..... List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-*-. 31. UST O \A7 , 19. api?na 18©©. Xi©"bo v i I - Cvetoče nstanovljenje. ' stauovljanje trustov iu druzih velikokapitalističnih zvez je v najlepšem cvetju iu kakor kaže še ui odcvelo. Sleherni dau dohajajo poročila iz vseh držav, posebno pa iz New Jersey in West Virginije, kjer so postave posebno ugodne za take družbe, o novih ustanovah in konca teh še ni videti. Po ravnokar objavljenej statistiki zuaša kapital od početka špansko ameriške vojne inkorporiranih družb skupno nič manj nego 83,-450,900.000. To velikansko številko si zamo-remo komaj predstaviti. Vojna odškodnina, ktero je Francoska leta 1871 plačala Nemčiji v znesku 5 milijard frankov ali pet tisoč milijonov, še ni niti tretji del te svote. Javni dolg Zjed. držav znaša sedaj kakih $1,400,000.000; Francoske $0,200,000.000 in Nemčije $500,-000.000. Omeniti pa moremo, da še v marsikakej obrti niso dobti ,,usta-novljali". Žvepljenke, tapete,umetno gnojivo, kovinske barve, opeko, tiskarsko črnilo, to so le odlomki dolge vrste obrti, kterih se še ni lotil trust. Celo do psa so že prišli ustanovitelji trustov, in brez šale, v Texasu bo jo pogruntali, da bodo ustanovili za trust prejerijske pse, kteri bode te vrste živali na debelo redil. Meso, koža, kosti in celo vse truplo te živali zamorejo dobro uporabiti. Da bo se pričeli trusti tako pogosto ustanovljati, je pač iskati mnogo povoda v tem, da so nala-galci novcev iskali kolikor mogoče dobro noBeče obresti. Obresti so sedaj zelo nizke, ker imajo najbrže hranilnice mnogo denarja, kterega nemorejo sigurno obrestonosno naložiti. Opozarjati pa moremo, da je zelo mnogo trustov v vsakem oziru „jalovih". V marsikakem slučaju združijo več slabejih podjetij kake obrti v jedno samo družbo in pet do šestkrat več kapitala najamejo, novce spravijo ustanovniki, delnice pa obesijo na nos in vrat — občinstvu. Ufitauovljeuje trustov in kar je ž njimi v zvezi so previdni možje že davuo spoznali za veliko nevarnost za javni blagostan. Ko je višji pravdnik Griggs tako ^temeljit" odlok izdal, da po potu zveze ni nič mogoče storiti kombinacijam, so se sedaj pa pričele oglašati posamezne Razmotrivanje pod črto. }'i>c Free Lance. V Rusiji ljudstvo zopet lakote poginja — sedaj koncem devetnajstega stoletja ! Vsakih par let se na novo prikazuje ta koščena pošast v „ailnej državi", tirjajoča žrtve, kte-re štejejo milijone človeškega trpljenja, človeškega življenja. Le na Kitajskem je v sedanjem času še mogoče enake žalostne prikazni opazovati. V obeh teh dveh državah vlada državni absolutizem, kteri drži ljudstvo v duševnej te-moti. Kitajska stoji na grobu svo-jega obstanka in kratek je le še čas, v teku kojega se bo z svojimi maliki vred porušila pod kolesom človeškega napredka. Kaka bode osoda Rusije? Ako se hoče t& država ubraniti enpkej oso-di, ktera preti Kitajski, potem se mora v njej notranja politika neizmerno spremeniti. Ljudstvu mora dati prostost izraziti svoje mnenje, ■voje želje in težave. Ako Be to ne sgodi kmalu, potem bo tudi Rusiji odklenkalo. Tudi njene velikanske rojaške naprave jo ne morejo ohraniti, ako se ne vpeljejo brž ko mogoče ustavni odnošaji modernih države s postavami proti trusti. Na ta način pa ni mogoče dosti storiti iu bodo trustom z a mogli še le do živega priti, kadar v Washing-tonu sprejmo nove postave ali pa dobe novega višjega pravdnika. Najbolj bode pa vplivalo kakor hitro par trustov zagrmi kakor troh-nelo drevo, ljudstvo bode pa osle-parjeno z delnicami, to ljudstvo bode zagnalo krik in tim več bode ociganjeno, tem huji in glas-neji bode odmev. Kapitalisti in politikarji ne bodo ociganjeni, prvi in drugi ne dajo nič za lepo tiskane delnice, ti imajo raje „cash", poli-tikarje pa že zato ne smejo ocigani-ti, da ne bi proti njim strogo strune navili, ako pa narod ociganijo, se pa ne zmenijo dosti ne kapitalisti, niti politikarji, še celo smijali se mu bodo, ker se ovca tako mirno in lepo ostriči pusti. Zvišanje zaslužkov v obrti z bombažem. Nastali štrnjki po nekterih krajih obrti z bombažem so kapitalističnim zagovornikom pač malo sapo zaprli, časniki so že poročali o občnem zvišanju zaslužkov tkalcev iu prejcev na iztoku in to naznanjali kot dokaz, da so v istini nastopili zlati, dobri časi. Vsled teh nastalih štrajkov so pričeli povpraševati o podrobnostih razveselilnih poročil kapitalističnih listov. Pri teh povpraševanjih se je pokazalo, da zvišanje zaslužkov nikakor ni bilo občno. Po vseh krajih se nahajajo tovarne, ktere o blagoslovu boljših časov še nič ne vedo. Da, znano je celo, da so v nekterih krajih celo.zaslužek delavcev še znižali. Tako na pr. je vzbruhnil štrajk v Harmony Hills v Cohoes vsled znižanja zaslužkov. Tamošnjim delavcem so še le lani zuižali zaslužek iu Bicer skoraj za $2 na teden. Sedaj so pa ravno tam delavcem znižali zaslužek za 15 odstotkov. Štrajki v državah nove Anglije so deloma nastali v tovarnah, kjer niso zvišali zaslužka, deloma pa, ker so le zelo malo zvišali zaslužek. Poslednje štrajke imenujejo kapitalistični listi ,,štrajki proti zvišanju zaslužka". Ti štrajki bo pa ravno v pravej luči pokazali istino, kako se postopa b tem zvišaujem zaslužkov. Že pri površnem opazovanju vidimo, da zvišanje zaslužkov nikakor ni to, za kar so je tovarnarji držav. Ruski narod bo vstal in uničil vse, kar mu brani pot do slobo-de. To se bo najbrž zgodilo ob času kake vojske, ko bode armada zbrana v obrambo proti zunanjimi sovražniki. Zgodovina nas uči, da zgubljene vojske ponižujejo vlade, ktere so jih zgubile. dapaoBrečujejo državljane, ker udarjena roka vlada milejše, kakor pa zmagujoča. Naj bi ruska vlada to uvidela in dala prostovoljno svojim podanikom to, kar bi jej drugače kruta OBoda vsilila storiti. Se le potem bi se moglo govoriti o mogočnej, nepremagljivi Rusiji. Omenjeno oboroženje, ktero je ruski car predlagal drugim državam in o kojem ae bodo zastopniki raznih držav v kratkem posvetovali, ne bode Rusiji nič hasnilo, ako ne opusti dosedanji način vladanja. Ako je pa ta korak ruskega carja namenjen v to — kakor se meni dozdeva — da pripravi uvedenje ljudske ustave, potem naj se pa veseli vse slovunstvo in ž njim ves svet. Filipiuci nečejo naše slobode, njim ne gre v glavo, da je sreča, ako jih stric Sam vzame pod svoje varstvo. Kdo jim je neki povedal da recept, po kterem v Zjed. drža- med svet raznesli, češ, kakor bi že plačevali isti zaslužek od leta 1897. Od leta 1897 so na pr. v Rhode Island zaslužke že dvakrat znižali; leta 1897 so povprečno zaslužke zuižali za 13i odstot , leta 1898 pa povprečno za 194 odstot., toraj skupaj za 33 odstot. Potem so znižali dnevni zaslužek od SI na 07 centov. Da bi zopet dosegli zaslužek od leta 1897 bi morali istega zvišati za 49^ odstot. Zvišali so pa zaslužek le, in to kjer so ga, za 5—10 odstotkov, in sicer oni znižani zaslužek od leta 1S98, torej od 67 centov. To je le ubozih 7 centov več, ali zvišali so dnevni zaslužek od 67 na 74 centov. Tovarnarji imajo še vedno vsvojem žepu 26 centov od zaslužka od leta 1897. Dalje seje pa tudi skazalo, da so vsled naznanjenega zvišanja zaslužka tudi kaj brzo od delavcev zahtevali več storjenega dela in to za isto plačo. Deloma so je to delo pomnožilo po jednostavnem podaljšanju mere, ktera velja pri tem blagu. Kos blaga jo bil dolg 50 jardov in ta jo sedaj podaljšan na 57 jardov ; za ta kos dobe delavci sedaj 27 centov namesto 25 centov. Toda preje so za 25centov samo 50 jardov natkali. Po Btarem roku bi torej imeli delavci dobiti za 57 jardov 284 centa. Iu to imenujejo tovarnarji za zvišanje zaslužka. Druga okoliščina, ktera vse zvišanje zaslužka znameuuje kot sleparsko, je tehnična sprememba bombažne obrti v državah nove Anglije. Mnogo tovarn, ktere so preje izdelovale najbolj navadno blago, so se aedaj uredile za izdelovanje boljšega blaga. Za izdelovanje boljšega blaga v istej množini je pa potreba tudi večje marljivosti in truda delavca, nego preje. Iu tukaj imamo isti zaključek, kakor preje pri jar-dih. Ista dolgost zahteva sedaj 12 odstot. več dela nego preje; zvišanje zaslužka pa znaša 10 odstot. Kak konečni vspeh bodo imeli ti različni štrajki, seveda ni mogoče še povedati. Toliko je pa vendar gotovo, da naj bi ravno ta skušnja z navodenim zvišanjem zaslužka delavcev bombažne obrti pokazala, kako OBkoBrčen in n9uasitljiv je kapitalizem, ker svoje ožemalske vijake vedno bolj in bolj stiska na rokah delavcev, kar za prve pomeni več dobička, za delavce pa več trpljenja in siromaštva. Ti delavci bi morali iz tega se poučiti, da se jim je potreba pripraviti za hudo borbo, ktera bi ta sistem potem za- vah kuhamo slobodo in srečo ljudstva, ni pravi? Stari Sam ponuja Filiponom svojo desno roko (z levo jih pa poliva curkoma s krogljami), obeta jim zlato prihodnjost (kakor v sedanjosti ruši s topovi njih domove), stari prekaujenec se duša, da jih bode ljubil kot svoje otroke (a misli si, da bodo prav po ceni za kapitaliste delati morali), — pa vse to ne pomaga nič! Filipinci odgovarjajo na to s puškami in se skrivajo po zakotnih krajih, kamor jim oprezni Yankee težko slediti more. Španci so zgubili bitko za bitko — stric Samov dolar je zadel vedno v črnb izdajstvo, ugnjezdeno v častnikih korumpirane španjske vlade. Vodje filipinskih VBtašev bo be do sedaj pokazali može, ktere mora ves svet občudovati. Narod, kteri ima na čelu tako srčne, hrabre in nepodkupljive junake, zasluži samostojnost in je popolnoma zrel, vladati se samega sebe. Stric Sam si je na Filipiuah lepo ,,godlo" pomešal. Ali mu je že dosti pokvarila želodec in bode postal pametnejši? Bog vč zato I Jaz pravim : „Stric Sam, vrni Be domu! Pusti pri miru ljudi, kteri tvojo Bladkojezičnost ne znajo drugače vrgla, z vso silo bi se morali ustavljati vsakemu poskusu vijak okolu njih še bolj priviti pustiti. Ako se ti delavci iz sedanjega položaja to priuče iu privadijo en?rgično se bojevati proti sovragu vseh delavcev, potem še niBO zgubljeni. Iznasib novm fcolonij. Filipinci bo n e z a u p n i. Singapore, 15. aprila. Slednja poročila filipinske Junte iz Manile pravijo, daje bila proklamacija filipinske komisije drzna in neza-dostljiva. Filipinci nečejo o prokla-maciji nič čuti, ker jih je skušnja poučila, da dela in govorjenje Ame-rikancev navadno niso v soglasju. Tudi v proklamaciji ni izraženo ni-kako jamčenje za samovlado ali obrambo proti izžemanju dežele od amerikanskih sindikatov in sreče-lovcev. Tudi general Otiseva proklamacija je nepravična in njemu, kakor tudi drugim poveljnikom ni mnogo zaupati. Washington, 15. aprila. Oddelek mornarice je dobil od admirala Deweya telegrafično poročilo, da je parnik ^Wheeling" po šestdnevni vožnji dospel iz Guama. V Guamu je Taussig uredil iz domačinov obstoječo vlado, ktera dobro uraduje. Domačini so posebno sposobni za vojno službo. Parnik ,,Nan-alian" je dospel v Guam. Kubanski tolovaji. Havana, 16. aprila. Wycoff, kteri je vsled suma, da je umoril amerikanskega kapitalista Blacka, zaprt, toda pozneje zopet oproščen, obdolžuje Ernest Duboisa in nekega Powella zločinstva. Duboisa, Bla-kovega strežaja so zaprli-v tisto hišo, v kterej se jo pripetit umor. Powell se je hudo upiral,* ko so ga prijeli. V bližini Santo Domingo in v pokrajini Santa Clara so izvršili tolovaji razne izgrede. Skušali so s |>re-tenjem izsiliti denar od španskih trgovcev, in ker se jim to ni posrečilo, zapalili so neko špansko društveno poslopje. Kitajci so bo pri Bvojem konzulu pritožili radi ukaza generala Lud-lowa, kteri tirja, da morajo hiše na Zauja cesti kjer stanujejo, izprazniti. Na tej cesti stanuje baje v nekterih sobah po 50 Kitajcev, da se je resno bati hudih posledic, ako se Mongolci razprše po vsem mestu. ceniti, .nego s Bvincem. Vojska je trpka, kakor nezrela tepka, ti pa rad whisky z slaščicami vživaš. Na bojnem polju ni tvoj prostor. Naj-bolji si doma, kjer se denar kuje, kjer se bahari, da se bliska, kjer se pehari, da se žep stiska. Sam 1 reci, da bo Filipinci kisli, da raBtejo previsoko na drevji, reci, da te hočejo iz ljubezni požreti — everything will do, but come home!" Zmaga nad Španci je v amerikan-ski armadi duh silovitega militarizma vzbudila. Amerikanski admiral Kautz, želeč svoje ime proslaviti, je na Samoa v družbi angleške mornarice to pokazal. Samoanski divjaki so mu pa krepko odgovorili, ter napadajoče čete na vojne ladije nazaj zapodili. Trije častniki so pri hitrem teku svoje glave pogubili, tudi moštva je bilo nekoliko ubitega. Zdaj smo torej tudi v drugem delu Bveta vojno prasko začeli. Reči se mora, da v Zjed. državah tri četrtine ljudstva (vsi misleči in razumni) privoščijo naši armadi toliko poštenih batin, kar jih le nesti zamore. 12. aprila bo v New Yorku imeli Single-taxeiji zborovanje, pri kojem je neki govornik rekel: ,,Molim, da Razmere na Porto Rici. Des Moines, Ja., 16. aprila. Charles F. Savior, agent poljedelskega oddelka, se je povrnil te dni od trimesečno^ potovanja po otokih Kuba in Porto Rico, ktere je obiskal, da bi se poučil o razmerah glede sladkorne obrti. On pravi, nova posestva Kuba, Porto Rico in Filipine obsegajo velik del z.-mlje, na kterej se lahko prideluje sladkorni trst. Porto Rico je otok čudovite plodovitosti. Otok je kakih 90 milj dolg in 40 širok, zemlja pa je iz razprhnjenega vulkaničnega kamenja. Polja dajejo tam več nego 100 let 40 do 50 ton sladkornega trsa na leto. Ves pridelek na otoku je sedaj 60.000 ton in Saylor meni, da bi se lahko podvojil. Poleg sladkorja je v drugi vrsti kava, v tretji pa tobak glavni pridelek za izvoz. Tudi ta dva pridelka se lahko, z zboljšanjem pridelovalnega načina, vpeljavo strojev itd. podvojita. Poleg tega raste na otoku južno sadje, kakor oranče, ananas iu kokosovi orehi izvrstne kakavo-sti. Med tem, ko zahtevajo oranže v Zjed. državah jako skrbno obdelovanje, rastejo iste na Porto Rici tako rekoč v divjem stanu. V družbenem oziru razločuje Savior štiri razrede. V Spance, kteri so na otoku imeli v rokah kupčijo, sedaj pri prenovitvi pa skušajo svoje kupčije prodati iu se v Evropo povrniti; v prave Portoričane, potomce Spancev ki so v deželi vzrastli iu stavijo veliko upanja na bodočnost ; mešane in delavske sloje, malo ali tudi nič mešane potomce zamorskih sužnjev. Ločitev teh poslednjih slojev v družbenem oziru ni tako veliko, kakor v Zjed. državah med belopoltnimi in zamorci. Ne malo delavcev živi za 5 centov na dan. Iz tega vsakdo lahko razvidi, da imajo povsem nezadostno hrano, in da so ljudje slabotni in telesno malo razviti. Saylor smatra tamošnji človeški rod dobrim, toda trebalo bode razvitka skozi več rodov, predno bode dajal za ameri-kanske zahtevo sposobnih delavcev. Mogočost naložiti kapital je Eedaj zelo omejena. Zemljišča so v trdnih rokah in močno s hipotekami obložena, ktere imajo v lasti Španci. Te hipoteke bi sicer lahko Amerikanci pokupili, toda ljudje pričakujejo, da se bode sedaj razvitek dežele zelo hitro vršil, zato so vse cene poskočile na trikratno visočino, kakor so bila pred vojsko. Saylor svetuje kapitalistom, ktere bi morda veselilo denar v zatočnej Indiji naložiti, bi Bog vojne obiskal našo armado s hitrim iu popolnim porazom." Zbrani so to izjavo viharno sprejeli. Naša armada zasleduje krivične namene in s tem je zgubila pravico na sočutje ljudstva. Državniki v Washingtonu so izdajalci naroda, kteri služijo v korist pojedinim osebam. Kaj hočemo od sedanjih držav druzega pričakovati? Delavski stan mora vse stroške, ktere samoko-ristna podjetja takozvauih višjih stanov veljajo, s trdim delom zaslužit!. Ti stanovi silijo delavcem si svoje verige kovati, pa dan računanja bode prišel, trda pest vzbujenega orjaka — delavca — bode potisnila sleparsko šemarijo sedanjih državnih naprav v minolost. Oziraje se na Samoansko vpraša nje, je znamenito vedeti, da je 75 odstotkov ondotnih prebivalcev, nemškega rodu. Nemci so posestniki velikih posestev in kupčijskih podjetij. Oni dovažajo in izvažajo do malega vse blago, oni bo bankirji in delodajalci. Več nego polovica BamoanBkih domačinov je odvisna od nemških podjetnikov. Da vsled tega Nemci želč nadzorovanje vladanja, je umevno. Njih da sami potujejo tja in razmere na mestu opazujejo. Edi no podjetje, ktero v bližnji bodočnosti obeta lep dobiček, je „ hotel". Podnebje je po zimi tam tako gorko in dežela tako blizu Zjed. držav, da bode najbrže v kratkem času mnogo amerikauskih družin iskalo tam zimska letovišča. Za delavce sedaj ni še nobene prilike; izučeui rokodelci, kakor te-, sarji, zidarji itd. zaslužijo po ameriškem denarju kakih 60 centov na dan, neizučeui pa po 30 centov. Kadar se bode dežela poamerika-nila, potem seveda bodo potrebovali boljših delavcev in jih tudi boljše plačevali. Sedaj pa ni nika-kega povpraševanja za take ameri-kanske delavce, ter bi tudi ne imeli najmanjšega upanja, toliko zaslužiti, da bi zamogli živeti, kakor ao vajeni. Uwtoii se je umaknil. Manila, 17. aprila. General Law ton se je danes zjutraj z svojim oddelkom povrnil od ekspedicije v pokrajini Santa Cruz. Ekspodicija je bila sicer vspešna, toda vkljub pridobljenih zmag so se morali Amerikanci umakniti nazaj in osvojeni teritorij se nahaja zopet v rokah vstašev. \ nekem pogovoru je reke! general Law ton, da je v sedanjih razmerah potreba 100.000 mož za podjar-mljenje Filipin. Velike težave so v BEERBEERBEERBEER E B E E B E E R B E E R B E E R B SUPERIOR STOCK W Q O Prodaja se povsodi. R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E BEER BEER BEER BEER R R E R B E E R w » * T lie BQSCS BREWING CO., LAZE LINDEN, MICH. upliv je bil v tem oziru merodajen do leta 1891, ko bo se Nemčija, Anglija in Zjed. države pogodile ▼ združeno nadzorovanje teh otokov. Nemci, živeči na Samoa, so to tri-državno nadzorstvo smatrali kofc nasilstvo nemškega življa. Nedavno je bila volitev samoan-skega kralja. Zastopnika Anglije in Zjed. držav sta podpirala volitev Malietoa Tanu. Nemci in njih zastopnik bo pa hoteli druzega plemenskega načelnika z imenom Ma-taafa. Slednji zapoveduje veliko močnejemu plemenu domačinov, pa sta angleški in amerikanski državna zastopnika postavila Malietoa na kraljevi prestol. Mataafa se ni hotel novemu kralju podvreči, osobito že radi tega ne, ker mu je nemški zastopnik rekel, da je volitev njegovega nasprotnika neveljavna. Položaj je postal tako napet, da bo začele pokati puške. Gotovo pa je, da ee je amerifiki admiral prehitel, ko je hote^samoa-ško vprašanje rešiti s topovi, ktero je spadalo v področje poklicanih diplomatov. Kak bode konec te homatije, ne v6 nihče, ali vojne med velevladami se ni bati radi samoanakega vprašanja. Entered as second clas matter at t£e New York, N. Y. Poet office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih dnlavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredili: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—f pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, >, „ „ pol leta . . . . „ 3.50, „ Čjtrt leta.....1.75. V Evropo poči I jamo list skupno dve številki. „ Jlas Naruda" linaja vsako in sjboto. rt ( Au „GLAS NARODA („Von 3 of the People4') Will be isir-d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. tega odseka namerava amerikan- sko-filipinsko komisijo naprositi, da se izjavi pod kakimi pogoji bi sprejela pod vržen je vstašev, drugi del pa namerava Aguinal-doa pridobiti , da te pogoje sprejme. Ne vedo pa, kteri člani se bodo osobno upali iti k Aguinal-du. Več članov te komisije je Aguinaldo že k smrti obsodil, ker so za prosili, da bi se bojevanje prejenjalo. Ameriški prostovoljci eo prosili za odpust raz otok Luzon in hočejo sami plačati prevožnjo v Zjed. države. Na otoku pa hočejo osnovati narodno gardo. Prošnjo je podpi salo 4000 prostovoljcev. Profos maršal je zaplenil S 100.000, ktere so na jugu Luzona nabrali in jih odposlali Aguinaldovim agentom v Mauilo. V Manili so Ame-rikanci iztaknili naborni urad Filipinov, poikovnikain dva kapitana so zaprli. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača j °0 centov. Dopisi brez podpiqa in opobnoeti v- up natisnejo. De';ar uaj se blagovoli poslati po M on Ord-r. Pj • spremembi kraja naročnikov rroe• aio, da se nam tudi prejšnje btvi*1 naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika 0 »pir.om in pošiljatvam naredite uas lovom: „Glas Naroda", l'.»9 Greenwich St. New York City. Razne vesti. tropičnem podnebju bojevati gueri-lo vojsko. Z mojo brigado bi zamogel priboriti vs<> deželo od jednega do druzega konca, ko bi ne bilo potreba v osvojenih krajih pustiti posadke. Ako bi pa tu hotel storiti, bi mi kmalu zmanjkalo ljudi. Vstaši so baje svoj sedež prestavili v Tailaud, 47 milj proti severu. Prestano je- New York, 16. aprila. Vče-rajšna SI pojedina srebrninarjev v Grand Central Palace je bila, da uporabimo dobro amerikaDBko frazo, ,,kričeč vspeli" bodisi glede števila udeležencev kakor tudi njihovega navdušenja. Najmanj 3000 osob se je snidelo, ktere so pri vstopu srebrninarskega apostola Bryana tolikanj hura klicali, da so postali skoraj vsi hripa-vi. Velika večina navzočih je bila v navadnej obleki. Le malo osob je bilo v ,,fraku" in še ti so bili na sumu, da so „Goidbugs" in njihovi mizni sosedje, so jih nezaupljivo od strani opazovali. Se le ko so videli, da ima tudi srebrninarski prerok zaničevani ,,lastovičui rep", izgiuola je nezaupnost proti namišljenim ,,Goldbug3om". Bryan je prišel pozno, ko so že skoraj juho posrbali, potem pa Amerikansko posadko v Calumpitu so pomnožili. Imenovau je posebni je nastal pravcati orkan navduše odsek, kteri bode preiskoval odškod-uinske zahteve, ktere so vložili ptuji konzuli v Manili in Iloilo. C o 1 n i n s k i dohodki v H a -v a n i. VVush i ogton, 17. aprila. Pomožni tajnik Meiklejohu je danes naznanil, da je bilo meseca januva-rija v colninski hiši v Ha van i $742,433.93 dohodkov, februvarija $706,908.52 in marca 8396,925.31, skupaj $2,346,267,76. Med temi je bilo 82,036,732 uvozninske, $223,-325 pa izvozninske colnine. Dohodke smatrajo zelo ugodnim, ker je colnina v tri dni krajšem februva-r ju le za $35.523 za janlivarjem zaostala, ona meseca marca pa se za $154.491 povečala. Zopet zvabljeni v zasedo. Častnik ujet, 14 pomorščakov pogrešanih. Washington, 18. aprila. Nastopni brzojav je dobil danes pomorski odelek in sicer od admirala Deweya: Manila, 18. aprila. Vojna ladija ,,Yorktowu" je obiskala 12. t. m. Baler na iztočnej obali Luzona, da bi oslobodila 30 španskih vojakov,tri častnike in dva duhovna, ktere je zajelo 400 domačiuov. Nekaj vstašev je bilo oboroženih z Mauaerjevimi puškami po. so domačini. Poročnik Gilmore. ... je bil zvabljen v zasedo, bil napaden in vjet. Njegova osoda je neznana, ker so vstaši odklonili stopiti v dogovtr. 'Prelagalec brzojava s pikami določena mesta ni mogel prevesti. Baler, v čigar bližini seje napad prigodi), se nahaja ob izt^Čnej ohali Luzona in je glavno mesto vojaške proviucije E1 Principe. Vsa pokrajina je gorata in pokrita bujnim rastlinstvom. Domačini bo znani kot strahopetni, maščevalni in krvoločni. Baler je imel po poslednjem španskem štetju 1911 prebivalcev. Po kopnem je mogoče ▼ treh dneh priti čez Bomgabong v Manilo. Manila, 18. aprila. Več Jivnih in premožnih Filipinov Ionizira odbor, kteri bode poli napraviti sporazumenje med in Amerikanci. Jeden del nja. x 266; Podpredsednik: Geoh«j Kotce ; L tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Štefan Basovec ; Blagaj.: Matija Agni6, Bcx 266. PREGLEDOVALCI KNJIG : John Habjan ; John Prešikn, Box 2S6; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glasilo: „GLAS NARODA4 gocenosti in potem še eami sebe. Trajalo je štiri uri predno je zamo-gla požarna hramba požar omejiti. Ako bi se bil pripetil požar ponoči, bi bila velika zguba človeških življnui neizogibna. Petrograd, 17. aprila. Včeraj je bilo zopet veliko število shišalcev tehničnega zavoda izlot-e-iih in s policijskim spremstvom od tirani h na železniško postajo. Drugi študentje, med temi mnogo žensk, kteri dosedaj niso imeli h policijo še nič opraviti, so jim sledili in poskušali na Newskv Prospektu vprizoriti demonstracijo, toda policija j«' isto preprečila. Policaji na konjih in p-š so množico napadli in razpršili in veliko osob zaprli. Dunaj, 17. aprila. Od vojnega ministrstva imenovan tehnični od-bor je v nekem kamonolomu delal poskuse s t »koči m zrakom kot razstrelilno t vari no. Izid poekušenj še n i bo objavili. Bomba v, IS. karji so pozvtdeli, kuge 250.000 osob nalezljive bolezni, število šf ni pop precej višje, k.t domačini znanijo vse slučaje. Z vročim vremenom tudi bolezen pojenjuje, ktera so je sedaj že v tretjič pokazala. Bruselj, IS. aprila. V krajih Charleroi iu Mons, kteri so že znani kot prizorišča ljutih štrajkov, se je zop^t pojavilo gibanje, in je že bajn IS. 000 premoga rje v i)iK"iia ]M>vot. p<> II. Sienkienk:. u.) (Konec.) Proti večeru, ko so se sivi oblaki po solčnem zah"du pričeli tanjšati in Bvetleti, je šla Autea v vrt, kjer so se po vrtnarja deželnega oskrbnika vsajene in negovane cvetljice ravno malo popravile od viharja prejšnjega dne. In ko je tako tukaj pred posameznimi cvetlicami obstala in jih pregledovala in mislila kako bode drugo jutro najlepše od teh odrezala in jih nesla na mesto Jožet a iz Arimatejein ozuljšala grob križanega, je tukaj ugledala tri kasne cvetlice na vitkih zelenih steblih, vzrastle so njej do ramen, tako lepih cvetlic še ni videla v svojem življenju. Že na dan njenega prihoda seje na nje ozirala. Ali od onega časa so še zelo visoko vzrastle, njih zeleni popki na koncu bo se zelo razširili in sueženo beli cvet je lukal iz njih, kterega vonjava se je prijetno razširjala po vaej bližnjej okolici, le še gorkih Bolčnih žarkov so čakale, da se popolnoma razeveto. Drugo jutro je solnce vshajalo z vso svojo krasoto. Ne le za te taj-nostne cvetke v vrtu Autee, ne, za vbo okolico, za ves Jeruzalem, za veBoljni svet. Vse božje stvari je Bolnce tako lepo obsevalo in ogrevalo kakor bi človek mislil, da je ta dan v istini še le prvič izhajalo, — ker je dosedaj obsevalo zemljo, bilo je le nekak sanjaški napovedovalec. In ko je Antea stopila na vrt, da bi cvetke odrezala ter jih nesla na grob križanega, so jo že pričakovale kakor bele svetilnice, in se jej v lahkem jutranjem vetriču pri-pogibaie kakor iz golega spoštova- nja, raz snežno belega cvetja pa prihajal tako krasni vzduh, kakor bi bila vsaka cvetka objednem altar in kakor bi bil vsak stregljej njih nežnega perja molitev in kadilo za žrtve uik. Ant^a s« je p.-ipogniia in odtrgala jedno cvetk. Toda predno je zamogla drugo odtrgati, čula j® v hiši glas deželnega oskrbnika, kteri je z velikim spremstvom dospel pred vilo, in da ga pozdravi, je klicala dolžnost hišno gospodinjo. Ravnokar je mogočnež pristopil obrazom kazočim pol nasmeha, pol nejevolje k svojemu sorodniku Cinni. ,,Saj ste bili predvčorar-jem navzoči pri križanju, — ali ste kedaj tako čudno lju Jstvo videli kakor so ti iz Judeje, kterih vlado mi je izrodil cesar? Ali ni bil ta hrup križanja največja neumnost, ktero so zamogli uprizoriti veliki duhovni? Ali ni še to dovolj, da so t^ga no-votarja in prouzročevalca nemiru, kteri mi je že ves Galilej in Sama-marijo uprl, so ga še celo v Jeruzalemu križali in s tem napravil: iz gluuiača celo Boga, sedaj pa še celo pripovedujejo, daje--" Prejenja je, ker uprav sedaj so se odprla vrata iz vrta v sobo in kakor bi jo obdajal izvanredni sijaj milica, se je prikazala Antea v iije-nej snežno belej grškej obleki, v rokah pa imela na dolgem steblu lilijo. Cula je poslednje besede pro-kuratorja, in ker je tako hitro pre-jenjal, rekla, vzdignivši roko kakor k prisegi : ,,ln kaj pravite Vi?" ,,Neumno je vso to budalost ponavljati," je odgovoril deželni oskrbnik pri vzdignivše ramena. ,,Toda oni pravijo, da je sedaj celo zopet vstal. Njegovi učenci in žene, ktere so po vsej deželi do sem za njim hodili, so danes našli odprt grob, in on sam, kteri je že prod štiridesetimi urami na križu umrl, iz groba zginoll" < 'udno, da je ta mogotec, kterega je navadno vse tako pazljivo poslušalo kadar je govoril, pri poslednjih besedah jecljal. s Ob jed nem pa je oči pobesil, češ kakor bi se mu bila prikazen bleščala. In ko je Antea zopet roko vzdignila in v dokaz resnic« hotela priseči ter rekla : „Da, vstal je!" »Sedaj je bilo ponosnemu proku-ratorju, kakor bi se tla pod njim majala, majala kakor na dan križanja na Goigati in okolici. In ko je potem še Cinna, potomec cele kopice odličnih rimljanov,! proti njej stoječej na dverih hitel, ter pred njo, ktera je sedaj tukaj stala v polnej krasoti in zdrava kakor riba, pokleknil, jo za roko prijel iu vskliknol: ,,Vstal je in mi ž njim !" Sedaj je bil za rimskega mogočneža vrč poln. Zaničevanje in jeza se je ob jednem prikazalo na njegovem obrazu. Obrnol se je brez nadaljnega pozdrava za odhod, in ko se je zunaj vsedel v nosilnico, je zapovedal, da naj ga kakor hitro mogoče domu neso, potem pa je mrmral sam sebi : ,,Vsejoduo mu je bilo, kaj je ta Nazarenec iz Judejcev ter druzih njegovih rojakov napraviti hotel. Ako pa celo za moje Rimljane in posebno take kakor so ti, kteri so komaj na mojo zemljo dospeli, vstal, in jih je napravil prav tako neumne kakor svoje Galilejske ribiče in žene, potem pač ni daleč oni čas, ko se bode iz tega oddaljenega kraja pretreslo vse rimsko cesarstvo!" Drobnosti. Iz Gates, Minn., nam poroča naročnik lista: Konečno se je vendar oglasila spomlad tudi pri nas v Minnesoti, ali bolje rečeno poletje kajti tukaj imamo le zimo in leto (tudi pri nas v New Yorku je tako), kakor hitro skopni sneg, nastane takoj vročina, v jeseni pa po vročini takoj mraz. Spomladi in jeseni je sredna temperatura le kratek čas, jed v a po mesec dni; pet mesecev imamo toraj mraz, pet pa vro-^ čih. Tako se nam je hitro navaditi po mrazu vročini in narobe po vročini mraza, in smo zaradi kratkega poletja z delom vedno v zadregi. Zimo z snegom smo imeli ravno pet mesecev in bila je zelo ojstra; toplomer je vpadel celo 45 stopinj pod ničlo. Dne 10.H. m. smo pričeli sejati. Tudi naše ptičice selivke se vračajo iz juga, da nas bodo razveseljavale z njih petjem pri težavnem delu; tukaj imamo vrane, šoje, divje race in peteline, sokole, predrzne vrabce in neke vrste „črno-perce", ktere nazivamo ,,Indija-narji", ti so podobni ke som, vlačijo se skupaj na tisoče, in ako ne bi bili škodljivi na polju, bi še prenašali njih neprijetne akade ; lastovice tudi že dohajajo. I. S—r. * * * V staro domovino so se vrnili: Franc Zagorc iz Newcastle, Pa., v Št. Jernej; .Jobn Prime iz Lorain, Ohio, na Ig; Frank Pisek iz Johnstowna, Pa., v Mokronog; Frank MiheliČ, v Drago; Frank Mlakar, Frank Janez, Frank Troha v Stari Kot, vsi iz Mariane, Ark. ; družina Latz iz Chicage, 111., v Borovnico: Frank Mihelič iz Irwin, Pa., v Dolenji Logatec. * * * Napaden stražnik. 25. marca dopoldue pelo in razgrajalo je več fantov na Marije Terezije cesti v Ljubljani. Tam službujoči straži.ik jih je opominjal in ko se niso za opomin zmenili, je na to uajhuja razgrajača prijel in areto-val. Drugi fantje planili so vsled tega na stražnika, ga tepli iu suvali in mu aretovanca iztrgali iz rok, potem so pa pobegnili proti Šiški. Stražnik je bil na vratu in na roki ranjen. * * * Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca marca leta 1S99. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 863 strank 310 723 gl. 23 kr., 669 strank pa uzdignilo 310.890 gl. 69 kr. V prvem četrtletju dovolilo se je ISO prosileera posojil na zemljišča v znesku 130.290 gld. * * * Priče tek stavbnih del v Ljubljani. Ze se je zopet pričelo stavbno delovanje v ljublj. mestu. Materijal se dovaža že v dokajšni meri po vodi in po suhem. Stavbna sezona bo letos dokaj živali na. Požar je vničil dne 31. marca v Zadragi pri Tržiču troje hiš z štirimi hlevi. Goreti je začelo pri Kregulju. Skoda je velika. Tržiška požarna bramba je hitela na pomoč. * * * Zadušil se je Lovre Solar v Stari Fužini v Bohinju, in sicer v sirarnici. * * * » Za očetom. Ves gladen in piemerznjen zglasil se je na magistratu v Ljubljani 11 let star deček .Tanos Kalscaz iz Sibinja na Sedmo-graškem. Sel je bil z očetom na Dunaj dela iskat ali oče ga je na Dunaju zapustil na skrivnem in tako je ostal sam v velikem mestu. Neki krošnjar se ga je usmilil in ga vzel seboj v Gradec, odkoder je prišel sam peš v Ljubljano, češ, da bode morda tukaj našel svojega očeta, ki je zidar in je z Dunaja od-išel proti jugu. Deček hotel je iti tudi še v Trst očeta iskat ali magistrat mu je dal podpore in ga poslal domov na Sedmograško. * * * Občinska volitev v Ž u -žemperku. Pri občinske volitvi bil je županom izvoljen soglasno dosedanji vrli župan, g. Ivan Ve-liovec. Svetovalcem izbrani so bili tudi soglasno v sledeči vrsti: Žlajpah Franc iz Žužemperka, Mrvar Franc s Cviblja, Plot Franc z Retja, Pečjak Franc s Hriba, pl. Fodran-sperg Avgust iz Žužemperka, Valand Franc iz Žužemperka, Slogar Karol iz Žužemperka, Kovač Anton z Gor. Križa, Mrvar Franc iz Šmihela in > - Pehani Josip iz Žužemperka. * * * Dan nezgod je bil za Celje praznik D. M. dne 25. marca. V Gaberju padel j a raz svislij svojega gospodarskega poslopja gostilničar Fr. Sveti, si prebil črepinjo ter kmalu umrl. Isti dan zginila je 561etna Antonija Stiebenegg, da se še da les ne ve kam. Zvečer istega dne se je zadavil nad kosom mesa zasebnik Fran Grossauer, tast celjskega profesorja E. Potočnika. šič, Ivan Vranešič in Ivan Milino-vič. Og^nj je nastal vsled neprevidnosti C vetko viče vega 221etnpga sina, ki je s svetilko nerodno ravnal. Zgorelo je več poslopij, mnogo pohištva in pridelkov ter nekaj živine. Škode je 6070 gld. Orožnik ubil orožnika. Nedavno je bil imenovan orožuiški Btražmojster Flerik zapovednikom orožniške postaje v Nagy-Szalanczu. Pred kratkim je Flerik naznanil orožnika Lukacsa, da prihaja redno prekasno v vojašnico. Vsled tega je Lukacs Fierika b svojo pušku ustrelil v prša, da je obležal takoj mrtev. Lukacs je nato zbežal v uniformi in s puško brez sledu. Sleparska sodnijska komisija. K neki ženski na Dunaju sta prišla te dni dva moška, ki sta Be ji predstavila kot sodnijska uradnika. Vprašala Rta žensko, ali stanuje pri nji neki Lepili; žena je pritrdila. „1 radnika" sta potem povedala, da bo Lepin zaprt, ker je nekoga okradel ter storil na 41et-nem dečku nenraven zločin, tako da je deček zategadelj umrl. Nato sta preiskala Lepinov kovček ter ,,konfiscirala" več srečk, zastavnih listov, uro in nekaj denarja. Zvečer, ko se je vrnil Lepin z dela, se je izkazalo, da sta bila sleparja premetena tata, ki sta odnesla vse, kar je Lepin imel. Zanimiv doživljaj. Be-rolinski listi poročajo, da je nedavno sin nekega posestnika, Ivan S. iz okraja Flotovva izmaknil svojemu očetu 100 mark ter se odpeljal v Beroliu, kjer je imel teto. Vedel ni sicer, kje ta teta stanuje, toda to mu ni delalo sivih las, češ jo bode že našel. Ivo pride v mesto, je vprašal neko žensko, katero jo srečal, je li ve, kje je njegova teta. Ta mu je odgovorila, da je ona njegova teta in peljala ga je v stanovanje, ga pogostila ter mu pri pravila postelj. Toda ko je hotel naslednjega jutra mladenič vstati, ni bilo niti tete, niti njegovih 100 mark, celo obleka njegova je izginila. Čakal je dolgo, slednjič je začel kričati skozi okno. Prišla je mimo neka ženBka z otrokom v naročji. Ta se je usmilila gospoda Ivana, položila je dete na postelj, češ, naj nekoliko pazi nanj, ona pa poj de po teto, ker ve, kje da je. Zopet je čakal mladenič prav do večera z otrokom, a niti ,,tete", niti druge ženske ni bilo uazaj. Slednjič se ga je usmilila policija, katera mu je preskrbela obleko ter brzojavila očetu : ,,Sin Ivan ter njegovo dete sta tu, plačajte stroške za obleko itd. ter pridite ponj. v Leadville, Colo., darovali so: F. Marold, SI, Anton Smolič, Nekdo iz Cerknice po 50 ct, Pavi Kuljey, John Marold, Ign. Hegler, Stefan Pozelnik, Anton Jelenic, Tomaž Kekich, Ant. Prilesnik, Nik. Popovi čevič, Josef Lampe, Ana Lenič, po 25 ct., Josip Papež 10 ct., Anton Gilač, Josip Drobnič, Janez Praznik in Jernej Marolt po 25 ct.; g. John Udouč je nabral v Hough-vill«,Ind., darovali so: Ant. Hrast, $2.25, Ant. Struna $1, Josip Zev-nik, John Udovč po 50 ct., John Krafina, Frank Kastelic, Josip Turk, Josip Sparovic, Martin Ba-nič, Valentin Zupančič in Frank Struna po 25 ct., g. J. A. M. v Jolietu SI; John Russ, Pueblo, Colo., $ 1; g. Andrej Caserman v Pietraiu, Pa., nabral od: Andrej Caserman, John Celarc, Matija Dremelj, Matija Mirte, Martin Ku-rr-ar, Ana Puc, John Bečaj, Martin Hribček, Alojzij Hrovat, Anton Hribar, John Jelovč^n, John Re-gina, Miha Umek, John Troha, po 25 ct., Josip Jar 15 ct.; John Praprotnik, Aurora, Illinois, 2-3 ct. ; gospod Josip Jordan nabral je v La Salle, 111., darovali so: Mat. Laikovič §1, Jos. Jordan 50 ct., Frank Černe in Simon Kavčič po 25 ct ; J. Počkaj, Madison, Ili., 25 ct.; g. John Peternel v Blocton, Ala, nabral, darovali so: Frank Keržič SI, Mat. Stanovanje in John Morene po 50 ct., Gregor Kokalj, Marija Peternel, Fr. Hrovat, Jjhn Peršina, Vincenc W'idmar, Mos Wise, Fred Dericott, Andr. Grill, John Gjuš, John Kren, Jak. Auton, Stefan Woitsek, Tim Deives, Ant. Kopriva, Matija Furlič, Frank Kužuik, Anton Kužnik, John Peternel po25ct., Ben. Mošnar iu Mat. Saver, po 10 ct : g. Frank Marn iz Alexandria, Ind., nabral SI, darova liso: Fr. Marn, njegova žena in sin, Anton Urbane po 25 ct- ; g. Edward Schmidt, v Ramey, Pa., nabral od: Kd. Schmidt SI, Frank Brudar 55 ct., Frank Rupnik 50 ct., Frank Janežič SI, Matija Kenda in Jakob Eisner po 30 ct., Matija Kastelic. George Struz, Vincenc Janežič, Jakoh Perko, Martin Haisch po 25 ct., Gregor Strutz 10 ct. ; g. John Giacomini, Galup, N. M., nabral od : Mat. Benedek, I no Mrak, Jakob Peternel, Ino Giacomini po -fl, Joe Demšar in Gregor Oblak po 50 ct., Valentin Saušek in Ino Peternel po 25 ct., Skupaj $45.80, I. izkaz $5, skupno S50.S0. K je Je? FRANC ARKO, doma ix Zapotok* pri S ulražici; v Ameriko je Sel in to v Bremenu na morje še dne 7. januarja t. 1., a sedaj nič ne vem kje je. Ako kdo rojakov kaj o njem naj blagovoli naznaniti njego-vej sestri: Johana Ark o, 210 E. MadiBon Ave, Cleveland, O., ali p* „Glas Narodu*(26. ap.) ^ j r^i^ k-rr«—, y—i —-4,—4 rr, «, - Najceneje vožnje listke iz Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F. SAKSER, iog Greenwich St., New York. ■Ti »"^»Vi^ •*< rTi-< >' Vino na prodaj. Dobro rudeče californiško vino prodajam po 35 do 50 centov galono s posodo vred. Dobro belo vino od 50 do (j5 rentov galono s posodo vred. (15. ap.) NIK. RADOVICH, 702 Vermont St., San Francisco. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i sloven-s ki Smesnice, V gost i 1 n i. Gost ( gosti Iniear-jevi hčeri) : ,,Prinesi mi lepo dete pol litra vina in steklenico sveže vodo." — Dekl ica: ,, Naše vino Vam ne bo potreba z vodo mešati, ker so ga naš oče baš sinoči zmešali 1" 7€ T 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo^ finim w h i skevem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo Bern pride in ne vč kam, naj ae le pri meni oglasi, in zadovolji 11 bode z vsem. Moj saloon jt^ le tri bloke od postaje (dip.,)- JOSEPH PEZD1RTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899. Veduo bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAK BAY, MICH. Laški defravdantje. Kako izborno znajo Lahi upravljati z občinskimi denarji, to se vidi v Istri. Skoro vsak teden pridejo na dan kake defravdacije. Zdaj ima sodišče zopet vse polno dela v Milju, kjer so laški gospodarji veliko let občino kar sistematično škodovali. Preiskovalni sodnik je dal aretovati bivšega župana Ubaldinija in dva' druga Laha, preiskava pa teče tudi proti bivšemu županu dru. Val Ionu. IstrBki deželni odbor ni v treh letih nič zapazil, kako v Milju kradejo občinski denar! Ali ni to čudovita nebrižnost — ka-li? Znak poljuba. Mati: ,,Ako ima človek koga rad, ga poljubi." — ,,Hčerka: ,,Toraj ima tudi naš oče rad pestunjo, ker jo večkrat poljubi!" Več ur na zvoniku. ,,Po-čemu ima ta zvonik štiri ure?" vptaša šaljivec tovariša. — ,,Tepec, ako hočejo štirje objednem pogledati na uro, da ni potreba eden na druzega čakati?" V hotel u. Gost: ,,Dvajset krajcarjev tako majhna klobasa .... in poleg tega še smrdi." — Natakar: „Oprostite, gospod, ako bi bila klobasa večja in dražja, bi še bolj smrdela!" Požar. V Tribučah je dne 19. marca gorelo pri posestnikih J. Cvetkovič, M. Dragoš, Job. Vrane- Lahi groze s protestanti z m o m. Pazinski Lahi so silno nezadovoljni, da v hrvatskem Pa-zinu imajo hrvatske propovedi, in da se čita pri maši evangelij v hrvatskem jeziku. Teh Lahov je sicer le jako malo, glasni pa so tako, kakor daje ves Pazin njihov. Zdaj se je upravni odbor mesta pazin-skega pritožil proti hrvatski litur-giji na politično oblast., vrh tega pa se hočejo Lahi pritožiti najprej pri tržaškem škofu in potem pri papežu, a če še pri tem ničesar ne opravijo, potem hočejo vsi prestopiti k pro- Nemški M i h e 1 testantizmu. To so prave prismode, Iz Afrike iz Kameruna, ktere bi bile za vsako veroizpove- Dobivamo pristnega ruma, danje nič vredne. Iz nemškega Kitaja, Prav finega čaja, Potreba nam je še Samo-var, In kos Amerike v dar. Listnica nredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana G. B. M. v St. L., Mo. Debrecin je na Ogerskem toliko je gotovo, na vsakem zemljevidu Ogerske ga od-mah najdete; ni potreba se Vam jeziti zato, ako je na Nemško prišlo, saj napaka se lahko primeri. G- F. L. v C. B. C. Skoraj sleherni mesec imamo v New Yorku kak avstrijski parnik, ti so zasidrani v Brooklynn, a ne prevažajo ljudi, temveč samo tovor. Iz Trsta Darovi. Za družino Mihe Ste- do New York vozijo po 6 tednov, pic smo prejeli : Blaga duša v Mich, zato ker med potjo po več Ink obi-$5 ; J. Krainz, New York 50 ct.; ščejo in tovor skladajo in nalagajo ; Frank Groshel, Gibson, N. M., $1; tudi se mnogokrat pripeti, da pri-Florijan Prost, Camden, Pa., 25 pij nje kak Lloydov parnik, a ne s ot. ; John Suppan, Glendale, W. potniki; tudi v New Orleans po-Va., 25 ct.; g. Ign. Hegler nabrali gosto dohajajo avstrijski parniki. Samo 50 komadov imamo še Koledarja za 1.1899 velja le 25 centov. To pač znači, da je dober, ker od 1600 je to pač malo števila. Kdor Slovencev ga še nema naj se brzo oglasi. FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro do m o-v i n o Sloveucem in Hrvatom, za 100 ^old. avstr. veljave treba dati $40 80. Slovencem smo že odposlali blizo 3 miljone gold. Pišeta lahko Rloveusko, ali kakor drago^ pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim ! Francoska parobrodna dražba Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avetna). Parniki od pljujejo vsako eoboto ob 10. uri dopoludne iz pristanidča štv. 42 North River, ob Morton Street; La Touraine dne 22. aprila. La Gasgogne n 29. i* La Normandie t» 6. maja La Champagne 13. m La Bretagua »> 20. ii La Touraine D 27. n La Gasgogne n 3. junija. La Champague ii 10. 11 La Bretagne ii 17. u La Touraine 24. j, La Gasgogne n 1. julija. La Normandie ii 8. ,, La Champagne ii 15. i« La Bretagne a 22. ii Prvi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREBN NEW YORK. Vsem roiakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO iu DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi Ik^og-lj isce. S pozdravom iu odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi v staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 -GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestuo na naa obrne. Sto-tisoče pošljemo .vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kuri uajceuej i kad^-r mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi dragi najmanj 841 ali -^41 "jO. zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranj^k-m v 14 dnevih, ko jih c'.rngi p«> m-stce zadržujejo. Pazite na številko ll»9 liieeuwieh Street, kamor Vas drugam f=pelj*-; r>, Vas slepijo, mi stanujemo v išt^j hiši v prvem nad »t roj-ju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času. yaeagogogogagogag r 1 V& m Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ iiAiV KA^) CMS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. T;i banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno iu je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kt< ri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedžMne in vs.i v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ- NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. lev ION. TANCIG, M fotograf, v Calurnetu, Mich. e. ti! j o ono rri} .'^roča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelo.'ni /VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svr ; del ; ari: ■ i m, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi ra-ti"\ : IC LE ali broches za ženska, ravno tako IGLE za m -k'- vk-j z slik mi. kar je zelo pripravno darila ob raz-nih prilikah. Ti: i priporočam slavnem občinstvu v Calurnetu in oko-': ci sv > boga L j salogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. I>-.;r ;. i v i slike iz stara domovina, pošljite mi sliko Vašo, c. i I Vu r 'in; ti doma, in vse skupaj denem na eno Bliko, i .. iic . ko knkor bi bili objednem slikani. Z epoSr-ovanj^m udoui IGNATIUS TANCIG, C ALI": :ET, MICHIGAN. THE PRINCE LINE navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 tou ter vazijo iz IIŠTo \a/ "Y"or"k:a -v G-ondLrrx. Išfeapol „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Princ ", ,,Italian Princu" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75. Karlovt>c $28.50. Insprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, ---— NFW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. » Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okoliri, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj na c cesti v Red Jacketu, IVIich., ^.salcon^ G. MARTINI je odprl in prode druga V' "• '9 FB&miAO ■ M v b -Bale) raznovrstna CALIFORSIŠK A in i. .:. LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. vabi. da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI Cjt^v 400 Elm Sir., Leadville. < olo. Vedno t*>čim fi'm, sv^-ž^ PIVO. dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam tine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov 111 grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigara) po jako uizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kraiijska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z 3lamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujej . Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu i ič ne plača, akv> se mi gotovi uoyci, Money Order ali chek pošlj« z naročbo vr» d. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda*'. M< j naslov je: F. A. DUSCHEX OFFICE: 1S23 2nd Ave., NEW YORK. CITY. Svoji k svojim! Spretai ^eatie «te spremo »ti p<»ifM:e« HRVATSKE DOMOVI NE SIN glasoviti in \n »viuTljeni zdravnik dMt—a—AČ—iilL. I - i j < i Ch ju Waren J. STRE IFF & CO„ lartr.ika ISO Greenwich Street, JS'~ w Yorl (\ bltžid' tisk.line „Kias X **« la"). V našem hotelu ostanejo navadno SN^ Avstrije. Dobra postrežba po nizkej cen;. Prodajamo parobrodue iu železniška po najnižjih renah. 'T" "V "Tff^nfF IISl Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem sedaj nastanjeni z '.ravnik na So. East corner 10. Walnut Str., kansas city, m0. ' kateri je predswdi ik velikega n^n žk _: t v s učiošča ter predsednik zdravniškega društva in jed^n najpriljut tjen-r: /d ravni k zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudsrvu, priporoča se slovenskemu občinstvu iona 15 kamnov samo $15.00 fl WWilM Bit Bill UM Na zahtevanje Be razp Siljajo ce- ^ '-iU '* ip na 7 kamnov samo. $13.50 amstvo za KNAUTH, NACHOD & KOEHNE No. 11 William Kticet. Prodaja in pošilja na vse delt* sveta dena* ne na&aznb e, laenjiee. in dolžna pisma. Izposluje in izterjnje zapuščine in dol^cve. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od naprej in treba dati S5 ,,are". Bolj' 3 vrste od $45 do Pri naročilih od 850 do ^1(KJ je treba dati polovico na račun. G k.sovi so iz jekla, trpežni za vse iivljenje. Delo garantirano in prva poprava brezolačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija TV/-, k i.nam že štiri leta harmonike na 4 j^la-scve iu srm zelo zadovoljen z njimi, ter .s«i še si-<_'aj doi re; iyram zelo veliko na nje. Kajaki, nebtijile se, tla bi 11 i i i jire^uran : harmonike >c> ' ;hkt?/a igranje, lc|H> izdelane 111 dovolj j*> ceni. To potrdim. Marko Težak imam harmonike že {>et let o hai i«»u e i. ... .e od g. J. Goloba izvrstno delo, jaz že na nje igrani 4 leta, dal sem za ;->je S25 tn še s»'daj jih ne dam zaradi ijili glasu za $30. Mike Klobučar, Joliet, 111. Mat. Frankovii potrjujem, da dela. ktere izdeluje J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal za nje 545 'n danes imajo lepši as kakor najboljše u stare dežele; dosedaj še niso potrebovale poprave Math. Franknvich, Calumet, Mich. Silvester Stranietz, ravnatelj mestne godl»e (Citizen Consolidated ISand) potrjujem, da harmonike izdelane poJ«»hn Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se z.amorejo uporabiti rsakej godL>i na Žice, trobente ali piščalk C. Stramec. uiki frankovani. Poštena postrežba in robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem požtovanjem: 1» M L' ^ lULuLii v« Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHICAW0, ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno s v e i e pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje iu naj-npasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami I>r. (.J. IVAN POHEK, j^fja rojaka Oth. Gjura Ivana Pt-Leka postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsako vrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na Mestna hranilnica ljubljanska jgma MMXMMXK MMK iHiaiiaiaHHIiB 1SSMS&S H nadalje hranilne vloge g 4°lo i s novega rentnega davka. || Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- {K nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". Tw m obrestuje tudi po brez odbitja M MB M i_If!_iflf_i||f_1|i_i|fl_tfi_i|t_1||_tli_il)r_lil_i]i_ifi,_ill_r|i_i neyarno bolnih osel* oz»lm