PoStnlna plaiana v gotovini
^arihor, f S, februarea 1934	Leto SL	Posamezna številka Din 1-50 11 Velja na metet po pošti dostavljen Din 6*—. za inozemstvo Din 10"-	Uredništvo in uprava i Gregorčičeva ul. 26	Sfev. 7
		Teieion 29-70 " Poštni čekovni račun 15.546 " Izhaja vsak petek " Oglasi po tarifi	
Kje je rešitev? V nas sa-i Naš mali človek, vse ttaše delovno ljudstvo se ^ora otresti raznih krivih Prerokov in takozvanih Orodnih voditeljev. Samo Po delu naj se ti presojajo!
pa bo spoznanje pralno in da bo rodilo uspeh ^ morajo mali ljudje združb v enotno falango neu-shašnih borcev za svoje in celokupnega naroda gospodarske, kulturne socialne in nacionalne pravice. Kot en mož moramo zahtevati predvsem hruha za domače ljudi. Zahtevati Moramo absolutno spošto-Vanje našega jezika v jav-in privatnem življenju °d vsakogar, ki živi na ^ši slovenski in jugoslo-v^nski zemlji. Zahtevati Moramo pravično plačilo duševno in ročno dejstvo. Zahtevati moramo bsolutno priznanje naše-državnega in narodne-od istvain spoštovanje as kot samostojnega in ne-ovisnega naroda. Vzgo-^Ll moramo svoje otroke Prave nacionalne in pre-P^čane jugoslovanske dr-^avljane Onemogočiti l.o-arno za vsako ceno zapo-I avljan:e naš h ljudi kjer-0^' In , d kogarkoli. One-. °gočiti moramo izkori-c^nje gospodarsko šibkih 0 Injem in domačem ka-alu. Izvojevati moramo °Polno zmago resnici in J^ci. Vse to bomo do-^ §li če bomo delali skupil neustrašeno, nesebično del^0^eno* Zato vsi na k0 ?v’	ustvarimo lepšo in
juJSC| ^0<d0nnost našemu sOslovanskemu narodu!
iijilliigejše pisplij lama
Naša rešitev je v nacionajnem socializmu, ki uči požrtvovalnost in ljubezen do zatiranega proletariata.
Marksisti doživljajo strašne dneve. V svoji rojstni deželi, v Nemčiji, so izgubili
j svoje voditelje, o tem mi danes dvomimo. Napovedali smo jim oster boj in jim
kar črez noč vse in je bila na mah strta ! že danes v naprej povemo, da njihova
njihova moč. V Franciji doživljajo polom za polomom in ni več daleč dan, ko jih bo doletela Ista usoda kakor je doletela sodruge v Nemčiji. V Avstriji pa se trenutno z orožjem v roki bore za svoj obstanek. Kakšen bo izzid in posledice to se bo pokazalo v kratkem.
Ko govorimo o marksistih imamo v mislih socialne-demokrate, ki si prav tako kakor komunisti prisvajajo Marxa-Razlika med njimi je ta, da so komunisti za revolucionarno rešitev delavskega vprašanja z uvedbo diktature proletariata, socialni demokratje pa so za demokracijo in hočejo razvojnim potem doseči svoj smoter, svoj socializem, ki je v odpravi zasebne lastnine. Odklanjajo pa socialni demokratje narodnost in so jo od klonili tudi na svojem ustanovnem občnem zboru v Beogradu, kjer so se v z rdečimi zastavami okrašeni dvorani pod sliko Mama navduševali za svoje ideje. Priključili so se drugi internacionali in so s tem pohodili narodnost, ki je najdragocenejša vrlina posameznih narodov in je vselej v zgodovini igrala največjo in najpomembnejšo v jogo.
Načelu marksizmu so ze leta 1911. doživela svoj polom. Ze takrat se je izkazalo, da je internacionala mogoča samo teoretično, na papirju, da pa je zivljen ska sila le v nacionalizmu. To so tako jasno potrdili Nemški internacionale! s tem, ko so takrat v parlamentu glasovali za vojne kredite in šli navdušeno v krvavi boj za veliko Nemčijo.
Vnovič so se pregrešili, ko se jim je po končani vojni nudila prilika pokazati komunistom in ostalemu svetu, da je tudi evolucijskim in parlamentarnim potem mogoče doseči uresničenje gotovih idej. Več let so imeli v Nemčiji vso moč v svo jih rokah in v vsem tem času niso niti pomislili na svoj program, marveč so vodili buržujsko politiko- Nihče ni imel občutka, da so socialisti na vladi. Nič jim ni bila mar socializacija kapitalističnih podjetij, nič jim niso bili mar ubogi proletarci, glavno jim je bilo, da so sedeli na stolčkih, da so bili generali in da so lahko komandirali. V tem so se pokazali ma terialiste, ki mislijo samo na se in so dosledno posnemali kapitaliste. Ali se je potem čuditi, če jih je nemško delovno ljudstvo zapodilo? Ali se bomo čudili če se jim bo isto zgodilo v drugih državah?
Navajamo njihovo delovanje v njihovi rojstni deželi zato ker smo mnenja, da so jih doma najprej in dodobra spoznali. V naši narodni državi niso sicer nikdar •meli take moči, toda že dejstvo, da so njihovi voditelji Kristan in drugi zasedli mastna mesta dokazuje, da so naši socialni demokrati, ki so si sedaj obnovili stranko prav taki, kakor so njihovi so-drugi onstran meja. Kakor čujemo so obnovili stranko na miglaj odzgoraj, ker nam je potrebna opozicija, ki ne bo ni- j komur nevarna, če bodo s stranko in v stranki rešili svoje zavožene konzume, j svoja propala podjetja, če bodo rešili !
stranka uspevala ne bo!!!
Marksizem je odigral povsod drugod in bi bila naš narod in naša država pomilovanja vredna, če bi dopustila, da se židovstvo razpase sedaj pri nas. Ker pa se je izkazalo drugod in pri nas, da z materializmom prežeti rdeči generali niso zmožni požrtvovalnega dela za teptanega proletarca, marveč jim je svet le lastni jaz, moramo socialno demokracijo povsod in pri vsaki priliki najodločnejše odklanjati.
Mi tu v Mariboru in na meji gledamo marksiste s povsem drugimi očali kakor jih gledajo v Ljubljani, Beogradu in dru-god. Že neštetokrat smo naglašali in opozarjali, da so marksisti neizprosni sovražniki \ šega jugoslovanskega življenja. Takoj po osvoboditvi, ko je naša mlada država potrebovala moči, da je zavarovala svoje meje, so bi li socialni demokratje tisti, ki so pod krinko mezdnega gibanja izzvali stavko železničarjev, da bi na ta način preprečili prevažanje vojaštva na ogrožene postojanke- Koliko je bilo mariborskim socialnim demokratom >. svobojenje Maribora, nam priča 27. jauu; r T i?., <o so takrat nagnali svoje pristaša, del ce iz delavnic, takrat še Južne železu5.! , kjer so Imeli vso moč, ovenčane z nemiT »-iiaclosisinimi traki, maniiebirat na (iiavui trg za Avstrijo. Med temi manifestakti so bi!! si, ki so še danes v njihovih vrstah, sinovi sloven skih mater, ljudje, ki še danes nočejo govoriti slovenskega jezika! Kdo je bil tisti, ki je pognal delavstvo v Ljubljani na Zaloško cesto kjer je bila prelita nedolžna slovenska kri? Socialni demokratje so bili tisti In so še danes prav taki, ki za čast in korist svojih generalov tirajo zapeljano delavstvo v boj, da z orožjem v roki rešuje stolčke voditeljem, za sebe pa ne izvojuje ničesar. Njihovi zapeljanci niso dosegli nikdar ničesar in tudi nikdar ne bodo.
In marksisti tu pri nas so še danes blaženi, če slišijo nemško pesem in če jim nanese le prilika pomagajo povsod in ob vsakem času udrihati po naši državi. Tako vzgajajo svoje ljudi in svoj naraščaj v svojih društvih o katerih trde napram oblastem vse drugače. Še danes ko živimo 15 let v svobodni državi izdajajo nem ško glasilo za slovensko delavstvo. V vsem njihovem delovanju se ne zrcali lju bežen dio trpečega delavstva, pač pa izrabljajo svoje zapeljance v svoje egoistične namene.
Če pogledamo trinajst let nazaj jih moramo vprašati te naše sodruge ali je bil kdo izmed njih, ki je zinil rodoljubno besedo, ko so ob plebiscitu vadlali za našo zemljo na Koroškem? Ali je bil kdo izmed njih tedaj,, ki bi branil našo državo pred ogabnimi napadi zagrizene nemšku-tarije? Nasprotno! Pomgali ste pretepati in psovati zavedne ljudi, ki so branili, kar je našega! Dokazano je, da ste zahrbtno rovarili, da bi Koroška ne pripadla Jugoslaviji. Zato trdimo, da ste bili bolj zagrizeni bolj strupeni, kakor nemški nacionale!, pa tudi bolj nevarni, ker ste vodili zahrbtni boj, da se vam ni moglo do živega.
In še danes ste prav taki gospodje so-drugi! Nikdo vam ne verjame, da ste priznali narodno in državno edinstvo- Ker poznamo vašo taktiko. Danes na pr. trdite, da takrat, ko so naši kraji preživljali najhujše dni, niste imeli vodstva v rokah. To vemo tudi mi. Vemo pa tudi, da sedanji vaši voditelji niso nič drugačni od tistih, ki so nagnali manifestirat delav stvo za Avstrijo. Še danes zametujete slovenski jezik! še danes potujčujete svoje otroke in jih odvračate od vsega kar je jugoslovanskega! Taki ste in taki boste ostali, dokler vas bo še kaj.
Naš narod je sit režimov, ki so se skrivali za dogme liberalizma in marksizma. Naš narod hoče živeti nacionalno in ne bo trpel, da bi se razni židovski maziljenci rogali militarizmu in patriotizmu, škrat ka požrtvovalnosti v službi naroda, domovine in nacionalne države- Naš narod odklanja laži-patriotizem in reakcionar-stvo naših socialnih demokratov, ki se znajo tu pri nas le širokoustiti, nočejo pa živeti iz naroda za narod. Naš narod odklanja socialno demokracijo, ki se izživlja v frazerstvu, ki gleda delavca in kmeta skozi internacionalna očala.
Mi smo zato napovedali boj marksizmu, boj do zadnje kaplje krvi. Zavedamo se, da bo šele tedaj, ko bodo marksistični hujskači in razni boljševiki po naših centrih ob vsak najmanjši vpliv, da bo šele takrat polagoma prišlo ozdravljanje naših razmer- Rešitev je samo v nacionalnem socializmu, ki ne zametuje idej in morale, ki ne hujska sloja proti sloju, da bi v odločilnem trenutku odpovedal, marveč uči požrtvovalnost in ljubezen do zatiranega delovnega ljudstva, ki se mora osvoboditi kapitalističnega jar ma, in sicer ne na diktat katerekoli internacionale, marveč na način, ki odgovarja našim jugoslovanskim razmeram in potrebam.
Bi! si med prvimi v naših vrstah. Bil si zvest sin svoje zemlje. Zavratna bolezen pa je stregla po tvojem življenju. V najlepši moški dobi si se moral posloviti od nas za večno. Zavedamo se in huda nam je pri srcu, ker je s teboj legel v prerani grob eden najboljših naših mož. Ohranili te bomo v najlepšem spominu!

»BORBA«
Stran 2,
V Mariboru, đne 16. II. 1934.
—...mm——m—an—»
RUDARJI „POZORu S
V nedeljo, 18, t, m. boste obračunali ponovno z marksisti
To nedeljo bodo rudarji po naših rudarskih revirjih zopet volili svoje zaupnike In to za dobo treh let. Po pravilih ima pravico voliti vsak delavec in delavka, ki je zaposlen pri podjetju najmanj eno leto in ki ie star nad 21 let.
Važnost teh volitev je velika, saj si bo ta dan volilo delavstvo svoje zaupnike, ki bodo pred delodajalci zastopali njih interese. Od teh zaupnikov pa je v precejšnji meri odvisno tudi splošno izboljšanje obupnega položaja našega delavstva, ki je v veliki meri prav krivda dosedanje vladajoče kaste rdečega internacionalizma. Marksisti so bili do nedavna še absolutni gospodarji v naših rudarskih revirjih. Vse zaupništvo in ves deravski pokret je bil v njih rokah. Tako bi moral človek sklepati, da so po obljubah, ki so jih dajali rudarjem ustvarili za nje raj. A temu ni tako! Zavozili so delavstvo v pravi pekel bede in obupa. V svojem gorečem internacionalizmu so podpirali po vseh močeh tujerodni kapital, da se je vsi-dral, razbohotil in da danes s tako krutostjo gospodari in uničuje našega človeka. To je bil njih prvi greh. S svojo internacionalnostjo pa so tudi mirno gledali, kako se na vsa boljša mesta postavljajo tujci, njih internacionalni bratje, ki še danes odiedajo našemu človeku najboljši kruh! Toda to še ni bilo vse! Njih največji greh je, da so opeharili našega človeka za njegov od ust pritrgani denar, ki je bil podlaga marksističnim konzumom. Danes teh ni več! Nenasitni interna-cionalizem je požrl vse te konzume in krvavi žulji rudarja-trpina so šli v žrela rdečih generalov, ki danes prav
s tem denarjem uganjajo buržoazijo v najvišji meri in, ki se klanjajo danes vsaki politični oblasti v bojazni za svoje stolčke. Zaslepljeno delavstvo pa jih še danes podpira v tem, se zadovoljava s praznimi obljubami in še danes mirno gleda tujca, ki igra »marksista« ali pa »nacionalista« zgolj iz bojazni po ljubem kruhku!
Rudarji!
Trpini!
AH še niste izpregledali te podle hinavščine? Ali hočete biti še napre, samo raja, ki brani interese par desetin rdečih koritarjev, medtem kc vaše žene in otroci umirajo gladu? Ali se boste vendar zavedli, da ste na svetu, s krvjo prepojeni jrgoslovar ski zemlji gospodarji vi in nihče drugi? Zavedajte se, da vas marksizem samo eksploatira za tuje interese in da mu je vse drugo prej mar, kakor vaši interesi!
Rudarji! V nedeljo boste stali ponovno v boju proti tej rdeči izko-riščevalni gardi. To nedeljo lahko pri volitvah zaupnikov zadate temu vašemu največjemu sovražniku prvi uda rec! Vi jim lahko spodkopljete temelje!
Pozivamo vas jugoslovanske rudarje, ki trpite in umirate po krivdi marksizma, pozivamo vas kot one, ki se zavedajo svojih pravic na svoji zemlji, pozivamo vas, ker vemo, da ljubite svojo domovino in da vam je za zboljšanje položaja in do srečnejše bodočnosti; da napravite konec tej brezvestnosti rdečih voditeljev in njih [podrepnikov!
Volite pri nedeljskih volitvah samo zaupnike, ki bodo kandidirali na nacionalni listi! Edino oni bodo Vaši res pravi zaupniki, ker bodo vedno in povsod zastopali predvsem interese našega. Jugoslovanskega rudarja! Proč z lažjo in hinavščino, proč z izkoriščevalci, proč z marksizmom! Živelo nacionalno delavstvo, ži/ela naša
pravica!
Delo in kruh jim dajte
Zahteve brezposelnih učiteljskih abiturientov
Menda ga ni človeka, da bi ne vedel, v kakšni dobi smo in kakšne posledice nam prete, ako se jim ne bomo znali izogniti. To so ugotovili že na ženevskem kongresu mednarodnega urada za delo. Tam so posebej povdarjali nevarnost nezaposlene mladine- K tej pripada tudi intelektualna mladina. Nočemo vzdihovati s prikazovanjem naše bede in to ne ir. sramu, kajti mi mladina smo sedanjemu položaju najmanj krivi. O resnih stvareh nočemo frazariti. Smo kratkobesed-ni in stvarni. Ne tožimo, dasi trpimo: — dela hočemo! Delati hočemo, ker brezdelje razkraja človeka, zastruplja novi narodni dotok, od katerega vsi pričakujejo ozdravljenje! Čakamo, da nas država pritegne k svojemu delu za narod, čakamo, da nas prične država upoštevati ter nam nakloni ono, za kar smo se rodili. Čakamo, a pripomniti moramo, da dolgo bo težko vzdržati in blaznih ter mrtvih ne bo več možno priklicati v vrste borcev za stvarno delo dviga ter ozdravljenja našega naroda.
Potrebe po nastavitvi novih učnih moči s strani njih pomanjkanja ne bomo razlagali, ker so že povsod znane. Pravta-ko tudi možnosti nastavitve. Predlogov ne bomo dajali, kakor je to v navadi, ker vam zaupamo. Naša beseda je kratka: Jugoslovanska brezposelna učiteljska generacija hoče imeti službe, — ki nam po dogovorjenem študiju pripada. Nimamo državljanstva na koncu jezika, kakor je danes v. navadi in kakor nekateri zahtevajo, ne, nego mi ga nosimo v srcu, ki čaka le, da pride na svoje mesto, med narod in ne na sejmišče. Nismo frazerji in bolelo bi nas, ako bi nas šele pod to ceno spoznali dobrim državljanom- Ne zahtevajte, da onečaščamo ono, kar ljubimo, — z nevrednim, vsakdanjim krikom. Na severu smo molčeči, kajti trp-Ijenej je veliko in blazno vpitje ga ne more rešiti. Vajeni smo zdraviti z dejanji, operirati s lakti, pa nimamo možnosti za to.
Nočemo biti narodu v balast in živeti
od njegove poniževalne miloščine, ko nas »redi« kot »brezposelno svojat«, nego vkljub razkrajajočim vplivom sedanjosti, vkljub vsem stvarnim faktom in sugestivnim besedam, še nismo brezznačaj-na druhal, nočemo prekričati ter ogoljufati glas svojega etičnega čuta ter ukloniti ali kakorkoli ponižati naš jugoslovanski ponos.
Trpimo, a molčimo. Nismo verbalisti. Ne bojimo se teže sedanjih neprilik in dosedanjega morebitnega nerazumevanja s strani javnosti. Čakamo le trenutka, ko nam da domovina priliko dokazati naše jugoslovanstvo!
Jugoslovani smo, vemo, da nas Jugoslavija potrebuje. — čakamo le, da nas pokliče!
Gospod
dr. Boštjančič Leopold
odve.nik
v Mariboru.
Tudi Vi ste bili med enajsteric o, ki je podpisala gospodu Edvardu Sesslerju, ki je po rodu nemškega pokoljenja, izjavo v zadevi znanega posilstva in s svojini lastnoročnim podpisom potrdili, da je g. Edvard Sessler nacionalno aktiven, njegov stric, tudi milijonar in veletrgovec g. Rosenberg pa, kot državni liferant, za naš narod zaslužen mož. Nacionalisti smo smatrali, da ste Vi, gospod dr. Boštjančič, nasedli in da ste izjavo podpisali, ker ste videli na njej podpisane že nekatere vplivne in vidnejše osebnosti.
Pred dnevi pa ste v družbi dveh dam in nekega gospoda v kavarni »Astorija« glasno in jasno izjavili, da ste pripravljeni podpisati ne samo ene, ampak še deset takih izjav. Dodali ste, da je za Vas »Borba« a bomba in se nato izzivalno ozrli po kavarni ter zaklicali:	»Ali ie kdo od »bombe« tukaj?«
K tem Vašim izjavam nimamo nacionalisti nič drugega pripomniti kot to-le: »Gospod dr. Boštjančič, mi nacionalisti, ki ljubimo in spoštujemo svoj narod in svojo državo, Vas najodločneje enkrat za vselej pozivamo, odložite vse funkcije, ki jih zavzemate po raznih nacionalnih društvih!«
Mrzličnost sedanjosti
Nervozen je današnji svet. Muči se in peha po rešitvi iz obupnega položaja. Kongresi zborujejo, vse je preplavljeno s članki in razpravami, ki skušajo reševati zamotani problem. Vse živi v neki brezglavi mrzličnosti. Mrzličnost izvira iz pričakovanja in pričakovanju sledi prihod. Eni pričakujejo čudež, drugi mislijo' na smrt. Malokdo vzdrži doma, na enem mestu. Malokdo bere stilistično dovršene in znanstveno »zasidrane« članke, vse išče rešitve v efektni besedi, med ljudmi, v živih ali pa mučnih debatah. Drve sem ter tja in vsi varnostni signali odpovedujejo. Malokdo se zmeni za fraze in prazna upanja. Malokdo je pomirljiv. Vse drvi in bega okoli iste točke in ne pride iz nje. Ne more naprej, ker se povsod zaletava v obdajajoče ga ljudi. Drug drugemu je napoti. Potreba po rešitvi po ložaja postaja vedno nujnejša, panika večja, kakor bi gorela tla pod nogami. Narod se čuti kakor v gorečem poslopju in hoče ven. Lahko se zruši strop nanje, lahko zgorijo, silijo k izhodu. Obstaja nevarnost popolne anarhije, ko bi drug drugega pohodil in poteptal, da bi se rešil Le malokdo bi ušel, ki je slučajno pri vratih. Pričakujemo moža, ki bo znal krotiti zdivjano maso in regulirati izhod iz gorečega poslopja na zdrav in čist zrak.
Brez žrtev ne pojde, ali ni napredka brez žrtev. Kdor ne zna žrtvovati, ni borec in kdo ni borec, ni pozitiven Jugoslovan. Ni borbe brez cene. Kdor se bo upiral žrtoovati, se bo hotel izneveriti jugo-sovanstvu, mu bo lastna korist višja od državne: temu bo žrtev grenka a neizbežna. Kdor pa je poln mladostnega ognja, temu so žrtve slast, ta se ne boji ničesar, ako gre za gospodarsko in socialno preureditev države, za njen boljši in hitrejši razvoj ter napredek.
V tem položaju se obrača narod na malidno od katere upa rešitve, ker drugi že izmučeni od prejšnjih desetletij in ne zmorejo te naloge. Naša naloga je težka, ali pokažimo našim očetom, ki so se znali boriti za svobodno Jugoslavijo, da se znamo tudi mi boriti — za nje socialno in gospodarsko ureditev, po kateri se bo ideja nacionalizma rešila sama po sebi. Posebno mi na severu moramo biti čuje-či in stvarni ter se ogibati afektiranega verbalizma, ker je pri nas stvar morda najresnejša. Pokažimo, da smo vredni sinovi svojih očetov:, svojega naroda in
najlepša zahvala za izkazano nam čast v upanju na našo pomoč — bodi nemo in stvarno delo za rešitev položaja. Ne no-simo svojega državljanstva na koncu umazanega jezika, nego v naših mladih borbenih srcih. Ogibajmo se jezičnega govora, bodimo resni in stvarni, kakor možje. Govoriti moramo z dejanji.
Marksistom v vednost
V »Delavski politiki« se zadnje čase pojavljajo najrazličnejši člančiči neresne vsebine, ki skušajo napadati posameznike in nacionalno gibanje delavstva sploh' Mi se na ta, kakor rečeno neresnična besedičenja ne oziramo, le enkrat za vselei hočemo odgovoriti sledeče: Zdi se naiH nespametno, da bi svojo energijo izgubljali s tem, da bi se prepirali z nekaterim* marksističnimi voditelji v časih, ko ima* no dovolj dela z reševanjem socialnega vprašanja našega delavstva. Čisto razumljiva nam je jeza marksističnih voditeljev, ki vidijo, da jih bivši pristaši zapuščajo ter prehajajo v vrste nacionalne strokovne organizacije, kjer vidijo resno voljo in začetek gigantskega boja proti največjemu krvosesu delavskih množi0 — tujemu velekapitalu. Za borbo proti temu bo nacionalen delavski pokret črpal svoje glavne sile. Prepričani smo. ča nam tudi oni delavci sotrpini, ki so še v marksističnih vrstah, ne bodo skočili v hrbet in ne bodo poslušali alarmnih znakov svojih voditeljev, ki bodo trobili za juriš proti lastnim bratom — in v korisf kapitala. Če pa marksistični vodite**' pri tolikih perečih vprašanjih, ki so odprta in ki bi se morala rešiti čimpreje v korist delavskih množic, naj to_v na-
še veselje — izvajajo še naprej. Mi i'1' bodemo v d e 1 u pustili tako daleč za seboj, da bodo morali konečno izdahni*' osamljeni in brez množic, katere so sočasno vodili — za nos.
Sodna u'ica 9 — dvoriSče Uradne ure tajništva so od 1. januarja dalj® dopoldne od 9. 12. ure popoldne od 15.—7.19. ure
ob nedeljah in praznikikih od 9. 11. ure
V Maribor u, cine 16. II. 1934.
»BORBA«

^ m«smmm«mmmswmamasm!m2 ^^ssbrsbrb

SEiHEMffiaBJOS-T^	'
Stran 3.
., <. js;sfias*rai
Boj trgovcev proti zadrugam, odnosno. takozvanim konzuniom, se danes bije Ra vsem svetu. Razlikuje se v posameznih državah samo po načinu. V naši državi v tem oziru prednjači trgovstvo, predvsem v naši banovini, ki v svojem glasilu »Trgovski list« v zadnjem času prinaša različne članke o zadrugah posebno pa o zadrugah železniških in državnih uslužbencev, ker prvotna taktika ovadb posameznih zadrug te vrste na državne oblasti, ni doprinesla zaželjenih uspehov. V teh člankih obravnava seveda samo one zakonite predpise, ki so baje ugodni za zadruge. Vse trditve zadrug, da je večina od njih naštetih privilegij samo na papirju, ne zaleže nič. Ker se najbrž boje, da bi se jugoslovansko za družništvo strnilo v močno falango, poskušajo zasejati med zadružništvo zavist.
Če posvečamo posameznim člankom nekoliko pažnje, vidimo na prvi pogled, kakšni argumenti se uporabljajo za napade. »Trgovski list« od 4, julija 1933 objavlja članek pod naslovom: »Boli in manj privilegirani k o n z u m i« in pod naslovom: »K o n z u m i revnih slojev propadajo — premožnejši pa uspevaj o«. V tem članku trdi pisec med drugim sledeče: Vsi '‘c zumj niso enako privilegirani. Najre mcjsi so koupumi delavcev in kme tov in ti imajo najnižje privilegije. Večje privilegije poskuša dokazati s sledečimi trditvami:	»Uradniške (namesto drž.
uslužbencev) zadruge morejo nabavljati moko iz saveznih mlinov, imajo lokale večinoma zastonj, ker jim to pravico zakon izrecno dovoljuje, dobivajo kredit redno po 4%, imajo mnogo večji promet, ker je pač tudi položaj uradnikov neprimerno boljši. Zlasti so privilegirani ž e-1 e z n i č a r s k i k o n z u m i, ker zamorejo prevažati blago po železnici brezplačno kolikor ga hočejo, in s tem privilegijem tolčejo železničarski konzu-.,mi vse druge konzume in celo uradniške. S prevelikimi privilegijami se torej Ubijajo konzumi najrevnejših in mesto da bi radi previlegijev konzumi prospevali, postajajo smrt za pomoči 'najbolj potrebne konzume.«
Obžalovanja bi bil res vreden trgovski stan, če bi radi nepoznavanja dejstev bil Primoran verjeti dopisniku, ki je pozabil našteti vse uradniške zadruge, ki imajo lokale zastonj; da so imeli drž. uslužbenci skozi 36 mesecev odtegUaie od plač za Savez v skupni višini 42,000.000 Din, hi se posujejo zadrugam po 4°/o, da zamore biti državni uslužbenec član samo svoje, delavec in kmet samo svoje zadruge in, da torej ena zadruga ne more drugi škodovati. Savez odstopa moko svo hm članicam po srednjem borznem tečaju dneva naročila, da zadruge državnih uslužbencev plačujejo celo tovormno, gospodje okrog »Trgovskega lista« klub te-'Ru. da so se na železu, postajah o tem Prepričali, nočejo verjeti, ker je pač to v zakonu.
■ Za to trditev pred javnostjo so držav-Ri uslužbenci piscu omenjenega članka hvaležni edinole radi tega, ker jim je po-ycdal, da spadajo med premožnejše slo-Je» kar njih pretežni del v zadnjem času nj yeg verjel.
V poznejših številkah »Trgovskega 11-Ma« se zaganja dopisnik specijelno v ma-nborsko Nabavijalno zadrugo, odnosno v Rien koledar. Našteva vse ugodnosti, ki s° v zakonu o zndru^ah drž. uslužbencev ^apopadene. Od teh mu lahko državni Uslužbenci Maribora dragevolje prepustijo 50°/o popust na tovornini, nakup de-v'z Po najugodnejših tečajih, brezplačne ^ostore za poslovanje za zgradbo stavb, Premog in drva po režijskih cenah, kate-ri.h g. minister za šume in rude do danes ri* določil, oprostitev skupnega davka na Polovni promet, ki ga dobavitelji v raču-n,J priračur.avajo zadrugi. Tako bo' tudi RR nekaj imel od teh privilegij, da ne bo Več tako jezen na nje!
Najbolj državnim uslužbencem ugaja ^opisnik v gesti »patriota« na tuje stro-. češ zadruge morajo tudi plačati pri-■mino, ker — država rabi denar! Tr-tnvC' P° njegovem izvajanju vodijo baje
cno poslovne knjige iz katerih davčni
urad lahko vedno popolnoma pravilno predpiše davek. Te bajke ni niti najti med pripovedkami »Tisoč in ena noč«. Ni čudno, da se obrazi davčnih uradnikov direktno kremžijo pri čitanju takih člankov.
Pozabil pa je člankar pri vsem tem navesti vzrok, zakaj ie prijavila Nabav-Ijalna zadruga skoraj več ko vsi trgovci kave, ko je bila carina povišana, sladkorja, ko je bila trošarina povišana ir. moke, ko je bil uveden žitni režim. Zadruga ni ničesar prikrila, ali prevažala. Povedati bi tudi moral, kdo je imel L aprila 1932 vina manj v kleti, ko je bila trošarina pav šalifana in se ni več popisovalo vino od finančne kontrole, kakor pa 1. oktobra 1932, ko se je popisovanje zopet uvedlo, kljub temu da ni prijavil nobenega vkle-tenja vina. Če bi to bilo v Kani Galilej bi bilo to verjetno! Tudi se je nekaj govorilo o neki prikriti »gostilničarski kleti«? Torej z denarnim patrijotizmom, razven nekaj častnih izjem, le ne se preveč šopiriti! Boljše je, pozabavati se s statistiko, iz katere je razvidno, da plačajo nameščenci in delavci več uslužbenskega davka kakor vsa industrija, trgovina in obrt pridobnine. Tudi trditev, da je opustilo 1000 trgovcev v naši banovini trgovino je samo fraza, ker lokali so ostali, odnosno so se še celo pomnožili. To pa se je godilo že od nekdaj in se bo še godilo, da eden trgovce ali gostilničar neha. drugi pa začne.
Predbacivanje, da si zadrugarstvo do-mišljuje, da bo rešilo ,krizo s tein, da se bo cena produktom povišala, je tudi odveč. Vendar je nekaj na tem. da plača zadruga blago producentu po isti ceni, kakor ga dobi od prekupčevalca. Mogoče se bo trdilo, da prekupčevalec plača iz
Z velikimi vprašanji, kot so n. pr. razorožitev, dolgovi, nezaposlenost itd., ki si ž njimi belijo državniki glave, potuje tudi vprašanje židovstva. Vlada tretjega carstva se je takoj v začetku lotila tega vprašanja in sicer zelo energično. Vsi protesti svetovnega (židovskega) tiska so se ob Hitlerjevem hrbtu razbili in mi smo presenečeni obstali. Vsekakor zanimiv pojav in vreden, da si ga ogledamo malo bolj pozorno, zlasti, ker so med nami celo naobraženci, ki zro v to stran z dokaj naivnimi očali.
Kaj je gnalo nemškega »fiihrerja«, da je tako razčistil židovsko stajo? Ali so Židi za nemški narod res tako odločilnega pomena, da je nameril prvo puščico nanj? — Preden odgovorimo .na ti dve, oziroma dovolj na drugo vprašanje, bežen pogled v preteklost. Židi dolgujejo za enakopravnost z ostalimi državljani (narodi) pred vsem francoski revoluciji, ki je vskipela s praporom svobode, enakosti, bratstva. Dotle so bili smatrani kot manjvredno pleme in niso smeli v državne službe in višje kroge. Celo v svojem poklicu — trgovini, bankarstvu — so se po obleki ločili od ostalih. Večjo svobodo so imeli v vzhodu: Poljski, kjer so se bavili s poljedelstvom. Tako so se tamkaj in tudi v Rumuniji znatno razmnoži'; in zarili med široke sloje. Na Španskem so si izvojevali toliko moč, da so se polastili državne oblasti. Naposled so bili razgnani in so se razpršili po vsej zapadni in srednji Evropi. Odtod so došle mnoge in danes zelo bogate družine tudi k nam.
S francosko revolucijo, oziroma neposredno po njej so Židi dosegli v vseh državah svobodo veroizpovedi, svoboden vstop v vse javee službe, aktivno in pasivno volilno pravo v državni in občinski upravi. A njihovi volji, vztrajnosti in abstraktnosti duha, ki so značilna svo-jina židovske krvi, ti uspehi niso zadoščali. Skrito, a toliko bolj dosledno so se pomikali v višje socialne položaje in sicer s takrat bohotno razvito industrijo, ki so se je popolnoma polastili. In na tem
| ljubezni do bližnjega za blago isto ceno, skladišča so imela židovskega blaga v kakor ga proda naprej. Nepobitno dejstvo vrednosti 2% milijarde nemških mark.
' dočim niso vse ostale zaloge dosegale niti % te vrednosti- Polastili so si tudi vseh večjih podjetij in posledica je bila, da so se Židi vrinili v vse upravne odbore. L. 1928. je imelo le 15 Židov^718 nadz. mest, torej 50 mest na enega Žida. Kako mnenje imate na vse to o nemškem narodnem premoženju?
Gospodarski razmah terja zaščito, ki jo more nuditi pravniški poklic. In evo slike: V vsej Prusiji je le 1% Židov, od teh jih živi v Berlinu nad 42%. Ti so zavzeli položaje po tem le redu: od 3400 berlinskih odvetnikov je 1850 židovskega. porekla, od 1062 sodnikov jih je 239. v advokatski komori od 33 članov 22, v glavni upravi so od 4 članov sami Židi.
Prav tako so nameravali vzeti v zakup zdravstvo in kulturno življenje. Od 263 zdravnikov v dobrodelnih ustanovah je 183 Židov, na visoki medicinski upravi od 20 uradnikov 8, na medicinski fakulteti je 50'% žid. profesorjev, od 44 zdravnikov-upravnikov 20%, a od 41 zdravnikov-predstojnikov 22. od 65 šolskih zdravnikov 28 Židov. Od vseh zdravnikov na šolah in v bolnicah jih je 68%• Stalno nameščenje in privatna praksa — to nese!
Kako je v kulturnem življenju, pojasni naslednja slika iz 1. 1932:
V meščanskih šolah je bilo 10% Židov, v gimnazijah od 17—26%, na medicinski fakulteti 50%, na filozofski 25% profesorjev: v gledališki upravi 70%, v fim-ski pa 89%.
A to razmerje je tudi v drugih državah, zlasti je Dunaj za Žide kaj hvaležno mesto, ni naš Zagreb in druga jugoslovanska večja mesta? Židi. ki so pred 30—40 leti le 2% sedanjih položajev, so z uspehi lahko zadovoljni.
Kaj govore te sicer dolgočasne številke? Židi si hočejo osvojiti gospodarski in kulturni svet. Samo to je duh in čili talmuda in njegovih zionistov (židovskih nacionalistov). V ta namen jim služi pred vsem tisk, ki ž njim ustvarjajo javno mnenje. Kaj je to javno mnenje, vemo in vidimo vsi, še boljše pa vesta n. pr. založnika Ullstein, ki izdaja v Berlinu 6 dnevnikov, in Lachman Mosse, ki je okrog 1870. prišel v Berlin kot berač. ! začel zbirati oglase in postal v kratkem času milijonar. L- 1871. je začel snovati javno mnenje z »Berliner Tagblattom« Kaj je židovska morala, govori dovolj jasno n. pr. pesnik Paul Mayer, ki je 1. 1913. s pesniško intuicijo zasmehoval domovino, pravicoljubnost. dobrosrčnost in ljubezen do bližnjega. Odkod izhaja nemška literatura za spolno znanost.
pa je, da dobi kmetovalec od zadruge takojšnjo plačilo blaga po pogojeni ceni in s tem prihrani čas, pota in podplate, včasih pa tudi kakšne nepredviđene odbitke . . .
Zadruga tudi ne daje povoda tvorničar jem za pribitek gotovega odstotka ceni blaga za »delkredere«, ki ga morata plačati dober ir, slab plačnik. Kapital zadruge se drži rodne grude in z iste tudi pri gotovih gospodarskih pretresljajih ne pobegne. Torej so zadruge le nekaj vredne za narodno gospodarstvo!
Sedaj bodo predvidoma po sklepu Narodne skupščine zadruge plačevale pri-dobnino in bodo z drugimi obrti popolnoma izenačene. Dosegli so trgovci torej to. za kar so se borili, sicer pa po njih zatrjevanjih trgovci niso proti zadrugam. marveč proti privilegijem!
Proč s šablonskim napadanjem na zadružništvo! Trgovstvo naj raje posveti po njihovem Združenju točki 10. § 362. zakona o obrtih malo več pažnje. To je naš nasvet! Ker pa mogoče vsem čitateljem »Trgovskega lista« ta zakonita določba ni znana, jo citiramo dobesedno: »Naloga Združbe trgovcev in rokodelcev je. da vpliva na osnavljanje gospodar-skili podjetij in gospodarskih zadrug za dajanje predujmov, za skupno nabavljanje, za predelavanie, za skupno proizvajanje in prodajanje proizvodov kakor tudi drugih ustanov koristnih za proizvajanje in prodajanje.
Ce bodo slabše in boljše situirani trgove isložni med seboj in če ne bodo drug drugemu zavidali grižljaj kruha, si bodo ustvarili take ustanove. Mi državni uslužbenci bomo častitali našim trgovcem, če bodo uspeli tudi v boju proti raznim delniškim družbam in kartelom tu j iih kapitalistov. Pravo zadrugarstvo ne Pozna zavisti, marveč samo veselje nad uspehom drugih sličnih ustanov za blagor našega celokupnega naroda in domovine.
mestu opozarjamo na to-le dejstvo, ki naj o njem vsakdo razmišlja: poldrugo stoletje od francoske revolucije, ki je prinesla Židom svobodo, poldrugo stoletje mačehe industrije in njenega izrodka proletarijata, poldrugo stoletje zlega duha — kapitalizma.
Tako moremo preskočiti k onemu či- i nitebu, ki ima v življenji; prvo besede, j svobodno ljubezen itd., odkod gospodar v poedincih in narodih, ki je prav Židov- j ska veda, filozofski sistem, razredni boj? ski rasi življenje in smrt. Ahilova peta. ! Kakor doni splošnemu mnenju protivno.
vendar je res, da so na čelu delavskega gibanja prav židovski kapitalisti. Na ta način hočejo sebe zavarovati, nas pa razdvojiti in zbegati. Nemški minister p r a v d e, Žid Oskar Kohn je za komunistično propagando v Nemčiji dobil iz Rusije »samo« 10 milijonov zlatih rub-liev. Kdo mu jih je poklonil, če ne ruski Židi?
Hitler ni torej gledal tako križem. Sicer pa je izvršil le majhno korekturo, ker židovske banke, trgovine in časopisi obstojajo še vedno. Židovski uradniki, ki so bili nemški vojaki in so živeli v Nemčiji do I. 1914., so ostali na svojem mestu, seveda pod strogim nadzorstvom. Še vedno jih je nad 20°/», a nemških le S#/o.
Naša sodba je taka-le: Nismo proti Židom kot narodu ali verski zajednici, ker vemo, da je solncc za vse narode. Smo pa proti njih težnjam in nazorom, proti njih »zlati lakoti«, ki ne pozna nobenih mej in se ne plaši nobenih nečloveških sredstev proti »nevernikom« (nam) in nima prav nobenega socialnega čuta, nobene etike; smo prav tako proti takemu kapitalu, ki je sam sebi namen in polni vsebino novodobni vedi — kapitalizmu.
Prav zato bomo korakali po oni poti. ki vodi iz nas in k nam. Ker vemo, kje je Ahilova peta pošastnih kapitalističnih teženj, se bomo posluževali onega načinu medsebojnega izmenjavanja dobrin, ki mu pravimo zadružno gospodarstvo.
To je gospodarstvo.
Kaj navaja zadevna nemška statistika?
L. 1875. je bilo v Prusiji, kjer so Židi najgostejše naseljeni, od 10,349-000 duš 124.000 Židov ali 1.72%, 1. 1900 1.1%, 1. 1925 _pa 0.9%. Od 1. 1875. je torej odsto-. ^0v Padal, — a le navidezno. Politični razlogi so sicer versko zagrizenim Zidom narekovali, da so se prekrstili. V 10- letih (od 1922.—1933.) je izstopilo iz njih verske zajednice 5611 Židov, od 1910.—1925. pa so številčno zrastli in sicer za 37.000 duš. Od teh je bilo 76.000 tujih državljanov. Od 1000 Židov je živelo 728 v velikih mestih, ostanek pa v manjših mestih in na deželi. Pri Nemcih pa je bilo razmerje prav obratno. Drugod je v tem pogledu še slabše; pri nas n. pr. ne živi na deželi niti H % Židov-
y Bfasiji so 1. 1925. našteli, da se bavi 58.80% Židov s trgovino, prometom, bankarstvom in turistiko, 25.85% z obrtjo in rudarstvom, 5.94% jih je (bilo) v javni in državni upravi, v pravništvu, v vojski in mornarici in višjih svobodnih poklicih, 4.35% v zdravstvu, zdravstveni obrti, dobrodelnih ustanovah, 3.22% v hišnih in drugih nekvalificiranih službah in 1.74% s kmetijstvom.
Brvi njihov poklic sestavljajo torej trgovina, promet, bankarstvo, turizem. Ni čuda, če je zašla berlinska borza v njih roke: od 147 članov nadzornega odbora je bilo 116 Židov. Berlinska trgovska
Vsi, ki se bodo lutri bojevali za to zem^fo — morajo imeti danes kruh in zaslužek.


NAŠIH POSTOJANK
Maribor
VABILO
na IV. redni letni občni zbor narodno železničarskega glasbenega društva »Drava« v Mariboru, ki bo v nedeljo, dne 25. februarja 1934 ob 9.30 uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. Poročilo gospodarja, 5. Poročilo nadzornega odbora, 6. Volitve novega od bora, 7. Raznoterosti. — Opomba: V smislu § 17 društvenih pravil je občni zbor sklepčen, 6e je navzoča najmanj polovica izvršujočih in rednih članov. Ob nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje nov občni zbor. Odbor.
VOLITEV OBRATNIH ZAUPNIKOV.
Volitve obratnih zaupnikov so končane. Kakor so že volitve v Del. zbornico pokazale ogromen napredek nacionalnega delavstva, so bile tudi volitve obratnih zaupnikov odraz moči nacionalnega pokreta. Od lanskoletnih 21 izvoljenih zaupnikov je bilo letos na listi NSZ izvoljenih že 36, kar je vsekakor lep napredek, je pa to tudi najlepši dokaz, da marksisti tudi na tem polju izgubljajo. »Rdeči« so skoraj povsod nazadovali, medtem ko je NSZ povsod pridobila. Pisarenje v »Del. politiki« o zmagah, pa je samo pesek v oči. Marksistom je odbilo in že danes jim lahko rečemo: »Nekdaj in nikdar več!«
VEČ NARODNEGA PONOSA!
Pričakovati bi bilo od učiteljskega zbora neke tukajšnje meščanske šole, kadar kjerkoli priobčuje kakršnokoli vest torej tudi kadar naznanja smrt tovariša, da to stori brezpogojno v slovenščini, zlasti če dotično vest priobči oficijelno v svojstvu šolskega vodstva! Že zaradi dobrega zgleda mladini . . . Sploh je čudno, da izrazito slovenske korporacije in izrazito slovenske rodbine mislijo, da v nemško pisanem listu ne bi smele priobčevati objav v slovenščini.
IZLET V NEMČIJO.
Jugoslovensko-nemško društvo v Beogradu priredi s sodelovanjem sejmske uprave v Leipzigu in društva »Putnik« v Beogradu ob priliki velesejma v Leip-zidu v času od 2. do 10. marca t. 1. društveni izlet v Nemčijo z obiskom najznamenitejših velemest. Cene izleta od Din 3 60— do Din 4360.—. Informacije, prijave in nabave valut pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 3, telč inter. 21-22.
MLAČNOST.
Lastnik voza »Hausampaehern«, ki vozi mleko v Maribor, bržkone ne ve, da imamo v Jugoslaviji Pohorje. Skrajni čas je, da spremeni napis na vozu. — Mestna občina mariborska bi se bila v petnajstih letih našega osvobojenja že lahko potrudila in poskrbela, da bi razni »Schieberji« na hišah in plotovih izginili. — V nabav-Ijalno zadrugo državnih uslužbencev zahajajo žene državnih uslužbencev in zahtevajo tam blago v nemškem jeziku. Bil bi že čas, da bi se vsaj žene državnih uslužbencev naučile slovenskega jezika! Umestno bi bilo, če bi vodstvo zadruge nabavilo opozorilne napise, ki naj bo opo zarjali članstvo, da se naj poslužuje v trgovini našega jezika. Je to sicer sramota, toda potrebno je!
MARKSISTI SNUBIJO NAŠE DELAVSTVO.
Neka delavka organizirana pri NSZ je pred dnevi prejela od tajništva Strokovne komisije naslednji dopis:
»Draga sodružica!
Kakor Vam bo še znano, sc vrši v sredo volitev obratnih zaupnikov v tovarni . . .
Ker Vas poznamo kot našo dobro so-mišljenico, zato smo Vas postavili na naši rdeči kandidatni listi. (Sodružico D. pa za Vašo namestnico).
Ker Vam je gotovo tudi znano, da so rdeči delavci v vseh podjetjih zmagali, zato smo prepričani, da boste tudi Vi in g.. . . delale nato, da bo sredo zmagala pri Vas rdeča lista.
čeprav agitira g. . . za »plave«, vendar se ne pustite od nje 'premotiti, ker le rdeča lista je ta prava delavska lista.
Odgovorite torej prinašalcu tega listka, če boste hotela biti zaupnica, kakor tudi g. . . .
Sporočam Vam tudi, da so zaupniki od zakona zaščiteni, to se pravi, da jih delodajalec ne sme odpustiti.
Agitirajte torej za rdečo listo in odgovorite mi potom prinašalca.
Pozdravljam Vas!
Vidovič 1. r.
tajnik Strokovne komisije.«
Seveda tak »dopisič« ni imel zaželje-nega uspeha, ker naše delavstvo se ne da kupiti za par lepih besed. Zapomnite sl to tajniki raznih Strokovnih komisij, slične dopise pa si blagovolite v bodoče zatakniti za klobuk!
KDO BI SE USMILIL
delavca, ki ima štiri nepreskrbljene otroke in je že skoro pol teta brez posla. Pripravljen je sprejeti vlako delo. Naslov ima uprava našega lista.
PROŠNJA.
Kateri slovenski mojster mizar, elektrotehnik ali mehanik bi sprejel v uk krepkega 15-letnega fanta-siroto. Deček ima veselje do učenja in bi se rad izučil ene omenjenih obrti. Mojster, ki bi bil pripravljen sprejeti ga, naj javi svoj naslov naši upravi, Gregorčičeva 26, Maribor.
c Pilil
OBČNI ZBOR NSZ.
Podružnica tukajšnje Narodne strokovne zveze ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. t. m. v prostorih gostilne »Slon« ob 10- uri dopoldne. Podružnica je dosegla v zadnjem času lep razmah in napredek, ter je želeti, da se je kaj kmalu oklene vse zavedno naše nacijonalno orijentirano delavstvo. Le v strnjenih močnih vrstah nam zamore odbor pod skrbnim vodstvom tov. Vadnjaka izvo-jevati marsikako korist, tako posamezniku, kot celoti. Kakor je tedaj dolžnost vsakega člana, da krepi našo moč, tako je pa tudi dolžnost vse naše nacijonalne javnosti, da vsestransko moralno in ma-terijelno podpira naš pokret, ki se mora boriti z nasprotniki naše svete nacijonalne ideje, ki je nepobitno na zmagoslavnem pohodu in katerega še tak naval nasprotnikov ne bo mogel več dolgo zadržati, zlasti ne, če to zavest obudimo in vcepimo slehernemu našemu ročnemu in duševnemu delavcu. Zato neustrašeno naprej po začrtani poti za zmago našega proletarijata!
©lik? vri«
NACIONALNO SOCIALNI POKRET
zajema vse bolj in bolj najširše plasti našega naroda. Najrazveseljivejše pa je dejstvo, da pokret prodira tudi na naše podeželje, kjer se od marksistov še nepokvarjeno delovno ljudstvo z velikim nav dušenjem oklepa našega nacionalno socialnega pokreta. — V vrsto naših postojank stopi v nedeljo, dne 18. t. m. tudi obmejni Otiškj vrh pri Dravogradu. Tukajšnje delavstvo si bo namreč na sestan ku, ki bo ob pol 10. uri dopoldne v gostilni Širnik, ustanovilo podružnico Narodno strokovne zveze za Otiški vrh. —: Upamo, da bo novoustanovljena podružnica kmalu ena najmočnejših in naj-agilnejših in da bo kmalu žela uspehe, ki bodo v dobro sedaj izkoriščanemu delavstvu v njenem okolišu. V tej nadi ji ob njenem rojstvu želimo obilo uspeha in jo pozdravljamo s krepkim: Zdravo!
DELAVSTVO MOLČE TRPI . . .
Ne samo da prejema delavstvo za svoje delo sramotno nizke mezde, mimo tega ga šikanirajo še razni predpostavljeni tujci in kapitalisti. Tako se je pred kratkim tudi kompanjon g. Ornika g. Mitrovič izrazil: »Imamo nekaj zavednih nacionalistov, ki jih moramo spraviti iz tovarne!« Nas, ki smo komaj nekaj sto metrov od meje, zelo bole take izjave in se prav čudimo predrznosti tega gospoda. G. Ornik govori z delavstvom samo slovenski in naj bi bil vzgled drugim tovarnarjem. Dobro bi bilo, če bi g. Ornik opozoril svojega kompanjona Mitroviča, da delavstvo ne bo moglo mirno prenesti takih šikan.
Nežiš&a cfoltoa
RAZVESELJIV RAZMAH NAŠEGA POKRETA.
V nedeljo, 11. t. m. je bil ustanovni občni zbor podružnice NSZ v Mežici, ki se ga je udeležilo veliko število rudarjev, da tako manifestirajo in pokažejo, da so se naveličili demagogije marksistov, ki so 1 51et zastopali delavstvo tako, da danes ne more ne živeti ne umreti. Občnega zbora se je udeležil tudi tov. Tone B a j t iz Maribora, ki je v temperamentnem govoru pojasnil položaj delavstva ter namen in cilje našega pokreta. Delavstvo je z zanmanjem sledilo njegovemu govoru ter mu z burnim pritrjevanjem pokazalo, da se popolnoma strinja z njim. Po referatu je bil občni zbor, ki si je postavil na čelo marljivega tov. C a-p u d r a, ki je v lepih besedah pozval navzoče, da se trdno oklenejo NSZ, ker je edino ona res prava zastopnica delavstva. Po občnem zboru so navzoči rudarji iz črne sklenili, da se ustanovi podružnica tudi v Črni. Tako stopa tudi delavstvo mežiške doline v vrste nacionalnega pokreta, ki je raztegnil svoja krila že po vsej banovini. »Mi vstajamo in Vas je strah . . .«
dnifaul
DEJANJA JIH IZPRIČUJEJO.
O volitvali obratnih zaupnikov smo že poročali. Plavi so volili z belo, beli s plavo, le rdeči so volili z rdečo glasovnico Privilegij, ki bi ne smel veljati, zlasti ra-ditega ne, ker so ob določenem času za vlaganje list bili na mestu le predstavniki NSZ in JSZ. ni pa bilo predstavnika rdečega Saveza! Šele drugi dan je prišel, pa še takrat z nepravilno sestavljeno listo! Ali je rdečim res vse dovolje-
no? če se enim sme očitati demagogija, se sme drugim pa goljufija! — V »Delavski politiki« so z debelimi črkami objavili razsodbo, po kateri je Matevž Vanče obsojen radi obrekovanja Narodne odbrane. Čudno se nam zdi, da se rdeči sodrugi s to razsodbo še bahajo! A'i se ne zavedajo, da so s tem svojega sudruga Vančeta pahnili še globlje? --Tak je pač marksizem! Radi njegove politike se delavci brez vsake koristi za sebe. pač pa v svojo veliko škodo žrtvujejo po nepotrebnem! — Že vsa leta po prevratu, posebno pa še v zadnjem času se nacionalne organizacije neumorno tru dijo, da dosežejo za domačo našo industrijo pogoje za njen nadaljni obstanek. Kdaj bi že razna podjetja popolnoma prenehala obratovati, če ne bi bilo prizadevanj nacionalnih organizacij za ugodno zaščito domače industrije po državni oblasti! — Pa se naenkrat zganejo gu-štanjski marksisti, in hočejo v Beograd po naročila za jeklarno! Ko je žaba videla, da so podkovali konja, je tudi ona v z d i g n i 1 a n o-go !« — Za delegata so pobirali med že itak slabo plačanimi delavci denar za potovanje v Beograd, kjer naj bi preskrbel nabave, delo! Resnica pa je, da je šel na ustanovni Zbor socialno - demokratske stranke! Ali ni to demagogija? Če pa to ni, pa je farbarija obupanega delavstva!
RDEČA NESRAMNOST.
Svobodaši so imeli pred dnevi veselico s srečelovom v Sokolskem domu. Obol-ni dobitki, ki so jih marksisti dobili v dar od tako osovraženih kapitalistov, so privabili na veselico precej ljudi, željnih lepih dobitkov. V napačnem precenjevanju takega obiska, so marksistom kar čez noč zrasli grebeni in postali so skrajno predrzni napram samim Sokolom v Sokolskem domu. Izzivanj ni bilo ne konca ne kraja. Med drugim so marksisti trdili. da so oni pomagali zgraditi Sokolski dom v Guštanju! Vprašamo jih, ali je bito to takrat, ko so marljivi Sokoli prirejali igro za igro za stavbeni fond, marksisti Pa so ljudi odvračali od obiska teb prireditev? Takrat najbrž ne! Nekaj drugega bo! Šolska oblast je zahtevala, naj se postavi za šolsko deco prepotrebno telovadnico. Bilo je to še v času, ko so marksisti obeh struj gospodarili v občini. Z vso vnemo so se marksisti oprijeli takrat misli zidave telovadnice, ker so pač pričakovali, da bo v telovadnici vedrila marksistična »Svoboda«. Pa prišlo je drugače ... Sokoli so zgradili Sokolski dom s svojim in nabranim fondom kot posojilom za gradnjo tega doma. Pa so Svobodaši pozabili, da se fond ni zbiral za Svobodo, marveč za šolo! Pa tudi davkoplačevalci niso bili samo Svobodaši. Marksisti tvorijo komaj tretjino vse ga delavstva, kje so pa še obrtniki, hišni posestniki, trgovci, uradniki in končno še dve ostali tretjini delavstva? In kljub vsemu temu tvori od šolske občine izposojena vsota komaj petino stavbnih stroškov in je vrhutega le — posojilo! Z brestmi se pač plačuje najemnina za uprabo telovadnice! Prav gotovo šolska oblast ni odobrila Posojila za to, da bi Svoboda gojila v Sokolskem domu plesne zabave. Dobro je. in za narodno stvar zelo koristno, da so nekateri Sokoli korč no spoznali, kake gade gojijo na svojih prsih.
f;
Sirit#.
Si
——a—— j»il■■ ..umm^rir'»Ti iii raT**—™’
Kreditna zadruga uslužbencev drž. žeiesnk v Mariboru
Frsmkep&ft&va ulica 34
dase posofifa po 8%
sprejema vloge in obrestuje nevezane po 4% vezane pa po S1^0^
Vse vloge izplačuje promptno
Železničarji' cesltžisfte se same Vale Kreditne zadruge
Ji

Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urenrie in odgovarja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska .Vterhorska
tl&karna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru