetovalci, mu je oskrbnik predočil
reverz. in dejal, da ga bo potrdil, če bo položil prisego. Sodnik je zahteval dva
dni odloga za premislek. Po tem terminu je poslal na grad le uporno pismo,
kjer ni z besedo omenjal pokorščine.
Iz poročila škofovega odposlanca je razvidno, da je zajel Loko splošen
odpor proti reverzu. ki so ga javno napadali. Loški oskrbnik je za vse dolžil
predvsem mestnega sodnika Haberla. ki da je naščuval k neposlušnosti mestnega
pisarja in notranji svet ter skupno z njimi sklenil, da bodo zvonili plat
zvona in se bo razlegalo vpitje po mestu, če bi izvajali nad njimi nasilje
s pravnimi sredstvi.2"
Ločani so imeli oporo vsekakor pri deželi, kar nazorno kaže obnašanje
mestnega pisarja. Ko se je le-ta ob neki priliki vrnil iz Ljubljane, je dal streljati,
zatrjujoč, da je Loka spet dobila stare svoboščine: s prepisom reverza
v roki je izjavljal, da je ta dokument neveljaven in da Ločani niso gospoščinski
podložniki. Ko je škofov odposlanec poročal o izgredih v Loki. je bil
mnenja, da se z lepo besedo pri trmastih ljudeh ne da nič opraviti, zato bi bilo
po njegovem najbolje ščuvalce po njih zaslugi kaznovali.-'
Stališča obeh strank so bila tako nasprotna, da so vodila do procesa, ki
je trajal do končne poravnave nad 30 let." Ločani so se skušali naslanjati na
deželno gosposko, medtem ko so škofovi odposlanci v vlogi na nadvojvodo
Ferdinanda osporavali pristojnost deželne vlade iu naglašali, da sme reševati
tožbe glede pravic pod ložu ikov po mestih in v podeželju le deželni knez
oziroma komisarji, ki jih le-ta postavi.2' Leta 160" je poročal nekdanji loški
oskrbnik, Irelsinski kancler Peter Krištof Slabatius. da sta 12. maja pripeljala
pred nižjeav strijsko vlado loška opolnotnočcnca Jožef Oberhueber. naš znanec
izza verskih bojev, in mestni pisar Jurij Novak osemčlansko depulacijo. V dokazovanju
so se Ločani poslavljali na stališče, tla niso soglašali z reverzoiu:
le grožnja z zaporom in drugimi kaznimi je pripomogla, da so spočetka podpisali
vsiljeni reverz. le mestni sodnik in 5—b svetovalcev, medtem ko so drugi
54
svetovalci dokument podpisali šele naknadno. Nekaterim tekst niti ni bil
prebran, nekateri med njimi pa so bili nevešči nemškega jezika. Sicer pa
velja pri mestih in trgih, da mora pri stvareh, ki se tičejo celote, pristati vsa
gmajna, ne pa samo svetovalstvo v družbi nekaternikov. Točka glede sprejemanja
v meščanstvo ni bila nikoli izvajana. Po zatrjevanju Ločanov naj
mestni sodnik ne bi prejel pravice do sodstva od freisinškega škofa, marveč
naj bi mu pripadala ta kompetenca še iz časov, ko mesto ni bilo v posesti
Freisinga!
l.oški oskrbnik Fankhl je v protidokazovanju vse to odbijal. Reverz je
nastal zaradi verske in politične razrvanosti. Tekst so podpisali na gradit
brez pritiska sodnik, več svetovalcev in štirje zastopniki gmajne: drugi svetovalci
so tem sledili na rotovžu oziroma v svojih hišah: neveščim nemščine je
bil tekst preveden. Na besedilo reverza sta prisegla tako mestni sodnik kot
pisar. Ivo je Eggenberg kot zakupnik loškega gospostva obsodil neposlušne
meščane in svetovalce, češ da so delovali v nasprotju z določili reverza. niso
le-ti apelirali na Ljubljano. Vodstvo mesta se je šele 1603 spomnilo, da je
sprožilo postopek za ontiljenje reverza. Druga mesta po Kranjskem so vtelešena
dcželnoknežji komori, l o k a je pa freisinška lastnina. Podpisi na listini
vežejo celotno gmajno.24
Nekaj let kasneje je prišlo do poskusov mirne poravnave, loda navzlic
resoluciji škofa z dne 30. maja 1617. da je pripravljen pogajati se ne iz dolžnosti,
tudi ne s stališča, češ da bi bilo v reverzu kaj nepravilnega, marveč
samo zato. da izkaže milost, do poravnave ni prišlo. I.očane je najbolj prizadevala
tretja točka, ki govori o instanci. Pravica do prve instance se je namreč
vse bolj maličila. V vlogi na škofa 1620 tožijo l.očani. da gre razvoj v smeri,
ki jo je prakticiral bivši loški oskrbnik Peter Krištof Slabatins. I a je namreč
dal voditi na grad meščane in jih kaznoval brez ozira na prvo instanco.
A odstvo Loke je zagovarjalo stališče, da mora loški oskrbnik v danih primerih
pozvati na grad le mestnega sodnika in del svetovalstva ter jim prikazati
delikt. Loški oskrbnik, ki je že celih 17 let v tej službi, ne more zanikati, da
se je vodstvo mesta pozivu vedno odzvalo. Mestni sodnik je dolžan ukrepati:
nepokorščine je lahko obdolžen samo v primeru, če je delikt ostal nekaznovan,
l.očani prosijo v vlogi škofa, naj reverz ukine, ker jim praktično jemlje prvo
instanco. Nobeno drugo mesto v deželi ni bilo nikdar prisiljeno sprejemati
nase take dolžnosti, kot jih reverz nalaga Ločanom.25
Škof je Ločanom odgovoril, ko je dobil poročilo od komisarja, ki ga je bil
poslal v Loko. Naglašal je. da ni v reverzu nič, česar ne bi dobri podložniki
že sicer opravljali. Rad bi ostal pri resoluciji iz 161", toda ker meščani niso
pristali na poravnavo, hoče počakati na pravno odločbo.2r
V času odprtega procesa so se vrstili mestni sodniki, ki so sicer prisegali
pred loškim oskrbnikom, vendar ne po tekstu, ki ga je zahteval reverz.27
- Spor se je še bolj zapletel 1636. ko je bil soglasno ponovno izvoljen za
mestnega sodnika Matija Papler, ki je bil loškemu oskrbniku že dalj časa
gorak. Oskrbnik mu je med drugim namreč očital, da je kot sodnik z radiranjem
spremenil obračun iz 163-k Nove izvolitve oskrbnik ni hotel potrditi,
kar je vodilo še do posebnega sodnega procesa. Dežela je 9. junija 1636 odločila,
naj opravlja do nadaljnjega sodne posle svetovalstvo. Dan pred sodno
obravnavo je bil oskrbnik skupaj z loškim p roti pisarjem pri deželnem upravitelju,
kjer pa ni dobil nikakih posebnih obljub. Pri sodni obravnavi (29. julija
1636) je deželni upravitelj kot sodnik razsodil, naj Ločani brez prejudica
55
glede na proces v zvezi z reverzom izvolijo drugega sodnika in ga predstavijo
oskrbniku, ki ga pa mora potrditi. l o k a je vložila apelacijo. ki je bila dovoljena,
vendar z rešitvijo, da ostane v veljavi dekret z dne 9. junija 1636.28
Glede na to razsodbo je loški oskrbnik v pismu l.očanom (4. avgusta) zahteval,
da Papler ne sme nositi sodnijskega meča. prav tako ne sme opravljati
sodnih funkcij, ki se jih lasti navzlic deželni prepovedi. Meščani naj
izvolijo primernega sodnega upravitelja, ki naj opravlja sodno oblast tako
dolgo, dokler ne bo apelacija dokončno rešena, in to s škofovo ratifikacijo.
Težko bi bilo namreč izvedljivo, da bi se moglo celotno svetova Is t vo pečati
z drobnarijami, ki so stalno na dnevnem redu. - - Meščani so ostali trmasti.
Izjavili so. da so dali meč Paplerju po izvolitvi, a pred potrditvijo, kakor je
bilo vedno v navadi. S potrditvijo je priznano samo to, kar se je zgodilo, sicer
pa potrditev ne prinese nič novega. Papler je bil redno izvoljen in mora ostati
na tem mestu do apelacijske razsodbe. Dekret z dne 9. junija Paplerja ne odsi;
i\ljii kol sodnika, marveč niu provizorno jemlje --.i pravljanje sodnih
poslov. — V pismu na deželnega upravitelja se je loški oskrbnik bridko pritoževal
nad I.očani in ga je prosil, naj l.očanom pod pretnjo kazni naroči, da
spoštujejo deželne dekrete, sicer bo moral seči po drugih sredstvih. Res je
dežela ugodila in je ukazala l.očanom. da izpolnijo, kar je bilo dekretirano.2"
Tudi v naslednjem letu se spor glede mestnega sodnika ni polegel. Tako
je škof še 9. maja 1 6 " loškemu oskrbniku naročal, naj potrdi na novo izvoljenega
mestnega sodnika le. če ta napravi uradni sodnijski obračun in pravilno
zaračunava globe ter ne nasprotuje glede plačevanja mestnega davka.:,u Toda
hkrati se je pravda glede reverza bližala koncu, za kar se je zavzemala
notranjeavstrijska vlada, ki je hotela privesti vso stvar do mirne poravnave.
Po njenem nasvetu je bila sestavljena posebna komisija. Vlada je s svoje strani
postavila za komisarje podnaineslnika Baltazarja Galicija kanclerja Johanna
Gašperja pl. Dernsperga in dr. ( a l i a r i j o VVinterja. Zastopnika freisiiiškega
zemljiškega gospoda sta bila loški oskrbnik Hans Jakob VVagnerekh in loški
protipisar Korbinijan Fiirnpfeil. Ločani so pa poslali na obravnavo štiri zastopnike:
Matijo Paplerja, Andreja Kosa. Jurija Fruepergerja in Jurija
Haberla.8'
Loško zemljiško gospostvo je hotelo biti s člani komisije v čim boljših
odnosih. Po ustaljeni praksi freisinški niso skoparili s sredstvi. Tako je dal
škof že v decembru 1636 nakazati tovor rožaškega vina kanclerju, ki se mu
je ob tej priliki priporočil glede loških pravdnih zadev.3'2 Prav tako je
v maju 163" odobril 70 državnih tolarjev za dr. Winterja. obenem je pa naročil
oskrbniku, naj pazi, da bo denar glede na pravde dobro naložen.83 Enako je
še 1636 zabičeval oskrbniku, naj se prizadeva, da ostane deželni upravitelj
naklonjen loškemu gospostvu.84
Medtem ko so imeli loški zastopniki vse polnomočje, si je škof pridržal
pravico do ratifikacije, kar je vodilo do komplikacij. Freisinška zastopnika
sta se namreč bala. da se tudi loški odposlanci s svoje strani ne bodo hoteli
dokončno odločati in bodo zahtevali ratifikacijo, na katero naj pristane loško
meščanstvo v celoti, kar bi bilo spričo znane loške trdoglavosti nevarno za
celoten potek, koški zastopniki so dali slutiti, da imajo tnalo veselja pogajali
se v komisiji, pač pa da so pripravljeni vztrajati pri sodnem procesu, ki naj
privede s pritegnitvijo dokazov in protidokazov do končne razsodbe. Vendar
je prišlo do sestanka zastopstev obeh nasprotnih strank, kjer so eni in drugi
tudi pismeno predložili svoje stališče. Po oskrbnikovih besedah so bili loški
56
zastopniki neverjetno tankovestni. Ko je bil določen 3. junij za sestanek
celotne komisije v poslopju deželnega podnamestnika. so Ločani vztrajali, da
je datum prezgoden, na kar je bil sestanek odložen na 5. junij.
Na tem sestanku so Ločani predložili z loškim pečatom opremljeno polnoniočje
in zahtevali, da oddajo podobno pooblastilo tudi freisinški zastopniki,
preden bi pristopili k obravnavi jedrnega vprašanja. Freisinški zastopniki so
se izmotavali z izgovorom, da bodo vsekakor predložili polnomočja pred izstavitvijo
poravnave pogodbe. Navzlic odporu so se dali Ločani končno le pregovoriti,
da so začeli s pogajanji. Freisinški zastopniki so brali nov osnutek
točko za točko, medtem ko so loški zastopniki v enotnem nastopu osporavali
vsako besedo. Slednjič je sekretar dr. Samuel Farv. upoštevajoč nekaj manjših
korektur, sestavil končno besedilo, ki ga je poprej zaupno pokazal freisinškima
odposlancema: oba sta bila s tekstom zadovoljna. Nato je koncept predložil
l.očanom. I i so tekst obdržali skoro teden dni in tekali z njim k najrazličnejšim
svetovalcem. Na osnovi nabranih nasvetov so pri komisarjih dosegli
ponoven sestanek komisije za 12. j u n i j . Ločani so v koncept vnesli mnogo
sprememb in dostavkov. Vendar sta freisinška zastopnika dosegla, da je
prišel v obravnavo prvi koncept, ki so ga komisarji deloma popravili. Pri
obravnavanju so Ločani ponovno ugovarjali. Zlasti so nasprotovali besedilu
v zvezi z ribolovom in gozdovi, mnogo spora je bilo pa tudi glede vprašanja
prisege. Končno so odločilno posegli med sobesednike komisarji.
Komisarji so sami postavili besedilo glede vseh točk. ki sta jih nato sprejeli
obe stranki. Ta tekst, transakcija, naj ne bi ratificirala samo notranjeavstrijska
vlada, marveč na zahtevo Ločanov tudi vladar kot deželni knez.
Dva pergamentna izvoda naj bi deponirali pri notranjeavstrijski vladi v potrditev,
papirnata dva pa naj bi dobili obe stranki. V vlogi na škofa sta
freisinška odposlanca prosila, naj pošlje škofija notranjeavstrijski vladi zanju
naknadno ustrezno pooblastilo, ker sta v tem svojstvu podpisala transakcijo.
Hkrati sta izražala upanje, da bo škof z rešitvijo zadovoljen, saj se je končal
i2 let trajajoči spor tako. da transakcija v bistvenih točkah v primeri z reverzom
ne kaže bistvenih omejitev, v nekaterih primerih pa po njunem
mnenju prinaša celo več koristi.
Transakcija je vsebovala devet točk.
1. Reverz je bil odpravljen.
2. Loško gospostvo je last freisinške škofije, vrhovna oblast pripada deželnemu
knezu.
3. Mestni sodnik, svetovalstvo in meščanstvo so dolžni priseči zvestobo
zemljiškemu gospodu. Veže jih posebna dajatev (huldigung) vsakemu na novo
izvoljenemu škofu.
4. Mesto obdrži prvo instanco: druga instanca pripada glede na resolucijo
nadvojvode Karla iz 1588 loškemu oskrbniku.
5. Na oskrbnikov poziv morajo priti na grad mestni sodnik in svetovalci,
ki morajo izvršili ukaze, kolikor so v skladu z mestnimi privilegiji.
6. Kolikor delajo meščani in gostači škodo pri ribolovnih vodah in gospostvu
pridržanih gozdovih, jih je doslej gospoščinski predstavnik preko
mestnega sodnika klical na grad in jih kaznoval. To je sedaj omejeno. Kolikor
prizna osumljenec delikt sam ali so o prekršku prepričane zanesljive k pravdi
pripuščene osebe, mora krivca mestni sodnik na gospoščinsko odredbo spraviti
na varno. Mestni sodnik mora krivca po obsegu krivde obsoditi na telesno
ali denarno kazen; le-to je dolžan obračunati v letnem obračunu. Pri tem se
57
mora držati naslednjega postopka: za prvi delikt je določena kazen 1 državni
tolar ali dva dni zapora: pri drugem prestopku je ta kazen podvojena, pri
tretjem potrojena. Kolikor je krivec zmožen plačila, naj bo dana prednost
denarni kazni. Ce bi bilo treba posamezne delitve spričo dokazov više ocenjevali
in strožje kaznovati, naj bi bila sodba prepuščena nepristranskemu
sodišču. Kolikor bi šlo za druge delikte v območju pomirja, jili obravnava
mestni sodnik sam oziroma pritegne k postopku nekaj Članov svetovalstv a.
Denarne kazni obračunava z zemljiškim gospostvom.
7. Mestni sodnik in svetovalstvo podeljujeta mestne pravice, vendar morala
obljubiti, da ne bodo sprejemali nekatoliškili ali sicer Ireisingu nasprotnih
oseb. Kolikor bi želel lastnik gospostva imeti seznani meščanov in
gostačev, mora mestno sodišče predati ustrezno listo.
8. Na letnih volitvah morajo izvoliti za sodnika kvalificiranega katoličana
in ga predložiti oskrbniku, ki ga potrdi, če ni važnih vzrokov, spričo katerih
bi odklonil potrditev. Sodnik mota priseči in dati ob koncu poslovne dobe
obračun.
9. Mestni sodnik in svetovalstvo sta upravičena izdajati kupna pisma
glede prodaje, menjave ali predaje meščanskih hiš in zemljišč.
Y zaključni formuli je bilo naglašeno. da bo gospostvo varovalo stare
loške privilegije, pri čemer je bila posebej poudarjena prva instanca, pomirje.
statuti, ribolov, pravica do lesa in paše. Prav tako naj pa gospostvo nadalje
uživa regalije in druge vrhovne pravice. Besedilu transakcije so bili dodani
teksti priseg. Mestni sodnik, ki je moral priseči na gradu, se je zavezal Ferdinandu
III. kot deželnemu knezu, da bo v redu opravljal svoje dolžnosti. Besedilu
ni bilo več dodano, naj mestni sodnik poskrbi, da se pozvani meščani
odzivajo pozivom na grad. Prisedniki in izrekovalci sodbe so prisegli sodniku
in svetovalstvu. Odpadlo je besedilo iz reverza, da se bodo odzivali pozivu
predstojnikov, poudarjeno pa je bilo, da bodo zvesti sodniku in svetovalstvu
ter da bodo pazili na loške svoboščine. Meščani so prisegali pred mestnim
sodiščem. Poudarjena je bila prva instanca, ki pripada mestnemu sodniku.
in druga instanca, ki sodi \ pristojnost loškega oskrbnika. \ transakcij
bil več vnesen tekst, da se morajo na poziv zglasiti na gradu, prav tako je bilo
izpuščeno besedilo, da morajo javiti, kolikor izvedo nekaj, kar bi bilo gospostvu
v škodo. Nič več ni bila poudarjena zahteva, da se meščani ne smejo
obračati na pomoč na kroge izven organov loškega gospostva.
Podpisniki so se obvezali, da bodo transakcijo spoštovali, vlada je pa
garantirala, da bo vsaka stranka pri njej uživala zaščito.1"'
Glede izdatkov so komisarji zastopali stališče, naj vsaka stranka sama
nosi svoje stroške. Po sprejetem sporazumu so Ločani zahtevali, da mora biti
reverz uničen, ker sicer ne bodo prej odpotovali v l.oko. Njihov i zahtevi, da
bi dobili v svoje roke reverz. sicer ni bilo ugodeno, pač pa so s posredovanjem
pri podnamestniku in kanclerju dosegli, da je 19. junija regimentni kancler
pretrgal reverz v prisotnosti obeh strank in sekretarja dr. Karvja. Hkrati je
bilo naglašeno, da bo vlada izstavila originalno transakcijo, brž. ko dobi cesarjev
pečat.
Da sta imela freisinška zastopnika pri komisiji nw>čno zasloinbo. dokazuje
predlog, ki ga je loški oskrbnik ob zaključku postavil škofu. Po oskrbnikovein
nasvetu naj bi podnamestniku dostavili dva tovora vina. češ da se je pri vsej
stvari zelo trudil in je po opravljenih sestankih vedno povabil družbo k sebi
na kozarec vina. Komisarju dr. Winterju, ki ni hotel sprejeli odobrenega
58
honorarja v denarju, naj bi gospostvo poslalo poleg denarja še zlato verižico.
Nagraditi je treba tudi sekretarja dr. Farvja. ki I očaiiom ni bil posebno pri
srcu. I a se je po oskrbnikovili besedah obvezal, da bo v vseh stvareh na
uslugo in je svojo zvestobo že ob tej priliki dovolj dokazal: loški oskrbnik je
že sam dal njegovi deti nekaj daril, kot je razvidno iz obračuna, prav pa bi
bilo, da bi se ga spomnil tudi škof in mu dal mimo denarne nagrade še zlato
verižico, saj bodo ta sredstva dobro naložena spričo še odprtega robotuega
procesa.38
Iz oskrbnikovega predloga veje določena samozavest nad doseženimi rezultati,
nad katerimi pa I' itising ni bil posebno navdušen. Škofijska pisarna
je v dopisu na škofa, ki se je mudil v Werdeiifelsu, zastopala stališče, da so
iz reverza odpadle skoro vse za l.očane sporne točke. Predvsem se je zaustavila
pri šestem členu, po katerem kaznuje mestni sodnik prestopke proti
gospoščinski lastnini, pa pri osmem, po katerem naj bi odbili potrditev na
novo izvoljenega mestnega sodnika le na temelju pomembnih vzrokov. Pritegovanje
deželnega kneza v besedilo transakcije in k pečatenju dokumenta bodo
I.očani tolmačili, češ da je loške privilegije podelil deželni knez. čeprav izvirajo
večinoma od škofa. Po mnenju stolnega dekana poravnava ni ugodna za
škofijo. Toda stvar je izvršena in je ne bo lahko prevreči. Ce ostane pri sporazumu,
je treba dati loškemu oskrbniku polnomočje in o vsem obvestiti
kapitelj.37
Na škofa se je obrnil tudi podnamestnik v upanju, da bo škofija potrdila
sporazum. Pri tem je poudaril, kako težka so bila pogajanja s sicer dobrimi,
a zelo vztrajnimi in nezaupnimi meščani.'18
Škof se je oglasil 24. julija iz Werdenfelsa. A pismu je naglašal. da loški
oskrbnik ni imel pooblastila ukrepati brez njegove ratifikacije, vendar so ga
pregovorili, da je šel v poravnavo, ki je pa reverz v nekaterih stvareh bistveno
spremenila. V taki zadevi ni mogoče iti mimo kapitlja. Oskrbniku je pisal,
da se ne bi smel spustiti tako lahkotno v poravnavo brez ustreznega ukaza.
Sporoči naj mu o motivih glede posameznih točk. Transakcije ni mogoče
ratificirati.38
Navzlic vsemu freisinškemu negodovanju pa je transakcija obveljala.
Z njo je Loka dosegla velik uspeh že samo s tem, da je izvajanje pogodbe
ščitil cesarjev pečat. Ce je doslej mestni sodnik moral priseči škofu kot
zemljiškemu gospodu, ga je odslej -vezala prisega tudi do deželnega kneza,
s čimer so se zemljiškemu gospostvu tudi v tem pogledu zožile stare pravice.
S transakcijo je bila oskrbniku izvita iz rok pravica, da je lahko po mili volji
pozival meščane na grad, kar je resno ogrožalo sicer Loki priznano prvo
instanco. Položaj mestnega sodnika se je močno izboljšal, čeprav je bila izvolitev
še vezana na potrditev loškega oskrbnika. I trjen je bil tudi ugled
svetovalstva. Mesto ni bilo več izpostavljeno samovolji predstavnika zemljiškega
gospostva.
O p o m l i r
/. P.Blaznik. Spremembe v pravnem položaju loškega teritorialnega gospostva
v tO. stoletju. SAZU 1. Razprave 5. 1966. str.321—341, — 2. P. Blaznik. Reformacija
in protireformacija na tleli loškega gospostva. I.R 9. 1962. str. 71 —104. — T. Kreisarcliiv
Miiuclien (= KM), fasc. 37, št. 201; lase. 40. Št. 205: fasc. 45. .št. 270. — 4. P.Blaznik.
Loško gospostvo v časa Eggenbergovega najema (1591 —1604). I.R 11, 1964. str. 45—49.
— T. P.Blaznik. Reformacija, o. d., str. 99—101. — 6. KM. fasc.38. št. 205. — ?. KM.
59
fase. 35, št. 186 B. — H. Fr. Kos. Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja,
Ljubljana 1894 (= Don), št. 61, str. 55. — 9. KM. fasc. 38, št. 202. — 10. KM, lase. 41.
št.214. I. 1593. — //. KM. fasc.35, št. 186 A. -- 12. KM. fasc. 37. št. 201. — /3. KM,
Fasc. 37, št. 201: lase. 46. št. 517. — 14. KM. lase. 46. št. 517. — 15. KM. fasc. 37. št. 201.
— 16. KM. fasc. 55. št. 186. — I?. KM. fasc. 46. št 317. — 18. KM, fasc. 41. št. 210. -
/v. K \L fasc. 45. št. 277. — 20. Državni arhiv Slovenije, Gr A II, fasc. 00. Civitatensia,
2". 8. 1606. — 21. KM. fasc. 38, šit. 202. — 22. KM. fasc. 45. št. 272. — 23. Don., št. 73,
str. 59—60. — 24. KM. fasc. 57. št. 201 iz 1609. — 23. KM. fasc. 49. št. 579. — 2(>. KM.
fasc. 38, št. 202. — 27. KM. fasc. 42. št. 219. — 28. KM. fasc. 46, št. 332. — 29. KM.
fasc. 46. št. 332. — 30. Don., št. 148. str. 98. — 51. KM. fasc. 45, št. 272 z dne 13. maja.
- 52. Don., št. 145. str. 95. - 55. Don., št. 148, str. 98. — 54. Don., št. 143. str. 96. -
5-,. KM. fasc. 30. št. 50: fasc. 40. št. 205. — 36. KM. fasc. 45, št. 2*2. — 3?. KM, fasc. 45,
št. 272. 20. julija. — 5H. KM. fasc. 45. št. 272. — 59. KM. fasc. 45. št. 272.
Z u s a m m e n f a s s u n g
VOM REVERS (1589) BIS ZUR TRANSAKTION (1637)
(Der Kampf der Biirger von Skofja Loka mit ihrem Grundherrn um die Festigung
der stadtisehen Autonomie)
\\ ahreud der hartnackigen Kampfe zur Zeit der Reformatiou versuehte die
Biirgerschait von Skofja Loka ihre Abhiingigkeit vom Freisinger Bistum ganz abzuschiitteln.
\vobei sie von seiten der l.anclstande volle LJnterstutzung genoli. Als es aber
dem 1' reisinger Bischof mit llilfe des Erzherzogs Kari gelang, die Reformationsbe\
vegung in Skofja Loka nahezu restlos zu unterdriieken, zvvang er den Biirgern
noch im selben Jahre den sogenannten Revers auf. Die Bestimmungen des Reverses
crscliiitterten (lic stadtisehe Autonomie von Grund aus. Obuohl dem Stadtrichter
formal noch das Recht der ersten Instanz zustand. erfuhr auch diese Kompetenz eine
grundliche Vervvasserung. — Als die Herrschaft von Skofja Loka vom Fiirsten
Eggeuberg in Pacbi genonimen \vurde (1591 — 1604), verlor allerdings maneher Stachel
seine Scharfe.
Umso heftigere Streitigkeiten brachen jedoch aus, als die Herrschaft von Skofja
Loka vvieder der unmitlelbaren L reisinger Vervvaltung unterstellt \vnrde und die
Biirger nicht gevvillt waren. den Bestimmungen des Reverses Folge zu leisten. Es
kam zu einem Prozefi, der 32 Jahre lang danerte. Schliefllich vermittelte die innerosterreichisehe
Regierung zvvischen beiden Parteien und riet zu einem friedlichen
Vcrgleich, Zu diesem Zweck vvurde eine Kommission von acht Mitgliedern eingesetzt:
zvvei Mitglieder entsandte die Regierung, zvvei der Freisinger Bischof und vier die
Biirger von Skofja Loka. Nach langeren Verhandlungen vvurde 1637 die sogenannte
Transaktion angenomnien. vvomit die Biirger von Skofja Loka einen grofien Erfolg
errangen. Der Revers vvurde abgeschafft. Die Biirger vvaren fortan nicht mehr der
Eigenvvilligkeit des Vervvalters der Herrschaft ausgesetzt; das Recht der ersten Instanz
war keitie formule Sache melir: die Stellung des Stadtrichters festigte sich vvieder.
obvvohl seine Wahl noch immer an die Bestatigtmg durch den Vervvalter der Herrschaft
gebundeii var. Die Befolgung des Vertrages gevvahrleistete das kaiserliche
Siegel. wodurch die Stellung des Freisinger Bischofs als Grundherrn stark erschiittcrt
vvurde.
60