PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plafiana v gotovini Abb. postale X gruppo Cena 60 lir Leto XXIII. St. 306 (6890) TRST, četrtek, 28. decembra 196ti IZJAVA KAMBOŠKEGA PREDSEDNIKA SIHANUKA Kambodža se bo odločno branila pred vsakim ameriškim vdorom Obrnila se bo za pomoč do prijateljskih držav - Senator Romney odpotoval iz Južnega Vietnama v Džakarto NON PENH, 27. — Kamboški predsednik Sihanuk je izjavi danes v zbornici, da je zaprosil Sovjetsko zvezo, naj pobove ameriško vlado, naj ne začne nobene vojaške akcije proti Kambodži «v interesu vseh». Sihanuk je izjavil, da ni pesimist, kar se tiče stanja v Kambodži kljub ameriškim grožnjam z vdorom na kamboško ozemlje. Sihanuk .ie tudi izjavil, da predsednik Johnson ni še sprostil «sokolov», ter je dodal, da v primeru večjega napada oi Kambodža zahtevala od Sovjetske zveze in Kitajske, naj Ji dasta večjo vojaško pomoč. Ce ne bi mogli vzdržati pred Sovražnikovim pritiskom s svojimi četami, bi se Kambodža obrnila «na nekatere prijateljske države«, Kitajsko, Severno Korejo in Kubo, naj pošljejo Prostovoljce, ki bi jih postavili pod kamboško poveljstvo. V Primeru napada bi Kambodža bujno zahtevala izredno zasedanje skupščine Združenih narodov. Ameriška vlada si vedno bolj lasti pravico vmešavanja na ozemljih bivše Indokitajske. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da so ZDA zaskrbljene zaradi agitacij na raznih področjih Indokitajske. Glede Laosa je dejal: «Skrbno proučujemo zadevo, ki nam povzroča resno zaskrbljenost.« Dalje je izjavil, da enako zaskrbljenost povzročajo »komunistični vdori z laoške-ga ozemlja na tajsko ozemlje«. Glede Kambodže je predstavnik izjavil, da «še vedno upajo, da bodo rešili z diplomatskimi stiki vprašanje pribežališča aktivnih komunistov Južnega Vietnama, v Kambodžo.« Dejal je, da je v Laosu stanje «še posebno resno« in da »letošnje akcije, ki so mnogo obsežnejše, lahko dopuščajo domnevo, da gre za poskus zasedbe obširnih področij v strateške name- ne«. Za sedaj niso ZDA še sklenile, «kakšne ukrepe naj sprejmejo«. Južnovietnamsko zunanje ministrstvo je danes zanikalo trditve neke tiskovne agencije, da je zunanji minister Tran Van Do imel v Parizu posebno «mirovno poslanstvo«. V izjavi je rečeno, da se je minister ustavil v Parizu samo med svojim potovanjem v A-friko, kjer bo obiskal več držav, «v okviru diplomatske ofenzive, ki jo je začela južnovietnamska vlada, da tujino bolje seznani s stališčem Južnega Vietnama«. Danes je zunanji minister Južnega Vietnama prišel v Slonokoščeno obalo. Namenjen je v Monro-vio, kjer se bo udeležil proslav ob obnovitvi predsedniškega mandata liberijskega predsednika Tubmana. Tran Van Do je izjavil časnikarjem, da želi pojasniti predsedniku Slonokoščene obale in drugim afriškim državnim poglavarjem stališče Južnega Vietnama, "»■'lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui U TANTOV PREDSTAVNIK ZOPET V KAIRU Jarring posreduje za sporazum o umiku ladij iz Sueškega prekopa To pa ne pomeni, da gre za obnovitev plovbe po prekopu - Egipt je že leta 1949 priznal obstoj Izraela . Sirija odklanja udeležbo na arabskem vrhu je Atasi ponovil odločno stališče Sirije glede tega. že pred časom je Sirija sporočila, da bo bojkotirala konferenco, ker je še vedno prepričana, da se kriza lahko reši samo vojaško. Kakor je znano, je Sirija bojkotirala tudi zadnjo arabsko konferenco na vrhu, ki je bila v Kartumu. Komunistična konferenca BUDIMPEŠTA, 27. — Glavni tajnik centralnega komiteja madžarske komunistične stranke Zoltan Komocsin je izjavil, da so napori za sklicanje mednarodne konference stopili v novo fazo. Dodal je, da se je približno 30 komunističnih strank do sedaj pridružilo 18 strankam, ki so objavile poziv za konferenco in ki so pripravljene udeležiti se konference v Budimpešti. Komocsin je dalje izjavil, da so pripravljeni začeti dvostranske razgovore s predstavniki vsake stranke tudi pred februarskim sestankom. Zatem pravi, da so ideološko-politična nesoglasja, ki ločijo kitajsko komunistično stranko od ve- DANES SLOVESNA SEJA CK ZKJ KAIRO, 28. — Uradni predstavnik egiptovske vlade Hasan Zajat je ob prihodu U Tantovega posebnega odposlanca Jar-tinga v Kairu itnel tiskovno konferenco, na kateri je govoril o I Umiku 15 ladij iz Sueškega prekopa, kjer so blokirane. Zadeva se vleče že okoli 7 mesecev. Oktobra je posebni odposlanec angleške vlade in sedanji britanski poslanik v Kairu Harold ®eeley zaman skušal najti rešitev. Sedaj se o zadevi zopet pogajajo. Zajat je danes izjavil: “Moja vlada bo storila vse, kar hiore, da omogoči ladjam, da zapustijo Sueški prekop, toda te ne pomeni, da smo pripravljeni obnoviti mednarodno plov bo, dokler je Izrael na drugem bregu prekopa.« Na vprašanje, ali je na vidiku Sporazum z Izraelom za odhod blokiranih ladij, je Zajat odgovoril Negativno. Ko so mu časnikarji zatrjevali, da Izrael dejansko izvaja suverenost nad vzhodno polovico Prekopa, je odgovoril: «Navajeni srno živeti v nevarnosti. Na vsak Pačin lahko rečem, da ko bodo rešene tehnične težave, bo 15 ladij °dplulo z lastno zastavo pod nadzorstvom Z AR.« Kar se tiče dejavnosti Gunnara Jarringa, je egiptovski predstavnik Zanikal, da bi se sedaj pogovarjali o predlogu za demilitarizacijo Sinajskega polotoka z izjemo Gaze in zahodnega brega reke Jordan, in da bi stanje v Jeruzalemu ter na vrhovih Golan ostalo nespremenjeno. Dodal je: «Med svojim prvim obiskom se je švedski diplomat omejil na poslušanje stališča vlad, ki jih ie obiskal.« Na tiskovni konferenci ni egiptovski predstavnik nič povedal v zvezi z obiskom jugoslovanskega ministra Marka Nikeziča v Kairu. Ni pa izključil, da bo Nikezič poročal egiptovskim voditeljem o sklepih varšavske konference županjih ministrov socialističnih držav glede Srednjega vzhoda. Zajat je tudi izjavil, da sta obstoj jn varnost Izraela jasno zajamčena s sporazumi o premirju iz 'eta 1949. Pripomnil je: »Vemo, da Izrael obstaja. To vemo od leta 1949, ko smo podpisali sporazume o Premirju.« Zatem je Zajat obtožil ZDA, da Povzročajo neuravnovešenost pri o-borožitvi Srednjega vzhoda. Glede demilitariziranega področja v Transjordaniji in na Sinajskem Polotoku je Zajat izjavil: «Kakor mi izhaja, ni U Tantov predstav-hlk Jarring do sedaj postavil nobenega predloga in je samo poslušal Svoje sogovornike.. Prišel je na Srednji vzhod na podlagi resolucije, ki za nas zahteva umik z zasedenega ozemlja in ki pomeni, da P^pad ni donosna zadeva « V Tel Avlvu Je načelnik izraelskega glavnega štaba general Rabin tejavil, da je v teku okrepitev in reorganizacija izraelske mornarice. Pripomnil Je, da izraelska mornarica, ki ni tako močna kakor egiptovska, še vedno čuti izgubo torpednega lovca «Eilat», ki je bil potopljen blizu Port Saida. Izraelski vojaški voditelji so večkrat poudarili, da je treba kupiti nove vojne tedje, in ta program okrepitve se Sedaj izvaja. Maroški zunanji minister, ki Je obiskal Sirijo z namenom, da bi Prepričal tamkajšnjo vlado, naj se Udeleži arabske konference na vrhu v Rabatu, je po razgovoru s sirskim Predsednikom Atasljem Izjavil, da čine drugih strank, ne morejo odpraviti v kratkem času. Toda to ne pomeni, da ne bi smeli nič storiti in ostati pasivni ter neskončno čakati dan, ko bo popolna enotnost obnovljena. Komunistične stranke se morajo truditi, da dosežejo enotno akcijo, kar se tiče važnih vprašanj, katerih rešitev se ne more zavlačevati. Moskovska «Pravda» o Srednjem vzhodu MOSKVA, 27. — «Pravda» piše, da Izraelci sistematično kršijo resolucijo OZN o Srednjem vzhodu od 22. novembra. Ust poudarja, da ta resolucija v glavnem določa u-mik izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja. List omenja nedavno inšpekcijsko potovanje izraelskega zunanjega ministra in načelnika glavnega štaba izraelske vojske in dodaja, da je bil namen potovanja dokazati, da izraelski voditelji ne upoštevajo resolucije o umiku čet. Ust pravi zatem, da Eškolova vlada ne bi zavzela takega stališča, če ne bi bila gotova podpore ameriških voditeljev. «Sicer pa, zaključuje list, so ZDA že začele dobavljati Izraelu letala, in v teku so razgovori za prodajo lovskih bombnikov «Phantom». Gre za ofenzivno orožje in njegovo dobavljanje lahko velja samo kot odkrito spodbujanje izraelskim napadalcem.« pomen sedanjega spora in razloge navzočnosti ameriških čet na Indo kitajskem polotoku. Na razna vprašanja je minister izjavil, da namerava južno vietnam -ski predsednik pisati pismo sever-novietnamskemu predsedniku Ho-šiminku v zvezi s sedanjim spopadom. Dodal je, da če bi Hošiminh sprejel sestanek, bi bili južnoviet-namski predstavniki pripravljeni govoriti o sredstvih, sedežu in datumu razgovorov. Prezidij centralnega komiteja južnovietnamske osvobodilne fronte je objavil izjavo, s katero odločno obsoja »podle načrte ameriških imperialistov proti neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Kambodže«. Izjava poudarja, da so izgovori A-meričanov, da bi opravičili pravico zasledovanja na kamboškem ozemlju, popolnoma lažni, in dodaja, da Nadaljevanje razprave o gospodarskih ukrepih v Jugoslaviji BEOGRAD, 27. — Sveti zvezne skupščine so nadaljevali danes razpravo o spremembah in dopolnilnih zakonih in drugih ukrepih, ki jih zvezni izvršni svet predlaga za poživitev gospodarstva, posebno za povečanje proizvodnje in izvoza v prihodnjem letu, ki jih je, kot smo včeraj poročali, obrazložil na skupni seji podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gugorov. Sveti so do trenutka, ko poročamo, sprejeli večino predloženih zakonskih predlogov, o nekaterih kot na primer o predlogu za povečanje pristojbin za izdajo potnih listov in vizumov in O predlogu spremembe osnovnega zakona o organizaciji fi. nanciranja socialnega zavarovanja, na katerega so poslanci predložili več dopolnil, je razprava dolgo trajala. Organizacijsko-politični svet je z večino glasov odbil predlog o povečanju pristojbin za izdajanje pot. nih listov in vizumov. Ce bo ta predlog sprejet v zveznem svetu, bo organizacijsko-politični svet moral ponovno razpravljati o njem, in če ne spremeni svojega stališča, bo formirana posebna komisija obeh svetov zaradi uskladitve pogledov. Med sprejetimi zakonskimi predlogi je tudi zakon, ki omogoča tujcem tudi v prihodnjem letu so osvobodilne sile pripravljene bo- j ca. tuJcem tuai v pnnoanjem letu riti se ob strani kamboških sil. da i °hisk Jugoslavije in zadržanje do riti se ob strani kamboških sil, da j porazijo morebitnega ameriškega napadalca. Michiganski guverner George Romney, ki je na obisku v Južnem Vietnamu, je odpotoval danes s helikopterjem na področje delte reke Mekong. Prisostvoval je od daleč tudi napadu ameriških letal na položaje osvobodilne vojske. Danes pa je Romney odpotoval v Džakarto. Pred odhodom je izjavil, da »Američani vojaško zmagujejo, brez odgovarjajočega napredovanja na sektorju politike in pomirjenja«. Dodal je, da samo politični napori lahko «kljubujejo izzivu, s katerim imamo opravka v tej deželi«. Romney bo iz Džakarte odpotoval v Singapur in nato v Indijo. Med povratkom v ZDA se bo ustavil še v Parizu. Indira Gandi odložila obisk v Avstraliji treh mesecev brez jugoslovanskega vizuma. Sin bivšega grškega ministrskega predsednika Georges Papandreu je bil izpuščen iz zapora na podlagi amnestije, ki so jo razglasili grški polkovniki za božič. Na sliki ga vidimo, ko se objema s svojo ženo, poleg njega pa so njegovi štirje otroci iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim SE VEDNO VELJA ČLEN 509 Amnestija v Grčiji je vedno manj pomembna Amnestija je zajela samo desničarske kroge Določila o pristojnosti kraljevega namestnika NOVI DELHI, 27. — Indijsko zunanje ministrstvo javlja, da je bil obisk predsednice vlade Indire Gandi v Avstraliji in Novi Zelandiji odložen, ker sedanji čas ni več primeren zaradi smrti predsednika avstralske vlade Harolda Holta. Sporočilo dodaja, da bosta avstralska in indijska vlada določili nov datum za obisk, in sicer, to bo v Avstraliji sestavljena nova vlada. Ker je bil obisk v Novi Zelandiji povezan z obiskom v Avstraliji, so oba obiska odložili na poznejši čas. NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! vora o preventivni cenzuri, ki pa ni več v soglasju z novo ustavo, ki jo je polkovniška vlada sprejela v Grčiji. ATENE, 27. — Danes je bil objavijen odlok o amnestiji v uradnem listu, ki pa se nanaša na člen 1.09 zakona o zločinih proti varnosti države. Ta zakon je bil sprejet leta 1947 in se je nanašal na komuniste, «ki ■------;--------- , , ... so nevarni«. Amnestija se ne P™1 podpredsednik ter minister za nanaša na osebe, ki so podvr- pranje zadeve Patakos sta od žene temu zakonskemu ukrepu, “®nes na severnem področju Gr-in torej ne gre za širšo amne-i fVle ln sta obiskala področja Tra-stijo, o kateri je govoril v Makedonije, boto predsednik vlade. Ni c novega se m znano glede V uradnem listu so navedene ka-: cenzure tiska, čeprav je mnogo go-tegorije oseb, ki naj bi jih z odlokom o amnestiji osvobodili. V tej zvezi se navajajo častniki in civilisti, ki so bili zapleteni v zadevo Aspida, častniki in civilisti v zvezi z zadevo Elikon (pri tem je šlo za zaroto iz leta 1954 proti Papandreu ju). Gre za osebe, ki so prekršile izredne zakone, ki jih je sprejela vojaška vlada 21. aprila letošnjega leta, in končno za osebe, ki so napravile kazniva dejanja v zvezi z dogodki 13. decembra. Iz tega zapletenega položaja je očitno razvidno, da je polkovniška vlada amnestirala samo skrajne desničarje in da se je poslužila za kona iz leta 1947, s čimer je v bistvu spremenila načela o amnestiji- Glede Teodorakisa pa pravijo, da bo možna amnestija, vendar ga do sedaj še niso izpustili iz zapora Današnji uradni list istočasno tudi objavlja določila o pristojnosti novega kraljevega namestnika, ki bo imel politični in vojaški urad, poleg tega pa bo imel službo za protokolarne zadeve za vojaške stvari in za predstavnike. Predsednik vlade Papadopulos in llllllllnlllllllllllllllllnlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■l■^lMlllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllll1lml|||||||||||||||||||||lllllmlllllllllllllll■lmllllllllllllllllllllllll|||||||■llllll||||||||||||||||lllllllllll Titu bo izročena knjiga Tito in revolucija 1937-1967» BEOGRAD, 27. — Na jutrišnji slovesni seji CK ZKJ, posvečeni 30. obletnici izvolitve Tita za generalnega tajnika KP Jugoslavije bo Titu izročena knjiga «Tito in revolucija 1937-1967», ki jo je izdala beograjska «Kultura». V knjigi so na 350 straneh ponatisnjena be sedila iz posameznih Titovih govorov partijskih in državnih dokumentov. Prvo besedilo je vzeto iz kongresa združene socialistične delavske partije Jugoslavije aprila 1919. leta, zadnje pa iz intervjuja v ((Politiki« 29. novembra letos. Osnovna misel tega intervjuja je istočasno tudi moto knjige ((Revolucija bo trajala, dokler socializem ne bo zgrajen«. Knjiga vsebuje tudi besedila, ki doslej niso bila objavljena. V knjigi «Tito in revolucija 1937-1967» so ilustracije Božidarja Jakca, Piva Karamatije-viča, DJordje Andrejeviča-Kune m drugih znanih jugoslovanskih u-metnikov. Volilna kampanja v ZDA VVASHINGTON, 27. - Predsednik ameriške demokratične stranke Bailey je izjavil, da »je jasno, da bo predsednik naš kandidat«. Dodal je, da bodo volitve prihodnje leto ugodnejše za predsednika John sona. Bailey je trdil, da vsak dan a-meriška javnost močneje podpira vietnamsko politiko predsednika in da od 85 do 95 odst. glavnih demokratičnih osebnosti vse države priporoča, naj bo Johnson znova demokratični kandidat na volitvah in naj bo znova izvoljen za predsednika. Dodal je, da sondiranja dolgo časa pred volitvami nimajo nobene važnosti, ker se volivci odločijo o kandidatih in o glavnih vprašanjih nekaj časa pred volitvami. V središču Manhattana v Nesv Yorku se je pojavil prvi volilni plakat za predsedniške volitve prihodnjega leta. Dolg je 30 metrov visok pa 7 in na njem je ogromna slika senatorja McCarthyja, poleg nje pa napis z ogromnimi črkami, ki poziva volivce, naj volijo zanj. Plakat zavzema skoraj vse pročelje poslopja, kjer so uradi »koalicije za demokratično alternativo«. Ta organizacija bo vodila volilno kampanjo za McCarthyja. Kakor je znano, bo ta senator kan didiral na številnih volitvah, da bi preprečil ponovitev predsedniškega mandata Johnsonu na kongresu demokratične stranke. Otroci so vedno prva žrtev zločinske vojne v Vietnamu Kiesin^r v Rimu v začetku leta BONN, 28. — Kancler Kiesinger bo verjetno odpotoval v Rim v začetku prihodnjega leta še pred posvetovanjem z de Gaullom. V Bonnu se je izvedelo, da so v teku diplomatski stiki za sestanek med Kiesingerjem in predsednikom italijanske vlade Morom. Datum pa ni bil še določen. Uradni predstavnik bonske vlade je izjavil, da bo Kiesinger prišel v Pariz prve dni januarja na razgovore z de Gaullom. Radioaktivni ostanki PARIZ, 27. — Letno poročilo evropske agencije za jedrsko energijo, ki ima sedež v Parizu in ki je bila ustanovljena leta 1957, poroča, da so letošnje poletje spustili v vzhodni Atlantik v globino 5000 metrov 11.000 ton radioaktivnih o-stankov iz jedrskih centrov v Belgiji, Veliki Britaniji, Franciji, Nizozemski in Nemčiji in ki so jih spravili v zapečatene sode. Operacija se je začela maja in se je končala septembra. Izvedla jo je britanska ladja »Topaz«. Kozmos 198 MOSKVA, 27. — Danes so v Moskvi izstrelili umetni satelit Kozmos 198. Včeraj so izstrelili Kozmos 197. Letos so skupno izstrelili 51 kozmos. Kakor v vseh prejšnjih satelitih ter vrste, so tudi v danes izstreljenem Kozmosu znanstveni a-parati za raziskovanje vesolja. no poslanico čilskega predsednika Freia. NEAPELJ, 27. — Objavili so sez-nwn obveznikov družinskega davka za 1968. Na prvem mestu je Achille Lauro s 150 milijoni, drugi je gradbenik Mario Ottieri s 119 milijoni, nato Giuseppe Conti s 87 milijoni. Na 18. mestu je nogometaš Omar Sivori z 20 milijoni in 840.000. Zapustil 113 otrok LIMA, 27. — Perujski kmetovalec Manuel Morales Perez, ki je bil zelo poznan po svojih pogumnih ljubavnih pustolovščinah in ki je kljub temu ostal samec, je sedaj umrl v starosti 83 let. Za njim je ostalo nič manj kot 113 otrok. Bil pa je dovolj bogat, tako da je vse otroke priznal in jim dal potrebno za življenje. KUALA LUMPUR, 27. — Policija v severni malezijski državi Ke-dah je sporočila, da je uničila tajno muslimansko oboroženo gibanje, ki je kovalo zaroto, da bi izzvalo nove rasne spopade v Kedahu. Predstavnik policije je izjavil, da je organizacija znana kot «Tentera su-bilulah« (vojska svete vojne), uničili pa so jo z aretacijo njenega glavnega vodje in 14 okrajnih šefov. Konflikti med Kitajci in Ma-lajci v Kedahu so izbruhnili minuli mesec po podobnih nemirih na otoku Penang. 0 petdnevnem delovnem tednu v Sloveniji LJUBLJANA, 27. — Republiški izvršni svet Slovenije se je izrekel danes proti predlogu o ukinitvi proge Novo mesto-Metlika, privolil pa je v ukinitev potniškega prometa na progi Ljubljana-Kamnik. Na seji so razpravljali tudi o predlogu zakona o petdnevnem delovnem tednu, po katerem bi se petdnevni delovni teden postopoma uvedel do septembra. Kaže, da bodo republiški organi uvedli novi delovni čas že s l. februarjem. Zakonski predlog predvideva poletni delovni čas od maja do septembra in zimski delovni čas od oktobra do aprila. S posebnim zakonom bo urejen delovni čas v šolah, čeprav se predvideva, da bo v šolah uvedea petdnevni tedenski pouk. Demokratična fronta v Španiji MADRID, 27. — V krogih španske opozicije se je zvedelo, da je bila nedavno ustanovljena v Parizu ((demokratična fronta«. Fronta združuje bivše voditelje druge demokratične republike, krščanske socialne demokracije in krščanske demokratične zveze ter številne skupine Baskov in Katalancev. Te osebnosti so 9. decembra podpisale v Parizu dokument, v katerem poudarjajo željo po koordiniranju naporov, da predstavijo «demokratič-no alternativo« po smrti generala Franca. Podpisniki dokumenta, ki živijo v Španiji in v izgnanstvu, odklanjajo sodelovanje pri vsakem prehodnem sistemu, kj bi pomenil nadaljevanje sedanjega režima. Politični opazovalci v Madridu so mnenja, da ta dokument pomeni nasprotovanje obnovitvi monarhije. Poleg tega poudarjajo, da nekatere politične in sindikalne skupine niso udeležene v tej »demokratični fronti«. HANOJ, 27. — Severnovietnam-ska tiskovna agencija je javila, da so sile Patet Laa zasedle mesto Tum Lam v pokrajini Savanaket v južnem Laosu. Med boji, ki so se začeli 12. decembra, je padlo veliko število sovražnih vojakov, desničarske sile pa so zgubile 270 mož. KINŠASA, 27. — Kongoška tiskovna agencija poroča, da so portugalske letalske sile, ki delujejo v Angoli, prodrle v kongoški zračni prostor in bombardirale tri vasi blizu meje med Kongom in Angolo. Bombardiranje je povzročilo tri mrtve in 14 ranjenih. BEOGRAD, 27. — Predsednik Tito je sprejel davi odposlanca Vatikana pri jugoslovanski vladi Ca-gno. Ta je izročil Titu posebno izdajo papeževe poslanice, v kateri se predlaga, naj bi 1. januarja vsakega leta proslavili dan miru. še prej je Tito sprejel čilskega predstavnika, ki mu je izročil oseb- m* Radiotelevlslone Italfana primorski dnevnik - 3 ČETRTKOVA ČRTICA To je bil zanj šok. Stresel se )e, kot da mu je telo prešinil e-lekti ični tok, nato pa se je pomiril, skoraj ohromel. Sedel je — ali bolj padel — na star zaboj. Tako je nekaj časa občepel kot brez zavesti, z otopelimi čuti, brez misli. Počasi je prišel k sebi, pogledal naokrog in se vprašal, kako je Prišel na podstrešje. Umazana žarnica je visela natančno nad njim in motno osvetljevala podstrešje. Zakaj je prišel sem? Prišel je zaradi nečesa, po nekaj, kar je bilo v starem zaboja, na katerem je sedel. Ah. da, album... album! Zaradi obletnice! Spomnil se je vsega. Bila je sobota Kot navadno je zgodaj vstal in pustil Elizabeth spati. Tisti dan je bila obletnica poroke. To je bilo treba proslaviti. Začel je misliti na minula leta in spomnil se je albuma, že dolgo ga nista gledala in nenadoma je začutil željo, da bi ga prelistal. To ga je Pripeljalo na podstrešje, kjer je v Polmraku brskal po preteklosti. Po naključju je našel pisma, Pisma, ki so sedaj ležala razsuta Po tleh, kamor jih je spustila njegova drhteča roka. Pisma, napisana za Elizabeth! tjubavna pisma! Stara, vendar ne Popolnoma stara. Skušal je vstati. Kot grde sanje. Toda ne, to niso sanje. Junijsko sonce je pripekalo in z rokavom si je obrisal čelo, se sklonil m Pobral razmetana pisma s prašnega poda ter z njimi v rokah od-iel s podstrešja. Sel je mimo Elizabethine spalnice, prisluhnil, in ker ni slišal nobenega šuma, je stopil v kuhinjo, da bi pripravil kavo. Nato je zgoraj zaslišal premikanje. Gotovo je zaduhala vonj kave. čakal je, da bo prišla dol ((Dragi, srečna obletnicah) Sedel je, jo gledal. Slišal jo je, Pa ni odgovoril. To je bila njegova žena, je pomislil grenko. Rad Jo je imel in poročil se je z njo Ali jo še ljubi? Na to vprašanje ni mogel odgovoriti. In zato jo je nepremično gledal. Doslej je menil, da je lepa. Toda nič več ni bila Privlačna. «Matt...» Nato je zagledala pisma na miti. Stopila je bliže, on pa je vsako njeno kretnjo radovedno opazoval. Obleko je imela lepo in čisto, lase počesane. Se nikoli ni prišla k zajtrku v spalni srajci ali z navitimi lasmi. Pogledala je pisma, nato pa njega. Tedaj je verjetno dojela povezano med temi pismi in njegovim vedenjem. Toda ni stopila k mizi in vzela pisem. Namesto tega je vprašala: «Kaj je to?» «Stara pisma!« Njegov glas ni bil niti jezen niti očitajoč. Samo suh, brezbarven, grenak. «Cigava so?« «Tvoja.» « Moja?« «Od Paula Hammonda.« <(Od Paula Hammonda?» Na-rnršila je čelo in se skušala spomniti. «Kaj se ga ne spomniš?« On se je spominjal. Poročila sta se junija, v decembru pa sta spoznala Hammonda. Bil je visok, lep, samozavesten. Do Elizabeth je bil zelo pozoren. Matt se je spominjal, kako mu je bilo tedaj všeč, da je njegova žena všeč tudi drugim moškim. Nikoli ga ni skrbelo. Zaupal ji je. Poleg tega sta bila poročena komaj šest mesecev. «Slučajno sem jih našel. Morda jih ne bi smel brati, toda prebral sem jih.« Ni bil prepričan, da ga je to, da je pisma prebral, napravilo zadovoljnega Vendar je bolje, če mož pozna resnico, pa naj bo takšna ali drugačna. Kako naj se vede moški, ko vidi sveženj pisem, namenjenih njegovi ženi? Za hip jo je pogledal. Ne, nič več se mu ni zdela lepa. «Draga moja Elizabeth... tako se tu pisma začenjajo.« «Toda to so stara pisma!« Pokimal je. «Paula Hammonda nisi poznala Pred poroko. Torej jih ni mogel napisati, preden si postala moja Zena.« Sedla je, pisem pa se ni dotaknila. «Beri!» ji je rekel. «Nočem!» «Niti ni potrebno. Gotovo veš, kaj je v njih.« «Ne želim jih brati!« je počasi rekla. Zdelo se je, kot da njen glas prihaja iz daljave. «Ne spomnim se točno besed, vem pa, kaj piše « s Si jih pogosto brala?« ((Nisem, spominjam pa se, kaj Piše v njih.« «Seveda si ga ljubila?« »Ne, nikoli tako kot tebe.« «Dovolila pa si, da je bil tvoj ljubimec.« Ni je gledal, toda čutil Je, da je prikimala. Strmel je v zid, v tapete z majhnimi kuharji in njihovimi belimi kapami. To je bila njuna kuhinja, Elizabethina in njegova. «To Je najin dom. Tu sva skupaj živela. Vse sva delila in oil sem srečen. Toda ti...« «Tudi jaz sem bila srečna. Matt.« «Ljubila pa si drugega.« «1Ve, vedno sem ljubila tebe!« »Človeško življenje se nadaljuje na tistem, kar je bilo prej. Da nes je nadaljevanje včerajšnjega dne, jutri bo nadaljevanje današnjega dne Vse je povezano. Sicer se razpade. Moje življenje ni takšno, kot sem mislil.« Stekla je iz kuhinje. Slišal je, kako je zaprla vrata svoje sobe. Volgo je sedel na istem mestu Ko je nazadnje vstal, se je čutil praznega. Sel je gor. Pred njenimi vrati je obstal in se spomnil, kako je nekoč zaklenila vrata. Kdaj je že bilo to? Da, seveda, kmalu po poroki, manj kot eno leto po poroki. In zaklepala se je dolge mesece. Nikoli mu ni bilo jasno zakaj. Zaradi nečesa, kar je on storil? Ali morda zato, ker ni ustrezal idealu moža, kot si ga je zamišljala? Zelo je trpel, pa mu je le uspelo pozabili. In kdaj je bilo to? No, v decembru se je začelo in trajalo vso zimo in pomlad. To je bil čas Paula Hammonda Matt je odprl vrata Elizabeth je sedela na postelji. Stopil je k njej in dolgo stal pri njej, dokler ni spregovorila. «Pozabila sem na ta pisma, kot sem pozabila tudi na Paula Hammonda. O, bog, zakaj neki sem jih sploh hranila!« «Zaklepala si se.« «0, Matt!« «Medtem ko je bil Hammond tvoj ljubimec.« ((Nikogar nisem ljubila razen tebe.« ((Potem si me spet vzela k sebi. Bil sem tako srečen. Mislil sem, da si mi odpustila nekaj, česar sploh nisem vedel, kaj naj bi bilo. Ti pa si ves čas...« «Saj se je nehalo. Spomni se. Paul je hotel, da bi pobegnila z njim. Bila sem v hudi skušnjavi. Paul je znal ravnati z ženskami. Potem sem prišla k sebi. Nisem ga ljubila. Samo tebe!« Seveda je lagala. Šla je v svojo sobo, da bi si izmislila to laž. če ni ljubila Hammonda, zakaj je potem hranila njegova pisma? «Hotela sem ti povedati, pa nisem imela poguma... Bala sem se, da bi te izgubila. Sedaj mi je ljubo, da tega nisem napravila. Bila sva tako srečna.« Ta soba je bila polna spominov na njuno skupno življenje. Krhke svetilke in stekleničke s parfumi, ki jih je kupoval, cvetje. Oba sta imela rada cvetje Intimna soba, njuna soba... ((Kje sta ljubimkala s Hammon-dom?« Ni odgovorila. Ni bilo potrebno. Vedel je za odgovor po strahu iz njenih oči. Zgrabil je za bližnjo blazino m ji jo pritisnil na obraz. Njene ro ke so se nemočno dvignile, nato pa padle kot jesensko listje. Ostal je sam v sobi. Junijski dan je bil neverjetno lep. Trava, cvetje in drevje so se razkošno lesketali v soncu. Neuničljivo življenje, ki se nenehno obnavlja in ne prizna smrti, se je obdržalo v vsakem zvoku in vonju narave. Matt pa tega ni opazil Sedel je pod nadstreškom in se gugal v stolu. Ves dan so prihajali sosedje in ga spraševali: «Kako pa je to, Matt, če si petdeset let poročen? Kako je, kadar praznuješ zlato poroko?« C. B. GLIFORD — Znaš kej, Jakec, ma če je za praznike dež, tudi ni neč. Tolko ledi se je prprau-lalo za se jet smučat, pej je dež vse frderbau. Glih taku je frderbu tista drevesa, ke so jeh kašni prprauli na vrti, zatu de so jeh vidli vsi. Je dež vse premoču. — Ja, kar se tega tiče, je blo za praznike res narodno. E, niso vsi jemeli praznikov, koker be se želeli. Vidi, denmo reč, tudi Koštantin! Tudi uan, revež, je mogu prebit praznike, ku be reč, u emigracji. Jn emigracja ni nikoli vesela. — Ben, zastran Koštantina ne stoj si delat skrbi. Ke jest stavem ne znam kej, de se je vselih bulše jemu koker ti al pej jest. Jn tudi pravejo, de bo hmali šou nazaj na tron; de se bo zglihau ses svojmi generali jn polkovniki. — E, tudi uan je koker vsi drugi ledje. Zatu ke lažje se je odreč svobodi jn demokraciji, koker požicjoni jn njemi se gre pej za tron. Sej ne pretendirajo dosti od njega: samo nej jeh pesti, da delajo, kar čejo, jn uani bojo pej njega pestili, de hode po divertimentah, de hode sez jahto našp’š, de zganja tisti šport, ke če jn de magari razbiva tudi cegle, če se mu zlubi. — Znaš kej, Jakec, pestmo mi te Štorje od kralov, ke so ledje vre štufi jn dejmo kej govort od konkretneh reči od našga komuna. Se spouneš, ke smo rekli, de nova metla dobro pometa, kadar smo govorili od novga že-pana. Jn znaš. de je res. Sm zvedu, de bojo zdej kupli ane mičkene vozove za pometat ceste. De bojo na treh kulah jn de bojo čistli tudi po pločnikah jn de bojo organizirali tudi taku, de bojo pometli tudi vse tiste škovace, ke so pod autami, ke parkirajo. — Ma vidi na! Znaš, Mihec, de meni se Je prou sanjalo nekej od škovac. — E, ma jemaš srečo. Znaš, de sanjat od škovac, de je dobro. Nečko jegrej na lot numaro štirijnštirdeset. — Pej od kadaj znaš taku dobro povedat od sanj? — E, dragi moj, sm si kupu trampihl. — Kej je pej tu? — Trampihl je, dragi moj, sanjske bukve. Jeh jema naša tržaška knjigarna na via S. Francesco dvajsti. U založbi Tržaškega tiska. Je forte lepa jn poučna kniga. Nutre jemaš vse. Za vse sanje ti povej, kej pomenejo jn kaku se moreš ravnat jn pole je še zraven nurhara od lota, ke gvišno pride ven. Jn pole jemaš nutre tudi horoskop, ke ti povej, kaku se ti bo godilo, če si rojen, denmo reč, u znamenji al bika al dvojčkov al škarpjona jn taku naprej. — Jn kej še prave? — Ja, prave, de če sanjaš, de si srečau avo-kata, de tu je pegola; če sanjaš, de boš postau direktor, boš pršu u pržon; če sanjaš od banke, se moreš ahtat, ke te bojo osleparli, če sanjaš od uasla... — Kej prave, kej prave od uasla? — Ja, več reči: če ga jahaš, je ano; če ga tepeš, je drugo: če riga, je spet drugo, če ga samo videš, je spet drugo... — Jn če si ti sam uasu? — E, dragi moj, de je mn se pej nobenmi nikoli ne sanja jn zatu nima pomena nanka dajat numaro. — E, ma so pej res fajn tiste bukve ali koker praveš ti — trampihl. Si bom šou res kupet. — Nečko bejži! Obiskali smo ljubljanski boutique Dober glas gre v deveto vas — tako pravi star pregovor. Zato smo prepričane, da ne bomo povedale našim čitateljicam nič novega, če jih bomo seznanile, da ima Ljubljana prelepo in tudi zelo dobro založeno bouti-que (to so tiste trgovine, ki prodajajo raznovrstna oblačila za bolj zahtevne, za tiste ženske, ki dajo veliko na modo in ki imajo seveda tudi za to primerne možnosti). Lepa bcrutique v Ljubljani ima res posrečeno opozicijo«, saj ima svoje prostore v eni najprometnejših in najpomembnejših ljubljanskih ulic, to je v Miklošičevi ulici. Je izredno okusno opremljena, — po vseh načelih moderne arhitekture in opreme ter razpolaga z glavnim jrrostorom, ki ni samo prodajalnica, temveč nekakšna izložba vsega, s čimer trgovina razpolaga, razen tega pa tudi prostor, kjer se lahko vsaka pogovori in posvetuje z zelo prijazno in vljudno upravnico Jerico Cetin in tudi s spodnjim prostorom, kjer je v glavnem oddelek za čevlje in usnjene izdelke. Cas in prostor nam ne dopuščata, da bi se tokrat spustile v ..........„„„„„ ..................................................................muhi...................................................muh IDEJA ZA »VELIKO SILVESTROVANJE» 2 družabno igro vse do leta2000 Bližamo se novemu letu. Mnogi se že vročično pripravljajo na to, kako bodo najbolj prijetno preživeli prehod iz starega v novo leto. So pa tudi ljudje, ki ne mislijo le na bližnje silvestrovanje, pač pa se pripravljajo že na »veliko silvestrovanje* to se pravi na prehod iz našega v prihodnje stoletje, ki bo hkrati prehod iz enega tisočletja v drugo. »Moja ideja o praznovanju novega leta 2000, torej ob prehodu na novo tisočletje, je tri leta starejša od ideje Angleža Johna Goodmana, ki se je samega sebe imenoval za »tajnika svetovne organizacije za proslavo leta 2000» — trdi petdesetletni Rečan Dra-gutin Exle. Njegova ideja, da se na najbolj svečan način pričaka novo tisočletje, se bistveno razlikuje od Goodmanove zamisli. Medtem ko Anglež v pismih, ki jih je razposlal po vsem svetu, zbira ljudi, ki so istih idej in se obrača na župane s prošnjo, naj bi sprejeli njegovo zamisel, da bi namreč zasadili drevesca, ki bi čez 33 let bila že krepka drevesa. Dragutin Exle predlaga, da naj bi se za ta svečani trenutek ohranile zapečatene steklenice vina in žganih pijač Smrečica, ki jo amer. vojak krasi, je napravila 15.000 km poti: Oklahome v ZDA do Dak Toja v Vietnamu. In prišla je prav, kajti na Dak Toju so ameriške bombe in napalm uničile in požirale vse. kar je bilo zelenega. ..............................u......................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Iznena- TEHTNICA tod 23.9. do 22.10.) da vas bo obiskal star poslovni to- Fantastična priložnost, ki se ne bo variš. Zlonamerno podtikanje vam več povrnila, ne zamudite )e. V ne bo koristilo. ljubezni bo manj sreče BIK tod 21.4. do 20.5.) Motilo vasi ŠKORPIJON >ou 23.10 do 21.11.) bo pretirano navdušenje nekoga nad nekim vašim podvigom. Verjemite osebi, ki vas ljubi DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-spelo vam bo, kakor ste si želeli. Nemudoma storite nekaj, kar vam bo povrnilo prejšnje razpoloženje. RAK (od 22.6 do 22.7.) Navdušujete se nad osebo, ki vam ne želi dobrega. Ne bodite preveč za vero vani vase. LEV (od 23.7. do 23.8.) Danes se boste trudili zaman, toda že v krat- Ušteli se boste ker ne boste upo števali nekega partnerja. Viden napredek na čustvenem področju. STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Ne gradite gl adov v oblakih, preveč se j tem obsega zanašate na neke obljube. Nekdo misli na vas, poln pričakovanja. KOZOROG tod 22.12 do 20.1.) Verjetno vam no danes uspelo rešiti neke star finančno vprašanje^ Stik z naravo |e najodličnejše sred- j stvo za pom.'-jen je živcev. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ka- Na to idejo je Exle prišel že pred davnim, na prvi rojstni dan svojega sina, ki je danes star že 24 let. Tega dne je Exle dobil zapečateno steklenico whiskyja, ki jo še vedno hrani. Od tod ideja... Zamisel o množični zabavno-družabni igri, ki naj bi se začela že sedaj — kot trdi Dragutin Exle — je obdelana v študiji, ki nosi šifro «365 + 100 + 70», — kar pomeni 365 dni, zabava na sto načinov, zastopani proizvajalci alkoholnih pijač iz 70 dežel z vseh celin. Študijo o tem je Exle podkrepil še z ustreznimi argumenti. Exle pravi, da je njegova glavna misel, razen zabave seveda, tudi v trajnem sodelovanju v zbiranju skladov za mednarodno ligo za borbo proti raku. Avtorjeva zamisel je v tem, da naj bi se najprej ustanovila »svetovna organizacija za proslavo leta 2000», toda to povsem ločeno od organizacije, za katero je dal pobudo John Goodman. V vsaki deželi, ki bi bila zainteresirana za to zamise' b. bilo ustanovljeno «državno predstavništvo*. Čia-ni organizacije bi postali vsi tisti, ki bi sodelovali pri kupovanju in poklanjanju steklenic z alkoholnimi pijačami, .ki bi bile namenjene pros!avi leta 2000 Njegova ideja sestoji še iz tega, da bi se vsan prihodnjih 33 let pripravljale zapečatene steklenice vin in alkoholnih pijač, ki bi jih odprli pri proslavljanju novega tisočletja Exle si je zamislil, da naj bi proizvajalci alkoholnih pijač proizvedli štiri serije buteljk za proslavo leta 2000. Prvo serijo avtor imenuje «jubilejno serijo*. V to oi spadale steklenice ali buteljke, ki se poklanjajo ob rojstnem dnevu ob porokah in drugih podobnih pomembnejših priložnostih. «Priložnostna serija* bi vsebovala buteljke, ki bi bile primerne za darila ob manj važnih proslavah ali pri medsebojnih prijateljskih obiskih. Nadaljnji dve seriji pa b; bili «turistična» in «week-end» serija, katerih namen se razbi'a že iz samega naslova. Na vsaki steklenici — pravi Ex-le — in to ae glede na serijo, bi poleg etikete proizvajalca bila tudi priložnostna znamka z motivom kraja, od koder steklenica izhaja, nato bi se k buteljki, ki se poklanja prijateljem in znancem v drugih deželah, dodala še čestitka z magnetofonskim trakom z narodnimi pesmimi. Te buteljke bi se hranile za «veliko Silvestrovo* 2000 Že omenjene znamke bi se odstranjevale z buteljk in bi služile kot dokaz, da ima njihov lastnik pravico do določenih privilegijev pri proslavah. Te privilegije pa bi zagotavljala «državna predstavništva* svetovne organizacije za proslavo leta 2000. Naj večjo korist ort te »medna-rodne igre* bi, seveda, imeli proizvajalci vina m alkoholnih pijač, toda Exle predlaga, da naj bi se v proizvodnjo teh buteljk vključilo 70 svetovnih tovarn. Da bi ta ideja dobila tudi svoj človečanski pečat, Exle predlaga, da bi del denarja, ki bi se zbral od prodaje buteljk, namenil borbi proti raku. Nemogoče je, da bi na kratko prikazali celotno vsebino Exleje-ve ideje, kajti njegova študija o sto tipkanih strani. kem vam je usoeh zagotovljen Fo j kor si boste postlali, tako boste le-naključju se boste seznanili z ose- žali. Neka žensk, ni najbolj iskre bo, ki vam je že dolgo pri srcu. j na do vas DEVICA (od 24.8. do 22.9.) S svo RIBI (od 20 z do 20.3.) Vestno jim nevljudnim nastopom si uosUri izpolnite svo,, dolg do moža, ki vas zapravili precej ugodnih priložnosti. I je nekoč rešil. Redke so srečne Povrnjeno duhovno ravnovesje. I urice, kakršnih boste deležni danes. Exle meni. da bi njegova ideja o veliki mednarodni družabni igri mogla vključiti milijone ljudi z vsega sveta Da bi svojo idejo primerno usmeril, se je že obrnil na skupino francoskih proizvajal cev vina in alkoholnih pijač in je z njimi v stalnem stiku. Med dvajsetimi znanimi svetovnimi podjetji, s katerim.' je v stiku, so tudi znana podjetja »Ricard*, »Co-intreau*. «Courvoisier» in «Char treuse*. m. DOGODKI IN OSEBE, KI SE VRAČAJO Kapitan Queeg v novi izdaji Bojna ladja «Vance» in njen poveljnik - Kapitan Arnheiter malikuje generala McArthurja in opravlja verske pridige - Obseden od čistoče in lepega vedenja Ameriški pisatelj Hermann Wouk je pred časom, kot je znano, napisal roman «Upor na la-ci. j Caine». ki je v Ameriki postal pravi bestseller in je bil preveden v številne druge jezike. Prav-tako so iz romana napravili zelo uspešno gledališko delo in pa film, ki je bil dosegel dober uspeh. V njem je glavno vlogo igral slavni filmski igralec Humprey Bogart. Prejkone si je to filmsko delo ogledal tudi marsikdo izmed nas. Bogart je v njem odlično odigral svojo vlogo junaka romana, korvetnega kapitana P h i 1 i p a Francisa Queega. Queeg je verjetno bil resnična osebnost. V teku druge svetovne vojne je, kot se zdi, poveljeval neki ameriški bojni ladji, nastopal in vedel pa se je kot pravcati despot in norec. Posadko je dobesedno teroriziral, zlasti še oficirje, tako da je na koncu konča! pred vojnim sodiščem. V njem je bilo nekaj patološkega Ljudje so med sabo podobni, m ne samo po telesnem videzu, ampak tudi po svojih značajih in psihičnih lastnostih Pogosto je srečati osebe, ki so si v tem presenetljivo podobne. A v trajanju časa in prostora so si podobni tudi dogodki In posamezne usode, naj gre za posameznike ali večje skupine in celo narode. Pravimo, da se dogodki in osebe ponavljajo. Tako je bilo tudi v tem primeru. Zdaj se je javnosti predstavil novi Queeg Je to 42-letni kapitan Marcus Aurelius Arnhelter. Poveljeval je ameriški 1800-ton-ski bojni ladji «Vance». Proslavil se je na podoben način kot Queeg, izbruhnila je afera in on je prišel ob svoj položaj. Ko je Arnhelter po 1. 1965 v Pearl Harbouru prevzel adjo «Vance», je na tej v resnici vse bilo prav bedno Povsod sama nesnaga, množica miši in podgan, nobene discipline. Mornarji in oficirji so se med sabo neprestano spopadali. Toda v kratkem Je Arnhelter z železno roko uvedel red. Mornarji in častniki so imeli kaj gledati Toda njegovi oficirji so bili pretežno rezervisti, poklicani v vojsko v zvezi z vietnamsko vojno. Tudi ladja «Vance» je bila določena za ta namen. Omenjeni rezervisti so konec konca kapitana Arnheiterja uničili. Nekateri med njimi so namreč dnevno vnašali v svoj dnevnik vse, kar Je «novi kapitan Queeg», kot so ga imenovali, delal oziroma zahteval. Res je ladjo spravil v red, da se Je na njej vse lesketalo od čistoče in je vse bilo na svojem mestu. Nj pa Arnhelter bil samo obseden od čistoče in reda. Na svoji iadji, ki je imela določene vojaške naloge v zvezi z nekaterimi pomožnimi službami, je bil uvedel etiketo kot na kakšnem dvoru. Posebno je bil natančen v menzi, pri kosilu in večerji. To je bil spremenil v pravcati ceremonial, protokol oziroma obred. Oficir za nobeno ceno ni smel v tem pogledu storiti kako napako, da bi n. pr. uporabljal vilice pri jedi, kjer to ni predpisano! Kaznoval je to z zaporom Oficirji so, ploveč po vodah Vietnama, morali prisostvovati raznim predavanjem o lepem vedenju ali, postavimo, na temo ((etiketa v loži milanske Scaie» ipd. Predavatelj je, razumljivo, bil vedno on sam, a tudi posamezni oficirji, ki so na njegov ukaz morali obdelati ter pripraviti podobna predavanja. Poveljnik pa je še zlasti bil strog v vprašanjih vere. Zelo pogosto so se opravljali na ladji razni verski obredi, maše, pridigal pa je spet sam in pri tem razvijal kult svojih vzornikov Georgea Washingtona, generala McArthura itd., katere je povezoval z vero. Nadvse je razvijal tudi kult lastne osebnosti. Ne samo mornarji, temveč tudi oficirji so morali voljno izpolnjevati sleherno njegovo željo oziroma zapoved. Ob neki priložnosti ga je obiskala njegova žena in se je pred njo najpoprej hotel pokazati v vsej svoji moči. Ukazal je nekemu oficirju, da oblečen skoči v morje in ga od tu, skupaj z ženo, fotografira. Vendar bi vse morda le ostalo neopaženo, če bi kapitan Arnhei-ter s svojo ladjo ne izvajal tudi zelo nevarne norosti. Tako je na primer imel navado svojemu poveljstvu po radiu javljati povsem napačne podatke o svojem položaju, vtem ko bi se približeval sami obali Vietnama, da bi izzval spopad. Nekoč je s topovi uničil neko budistično pagodo na obali, zatrjujoč, da to ni pagoda, ampak zamaskiran položaj upornikov. Razumljivo, da so takJne nevarne ekskurzije zelo skrbele podrejene oficirje. Ti so si vse takšne in podobne primere vestno beležili in končno zahtevali preiskavo ter uvedbo postopka proti svojemu noremu poveljniku. Ladjo «Vance» so nemudoma poklicali v pristanišče Manila na Filipinih ter začeli preiskavo. Kot že nekoč Queeg, se je tudi Arnhelter skušal braniti. V sam) Ameriki se je celo začela pravcata kampanja v njegov prid. Razni upokojeni admirali, člani Kongresa, letalski generali in podobni so Arheiterja skušali opravičevati, kljub temu je ministrstvo za mornarico odločilo, da se Arn-heiter odpusti. daljše opisovanje tega, kar lahko ta res okusna modna trgovina nudi. Nekaj pa le moramo našteti in povedati, še zato, da opozorimo vse tiste Tržačanke, ki si te trgovine niso še ogledale, da to store, saj jim tega ne bo žal. Torej predvsem nekaj suhoparnih podatkov: Ljubljansko «bou-tique» so odprli septembra in že v tem kratkem času si je pridobila toliko klientk, da je v njej promet takšen, kot bi šlo za navadno modno trgovino in ne za specializirano trgovino, kjer so na prodaj le ekskluzivni modeli s temu primernimi cenami. Boutique naroča in nabalja svoje modele v Zahodni Nemčiji, Italiji, Franciji in morda še kje drugje. Iz Nemčije so predvsem razna krzna in krzneni in usnjeni izdelki, iz Italije pa v glavnem čevlji. Ne manjka pa tudi domačih sodelavcev in sodelavk, ki izdelujejo za omenjeno boutique resnično samo ekskluzivne predmete in oblačila, torej tako, da ne bo prav nobene klientke strah, da bi se mogla na ulici srečati z istim modelom, (in to, kot veste, vse ženske strašno sovražimo). Kako je prišlo do zamisli da se odpre prav v Ljubljani takšna specializirana modna hiša, s kakršnimi so se do sedaj ponašala le velika mesta, ki slovijo po tem, da nekako diktirajo žensko modo. Verjetno zato — in to so besede, ali vsaj misli upravnice Jerice Cetinove — ker se ženski okus prefinja, ker noče biti ženska samo lepo oblečena, temveč želi slediti temu, kar o modi misli ostali svet ter da te modne novosti prilagaja sebi, svojemu okusu, potrebam in zmogljivostim. In ker so Ljubljančanke že od nekdaj slovele kot ženske, ki dajo na modo in do neke mere morda tudi zaradi tega, ker je Ljubljana zelo blizu Trstu — nekakemu manjšemu centru italijanske mode — je povsem razumljivo, da se je uspeh te zamisli pokazal kot zelo posrečen. Kaj vse lahko najdemo v omenjeni boutigue? Predvsem različne krznene plašče — od perzija-narjev, pa do plaščev iz drugih še bolj dragocenih krzen, do seveda najbolj zaželenega in tudi najbolj lepega nerca (visone). Razjpolaga pa trgovina tudi s številnimi pleteninami, usnjenimi plašči in jopicami, lepimi torbicami, različnimi čevlji in tudi z dragocenimi predmeti, ki služijo za bolj svečana in bolj pomembna darila. Vse uslužbenke boutique so o-pravile šolo za oblikovanje ter imajo zato vso potrebno strokovno izobrazbo, da lahko vsaki klientki najbolje svetujejo. Cene so seveda, kot smo že povedale, za normalne pojme viso ke. Ce pa jih primerjamo s cenami, ki so v veljavi v vseh takih trgovinah sveta, potem moramo reči, da so zmerne, če ne že včasih nizke (da bi nas bralke ne razumele narobe). Da ta naša trditev drži, kažejo izjave mnogih Tržačank, ki so našle v omenjeni trgovini oblačila, za katera bi bile plačale v italijanskih boutiques brez dvoma precej več. Z naše strani novo boutique v Ljubljani samo pozdravimo in ji želimo tudi v prihodnjem letu dosti uspehov, našim čitateljicam pa priporočamo, da si jo, če jih bo pot zanesla v Ljubljano, o-gledajo, saj so uslužbenke zelo prijazne ter jim bodo brezobvez-no pokazale in povedale vse, kar bi jih zanimalo Libri e riviste d’ltalia Rassegna bibliografica mensile. N. 212. An-no XIX. Ottobre 1967 Presidenza del Consiglio dei Ministri. Servizi Informazioni c Proprieta Littera-ria. Roma. ŠE ENA PRESADITEV Sylvia Szlak se dobro počuti NEW YORK, 27. — Zdravstveno stanje 20-letne Sylvie Szlak, ki so ji pretekli petek prisadih ledvice, ki so jih vzeli z nekega mrliča, je zelo dobro. Tako so povedali v kliniki medicinske fakultete newyorške univerze, kjer je pretekli petek ekipa kirurgov pod vodstvom dr. Felixa Rapaporta izvedla uspelo operacijo, kakršne doslej še niso izvedli nikjer. To zveni nekoliko čudno, saj smo ob času poročali, da je presajanje ledvic v zadnjih letih vedno bolj pogosto. In vendar kaže, da je ta operacija prva uspela tovrstna o-peracija, vsaj za sedaj. Gre namreč za razliko med to operacijo in vsemi podobnimi operacijami, o katerih je bilo kdaj koli govora. Dvajsetletnemu dekletu niso zamenjali bolne ledvice z ledvico, ki bi jo vzeli živemu človeku, pač pa so ji prisadih ledvico, ki so jo vzeli nekemu mrliču, konkretno neki 45-letni ženski, ki je umrla pred operacijo. Poročilo s kirurške klinike v New Yorku zatrjuje, da se pri pacientki Szlakovi doslej še ni pokazal niti najmanjši znak, da bi se njen organizem upiral «tujku», to se pravi prisajeni ledvici. Doslej pa so se vsakokrat, ko so poskušali podobno operacijo s presaditvijo organa z mrliča, takoj pokazali tJ znaki. Da se v tem primeru tl znaki ne kažejo, menijo zdravniki, je to treba pripisati dejstvu, da so pred operacijo napravili vrsto analiz, da bi ugotovili tako imenovano kompatibilnost med tkivi darovalca in tkivi človeka, ki tuji organ sprejme, to se pravi tkivi Sylvie Szlakove. To pravzaprav ni nič novega, saj je znano, da so vsi kirurgi, ki so se kdaj koli lotevali podobnih operacij, vedeli da je treba pri vseh podobnih operacijah najprej ugotoviti nekakšno «biološko in fiziološko afiniteto« med darovalcem organa in pacientom, toda doslej so to ugotavljali le pri živih darovalcih. V komunikeju dobesedno piše: «Ko ni te kompatibilnosti, vsi poskusi za premaganje procesa odvračanja s pomočjo posebne terapije povzročajo to, da organizem, ki je tuji organ sprejel, ošibimo proti vsakršni drugi Infekciji, tako da presajeni organ sicer preživi, toda pacient umre, seveda zaradi drugih vzrokov, zaradi drugih infekcij. Glede tega je najbolj znan primer Washkanskega. ki so mu v Capetovvnu zamenjali bolno srce s srcem mladega dekleta. Kljub temu pa Je Washkansky po 18 dneh umrl, ker so nastopile druge komplikacije, proti katerim se oši-beli organizem ni mogel boriti.* Sylvii Szlak so. kot smo že rekli, zamenjali bolno ledvico z ledvico neke 45-letne ženske. Toda ta operacija ni bila edina tovrstna operacija v zadnjih dneh, ker so na sam božični dan v Clevelandu napravili kar dve podobni operaciji. Ko je neki deček na svoj 12. rojstni dan izgubil življenje pri prometni nesreči, so mu odvzeli ledvice in eno presadili na neko 39-letno žensko, drugo pa na prav tako starega moškega. Tudi v teh dveh primerih so dosedanji rezultati kar obetajoči. Seveda s tem še ni rečeno, da so vse morebitne komplikacije izključene. Kakor vidimo, se transplantacije kar vrstijo in medicinski strokovnjaki s tem prihajajo do vedno novih in novih izkušenj. Četudi vse operacije ne uspejo, se s temi poskusi «in vivo» zbirajo izkušnje, ki bodo prej ali slej privedle do dokončnega uspeha. f— Ii—tM Radio Trst A 7.15, 8.1a, 13.15 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Tri in ena — sobotni variete 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah ■ 17.00 Tržaški mandolinski ansambel -17.20 M. Kacin: «Torquato Tasso* - 17.30 Zaploskajmo jim 18.00 Goriški polifonski zbor 18.15 U-metnosl in prireditve • 19.10 Pisani balončki 19.40 Zabavni ansambli 20.00 špoit 20.30 »Mesec dni na kmetiji*, komedija - 22.30 Bach: Lebet den Herrn ■ 22.50 Romantične melodije. Trst 12.05 Lahka glasna - 12.25 Tretja stran - 13.15 Ansambel »I noi* - 13.30 Simf. koncert - 14.45 Pac-chiorijevi solisti Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.15 Plošče - 10.45 Lahka glasb. - 11.00 Beležnica -11.30 Današnji pevci - 12.00, 13.00, 13.50 Glasba po željah - 14.45 Melodije - 15.30 Lahka glasba - 16.30 Radijski oder - 17.00 Današnji gostje - 17.40 Plesna glasba -18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel Froivan - 22.10 Jazz. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak ■ 10.35 Ura glasbe 11.30 Glasbei a antologija 12.05 Kontrapunkt • i3.20 Poje Rita Pa vone - 14.40 Ital. popevke • 16.00 ČETRTEK, 28. DECEMBRA 1967 Program za mladino - 16.30 Francoske plošče 17.20 Detektivka -17.38 Veliki orkestri - 18.15 Veliki variete - 20.20 Recital: Adamo v Olimpiji - ?1.00 Kvartet Ama-deus - 22 00 Sindikalna tribuna. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album • 10.00 Renzo Ricci in Eva Magni 10.15 Jazz 11.45 Pesmi desetletja 13.00 Ne streljaj na pevca - 14.05 Juke box -14.45 Nove plošče ■ 15.15 Pianist D. Lipatti - 16 38 Popoldanski spored - 20.0 J. London: Dolina meseca - 2' 50 Ptosna glasba. III. program 10.00 Berlioz ir. Schubert - 10.45 Sedem Leonijevih madrigalov -11.00 Vivaldi 12.20 Bach in Brahms 14.30 Ghedinijeva komorna glasba 15.10 Milhaudova serenada štev. 2 15.30 Beethov- nova sedma simfonija 16.10 Šostakovič, kvartet štev. 8 17.20 Francoščina 17.45 Hindemithovi simfonični plesi 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturn. pregled • 19.15 Prokofjev, sonata štev. 6 - 19.50 Straussova opera »Ariana v Nasu*. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja 8.08 Operni spored 8.55 Radijska šola 9.25 Ansombel Teodosijev.sk’ 9.40 M. Vauda: Zima ie prišla 10.15 Pri vas do- ma 11.00 Turistični napotki 11.15 Zabavna glasb? 12 00 Na današnji Jan 12,10 Iz Svarove opere «Veronika Deseniška* -12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Izbrali smo vam 15.40 So pranistka Olga Jež 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert 18.00 Aktualnosti 18.15 Turistična oddaja 18.45 Jezikovni pogo vori - 19.jo Lahko noč, otroci! 19.15 Pevka Majda Sepe 20.00 Pesmi in napevi 21.00 Fran Lev stik: juntez 22.10 Skladbe Paula Hindemitha 23.05 Ciganske pes mi._ Ital. televizija 17.00 Program za najmlajše 17.30 Dnevni! 17.45 Program za mladino 18.15 Kmetijska oddaja - 19.15 Sestanek z A. Prietom 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 «Qui ci vuole un uomo* 22.00 Sindikalna tribuna - 23.00 Dnevnik II. kanal 18.30 Dickens: »David Copper field» - 21.(H) Dnevnik 21.15 Farsa »Veseli zapor* 22.30 Filmske in gledališke kronike. Jug. televizijo 20.00, in 23.10 Poročila ■ 9.40 in 14.45 TV v šoli 10.35, 11.00 in 15.40 Angleščina - 16.05 Osnove splošne izobrazbe - 16.25 Pesmi borbe in dela 17.00 Slovensko zasedanje CK ZKJ — prenos 19.10 Novoletne čestitke gospodarskih organizacij - 19.45 Zgodba o Pinku, Panku in Punku 20.30 Cikcak ■ 20.40 Sveta Lukič: Reginina ara - TV igra 21.40 Novoletni koncert v Wiesbadnu 28. decembra 1HF rKlIVJUK^M UntVINIK — * — Danes, ČETRTEK, 2». decembra Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 10.7, najnižja 8, ob 19. uri 8.6 stopinje; zračni tlak 1019.4 narašča, veter 32 km na uro severovzhodnik, s sunki do 65 km, vlaga 51 odst., nebo 3 desetinke pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9.6 Tržaški dnevnik Nedolžni otroci Sonce vzide ob 7.45 in zatone oh 16.28. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 4.44 in zatone ob 13.45. jutri, PETEK, 29. decembra Tomaž IZJAVA DEŽELNEGA ODBORNIKA DR. NARDINI JA Dežela bo predlagala poseben zakon za ureditev vprašanja umobolnih Po teni zakonu bodo skrbeli za umobolne že izven psihiatričnih bolnišnic Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Nardini je v preteklih dneh med obiskom v umobolnici v Vidmu imel kratek govor oblastem in vodstvu umobolnice, v katerem je napovedal, da bodo v kratkem predložili deželnemu svetu zakonski osnutek za razvoj zdravstvene službe v zvezi z ustanovami, ki se ukvarjajo s pomočjo umobolnim. Po kratki omembi dejavnosti videmske umobolnice je dr. Nardini dejal, da avtonomna dežela nujno posveča pažnjo vprašanju mentalnega zdravstva in psihiatrične pomoči. V zvezi s tem področjem se opaža splošna volja, da bi prišlo do bistvene reforme struktur. Glede na to predvideva osnutek deželnega zakona pobude za razvoj psihiatrične službe izven umobolnic. Po drugi strani pa zakonski osnutek upošteva normalno upravljanje psihiatričnih bolnišnic kot umobolnic, ki se navdihujejo ob starih načelih varstva bolnikov, ker so pač nekatere pokrajinske uprave v zelo resnem finančnem položaju zaradi pomanjkanja sredstev. Na vsak način bi šlo pri tem, je dejal Nardini, za izredne in občasne posege, saj bi nove strukture izven umobolnic lahko zagotovile znižanje števila umobilnic, ki jih je treba poslati v umobolnice. Kjer obstaja dobra psihiatrična organizacija in oskrba izven bolnišnic, se je namreč že znižalo število bolnikov, kar se dogaja npr. v Angliji, Franciji in Rusiji. Zakonski osnutek predvideva tudi študijske štipendije za zdravniško in strežno osebje, ker je število uslužbencev, zlasti pa psihiatrov, popolnoma nezadostno v odnosu do potreb. Isto velja za ustanovitev šol, v katerih bi se usposabljalo višje sanitarno osebje, ki bi skrbelo za umobolne. Odbornik je rekel, da bo odbor v prihodnjih dneh proučil zakonski osnutek, nakar ga bo predal deželnemu svetu v razpravo. Na ta način bodo v naši deželi dali spodbudo za psihiatrično reformo, katero zagovarjajo številni zdravniki kakor tudi pokrajinske uprave. Seveda pa ne bo še parlament razpravljal o tej reformi, ker se bo zaradi volitev razšel. Odbornik Nardini je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da namerava dežela s tem zakonskim osnutkom izvajati nekak pritisk na osrednje organe v Ri- mu in zato upa, da jo bo podprlo vse javno mnenje v deželi. OPOZORILO ŽUPANSTVA Ne odlagajte tlečih odpadkov! Županstvo opozarja občane na nevarnost, ki lahko nastane pri odlaganju pepela in drugih tlečih predmetov v nabiralnike odpadkov. V decembru so v vozilih podjetja mestne čistoče, ki odvažajo smeti, nastali štirje požari zaradi tlečih predmetov, ki so jih ljudje vrgli med odpadke. Zaradi tega so bili uslužbenci prisiljeni kar na ulici sprazniti tovornjake in pogasiti žareče odpadke, nato pa so morali ponovno očistiti in oprati ulični tlak. V zadnjih dveh letih sta zaradi teh neprevidnosti občanov zgorela dva tovornjaka za odvažanje odpadkov, ki sta bila vredna 18 milijonov lir. Svetovalec Gašperini je poudaril, da spričo perečega vprašanja nadaljnjega obstoja ladjedelnice Felszegy mora občinska uprava biti na čelu borbe za obrambo te ladjedelnice. Svetovalka Postogna je navedla nekaj pripomb glede postavk za šole in javnih ur, Valente je poudaril nujnost reforme krajevnih financ, Scheriani je opozoril na probleme kmetijstva, Birsa je ponovil zahtevo po imenovanju skupne komisije za proučitev gospodarskih problemov, Cuscito je pripomnil, da bi morali posvečati večjo skrb kulturni izobrazbi mladine, Nicolini pa je poudaril, da je proračun izraz splošnega stanja in občuti posledice gospodarske krize. SEJA OBC. SVETA V MILJAH Nadaljevanje razprave o proračunu za 1968 Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki je nadaljevala z razpravo o občinskem proračunu za leto 1968, prej pa je z večino glasov odobril obračun za leto 1966. V diskusiji o proračunu so se oglasili psiupovec Gasparini, de-mokristjanka Postogna, komunist Valente, komunist Scheriani, demokristjan Birsa, demokristjan Cuscito in vodja komunistične skupine Nicolini. Razprava o proračunu z glasovalnimi izjavami in glasovanjem se bo verjetno zaključila na prihodnji seji v petek. Kakor smo že poročali, predvideva proračun miljske občine za leto 1968 skupno 178.606.993 lir dohodkov in 277.278.042 Ur izdatkov. Primanjkljaj v znesku 98.671.049 Ur naj bi krili z dodatnimi dajatvami (40.510.837 Ur), s prispevkom vladnega komisariata (49.800.000) in s posojilom (8.360.212 Ur). ...........Hlinil................................... VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU Pojasnilo o državnem zakonu za urejevanje vodovodne mreže Posledice razvrednotenja angleškega funta za izvoz iz dežele . Ureditev vojnega muzeja Henriquez Na eni izmed zadnjih sej deželnega sveta so odborniki odgovorili na nekatera vprašanja svetovalcev. Odbornik za javna dela je odgovoril na vprašanje komunistov Cala-brie in Cuffara v zvezi z zakonom štev. 129 iz 4. februarja 1963, ki določa splošni regulacijski načrt vodovodov in ki daje vladi pooblastila, da izdaja ustrezne izvršilne določbe. Čl. 2 tega zakonskega osnutka namreč določa, da morajo posebni načrti upoštevati potrebe po vodi vseh mestnih m podeželskih sre; dišč, pri čemer je treba upoštevati že obstoječe vodovode. Odbornik je odgovoril svetovalcema, da mora načrt uskladiti tudi uporabo voda za dobavljanje pitne vode prebivalcem, hkrati pa upoštevati uporabo vode za kmetijske, industrijske in druge namen.". Za našo deželo je ministrstvo za javna dela poverilo nalogo, da pripravi načrt, nekemu strokovnjaku, ki opravlja prosti poklic. Pri tem se je skrbništvo za javna dela v Trstu posvetovalo z deželno upravo. Razne občine, konzorciji, pokrajine in druge ustanove so lahko predložile svoje pripombe v zvezi z načrtom do 15. septembra, kasneje pa so ta rok podaljšali do 22. novembra. O teh pripombah se bosta morala sedaj izreči višji svet za javna dela in državni svet. Z vprašanji, ki izvirajo iz omenjenega zakona, se je še posebno ukvarjalo odborništvo za javna dela. Obravnavala jih je tudi komisija za hidrološke študije, ki so jo ustanovili pri odborništvu. Na svojem sestanku je proučila osnutek načrta, odobrenega z ministrskim odlokom 16. marca 1967, pri čemer je uooštevala tudi razne opazke krajevnih ustanov. Vsekakor pa pripada končna beseda glede tega vladnim organom. Odbornik Marpillero je odgovoril liberalnim svetovalcem na vprašanje v zvezi z učinki, ki jih bo imelo razvrednotenje angleškega funta na italijansko in krajevno gospodarstvo. Pri tem je omenil izjavo ministra Tolloya, da izvaža Italija na področje funta samo 10 odst. svojega blaga. Po drugi strani pa se izvoz veča in bodo zato nadomestili morebitne izgube. Za sedaj ni vlada sprejel c nobenih ukrepov za morebitne kompenzacije, saj ni bilo še mogoče analizirati izmenjav. Deželni odbor je v zvezi z novim položajem interveniral neposredno pri ministrstvih za zaklad in za zunanjo trgovino ter ju opozoril na neugodne posledice, ki bi jih utegnilo imeti razvrednotenje funta na deželni izvoz. Vsekakor bo odbor seznanil svetovalce z razvojem po ložaja. Deželni odbornik Giust je odgovoril na interpelacijo socialističnega svetovalca Devetaga glede zgodovinskega in vojnega muzeja, t.j. tako imenovane zbirke orožja Hen-riquez. Dejal je, da je ta zbirka zelo važna, saj vsebuje poleg orožja vseh vrst tudi dokumente in fotografije,, ki se nanašajo na zgodovino vojne. Ker pa razpolaga mu- zej tudi s težkim orožjem, je težko najti zanj primeren prostor. Zato je ves material razporejen po raznih področjih v Trstu in težko orožje, ki je razmeščeno na prostem, se kvari. Na vsak način je zelo težko najti prostore za namestitev vsega materiala. Ker je svetovalec Devetag predlagal, da bi morebiti namestili ta material Gorici, je odbornik dejal, da bi bile težave v tem mestu še večje. Ker pa gre pravzaprav za zasebni muzej, bi bilo treba najprej ustanoviti konzorcij med krajevnimi u-stanovami, ki bi imel svoj pravilnik in ki bi zagotovil redno delovanje muzeja. Na vsak način bi lahko dežela intervenirala, potem ko bi muzej formalno ustanovili. Danes, 28. decembra ob 20. uri bo v Ul. Madonnina 19 SKUPŠČINA KOMUNISTOV OB ZAKLJUČKU LETA Govoril bo inž. A. Cuffaro Predsedovala bosta: senator Vittorio Vidali poslanka Marija Bernetič Tečaja za kmetovalce v Bazovici in na Proseku KMEČKA ZVEZA in ZVEZA MALIH POSESTNIKOV prirejata TEČAJ ZA ŽIVINOREJCE V BAZOVICI ki ga bo vodil dr. LEO KRALJ. Začel se bo danes, 28. decembra ob 19. uri v SLOMŠKOVEM DOMU. TEČAJ ZA VINOGRADNIKE NA PROSEKU ki ga bo vodil inž. STANISLAV GRGIČ. Začel se bo v petek, 29. decembra, ob 20.30 v DRUŠTVENI GOSTILNI na Proseku. Priporočamo udeležbo članom in vsem kmetom, ker jim bosta tečaja gotovo koristila. Predsednik pokrajinskega nadzornega odbora krajevnih ustanov odv .Fazzini Giorgi je včeraj z dekretom imenoval dr. Samenga za komisarja «ad hoc» za tržaško občino, da odobri letošnji občinski proračun, ki ga je občinski svet s 30:30 glasovi zavrnil. Dr. Samengo je sinoči prišel na županstvo in je podpisal zadevni sklep, na osnovi katerega je bil odobren občinski proračun za letošnje leto. Z odobritvijo letošnjega proračuna po imenovanem komisarju se sicer še ni zaključilo resno stanje, ki je nastalo v tržaški občinski u-pravi po zavrnitvi letošnjega proračuna v občinskem svetu. Čeprav odbor zaradi tega ni podal ostavke, so stranke leve sredine izjavile, da se je zaradi zavrnitve le- ............................................................................ SINOČ! V UL. CARDUCCI PO ZAVRNITVI PRORAČUNA V OBČINSKEM SVETU Izredni komisar dr. Samengo včeraj podpisal proračun 1967 Stranke leve sredine ponovno pozivajo LSS, naj obnovi svojo podporo odboru tošnjega proračuna ustvaril resen položaj na občini in pozivajo zlasti Slovensko skupnost, naj obnovi svojo podporo odboru. Ta poziv se nanaša predvsem na glasovanje proračuna za leto 1968, ki bo prihodnji mesec. Če do tega ne bo prišlo in bo tudi proračun za prihodnje leto zavrnjen v občinskem svetu, potem je pričakovati, da bo odbor prisiljen podati ostavko, kar bo povzročilo imenovanje komisarske uprave na tržaški občini_ z naknadnim razpisom novih občinskih volitev. Priporočajo se za silvestrovanje VERDI Pri blagajni se sprejemajo prednaročila za drugi del sezone 1967-1968, ki se bo začel 13. januarja z Rimsky-Korzakovo «Deklico iz Pskova», v prvi tržaški izvedbi. Sledil bo večer treh enodejank, in sicer Donizettijevega «Zvonca», Poulenčevega «Cloveškega glasu* in Tosattijevega «Boksa». Pozneje bodo predvajali Rossinijevo «Pe-pelko» in Beethovnovega «Fidelia» v izvirniku. Zadnje dni februarja bo na vrsti Boitov «Mefistofeles», prve dni marca pa bo v Verdiju nastopila državna Opera iz Brna, --------------------- in sicer s Strawinskega baletom • tel. 73314 prireja veliko «Petruška» in Ravelovim baletom silvestrovanje z bogatim menujem PARK HOTEL GORICA - Nova Gorica, tel. 21442, 21462 - Pireja veliko silvestrovanje v vsen prostorih hotela. Rezervacije so v prodaji. Cene: v kavami vključen silvestrski narezek novih din Restavracija, vključena silvestrska večerja N. din 80. Nočni bar h. din 120 (od tega je 60 N. din za konsumacijo). GOSTINSKO PODJETJE «SIDR0» • «Dafni in Cloe», obe krstni predstavi v našem mestu. Sezona se bo zaključila z Wolf-Ferrarijevimi «štirimi grobijani*. ODGOVOR MINISTRA NATALIJA SEN. VIDALIJU Neprevidnost šoferja Za ladjedelnico Felszegy kriva hude nesreče vedno nejasna bodočnost Minister za trgovinsko mornarico ni v bistvu povedal nič novega - Brez potrebnih finančnih sredstev ne bo mogla ladjedelnica sprejeti novih naročil Minister za trgovinsko mornarico Natali je takole odgovoril senatorju Vidaliju na njegovo vprašanje glede usode miljske ladjedelnice Felszegy: »Senatorja Vidalija želim obvestiti, da se je vlada vedno zanimala za vprašanja miljske ladjedelnice Felszegy. V tem primeru je podpisani minister sporazumno z notranjim ministrstvom in ministrstvom za industrijo, trgovino in obrtništvo, ko je bila omenjena ladjedelnica pred stečajem, sklicalo predstavnike glavnih upnikov podjetja, in sicer Banca Commer-ciale Italiana in Banca Nazionale del Lavoro ter ustanove IMI, da bi to vprašanje rešili in zagotovili podjetju podaljšanje roka za izplačevanje sedanjih dolgov, da se prepreči zapora ladjedelnice in s tem odpust z dela zaposlenih delavcev in uradnikov. Kljub omenjenemu zanimanju pa se je zaradi novih finančnih težav, ki so nastale po navedenem sestanku, ter zaradi bolezni in naknadne smrti inž. Giacomellija, glavnega pobudnika vseh dejavnosti ladjedelnice, ustvarili pogoji, ki jih senator omenja. Da bi zagotovilo dejavnost ladjedelnice Felszegy je ministrstvo za trgovinsko mornarico sprejelo ukrepe na osnovi zakona štev. 1372, ki določa prispevke ladjedelski industriji. Podpore omenjenega zakona se nanašajo na prispevke ladjedelnicam, odnosno na dopolnilne prispevke za gradnjo ladij, ki jih podjetja dobijo na osnovi opravljenega dela na novih ladjah, da se jim omogoči, da lahko uvajajo kompetitivne cene na mednarodnem ladjedelskem tržišču in si tako zagotovijo naročila. Glede novih naročil pa je treba upoštevati, da si jih morajo podjetja sedaj zagotoviti neposredno s pogajanji z naročniki, ker državna oblast ne more neposredno določati, v kateri ladjedelnici naj se gradijo ladje. Iz tega izhaja, da državna uprava lahko pomaga ladjedelnicam izključno na osnovi o-menjenega zakona, in sicer z dopolnilnimi prispevki, ker ji je onemogočen kakršen koli neposreden poseg glede naročil, ki naj bi favorizirale krajevne industrije. V okviru omenjenega zakona je ministrstvo za trgovinsko mornarico dalo ladjedelnici Felszegy dopolnilno podporo za 10 že dograjenih ladij. Hkrati pa menim, da vas moram obvestiti, da državna uprava sedaj ne ve, ali je omenjena ladjedelnica dobila nova naročila, ker je zapadel zakon št. 1372. Zato ladjedelnice ne obveščajo več državne uprave o novih gradnjah, da bi dobile prispevek, ki ga je doslej določal omenjeni zakon. Obveščam senatorja, da bodo ladjedelnice iahko ponovno zaprosile za prispevke, potem ko bo dokončno sprejet nov zakon o podpori ladjedelski industriji, ki ga je za sedaj odobrila samo ena od Opozorilo ACEGATA Podjetje Acegat obvešča potrošnike, da bodo okenca blagajne v Ul. Genova odprta v normalnih urah od 7.30 do 11.30 in od 16. ure do 17.30, in sicer v dneh 28. in 29. t. m., ter 3., 4. in 5. januarja 1968, zaradi stavke bančnih uslužbencev. Izredni urnik blagajne je namenjen samo za plačevanje računov potrošnje elektrike, vode in plina. Žrtev hude prometne nesreče je sinoči, nekaj minut po 22. uri, postal 22-letni uradnik Amaldo Monteduro od S.M.M. Spodnje 2735, ki se je po Ul. Carducci na lam-breti TS 35478 peljal proti Trgu Garibaldi. Ko je privozil v neposredno bližino lokala «Bagutta Triestino», je z vso silo treščil v fiat 500 TS 35624, ki ga je šofiral 61-letni Dino Dardi iz Repniča štev. 36. Do nesreče je prišlo, ker je Dardi neprevidno zapeljal iz parkirnega prostora na desni in naenkrat zaobrnil proti levi, ker je nameraval spremeniti smer ter s tem presenetil Montedura, ki se ni mogel izogniti trčenju. Pri nesreči, pri kateri se je zadnji del lambrete po trčenju naslonil na streho avtomobila, se je Monteduro pobil po sencih, čelu in levi obrvi ter začel krvaveti iz desnega ušesa. Z rešilnim avtom so ga nujno odpeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. dveh zbornic parlamenta.* Odgovor ministra Natalija sen. Vidaliju ne pove nič novega slede usode miljske ladjedelnice Felsze-gy, saj se nanaša le na ukrepe ki jih je ministrstvo za trgovinsko mornarico sprejelo v korist omenjenega podjetja na osnovi zapadlega zakona, se pravi za do sedaj že zgrajene ladje. Prav tako ni nobenega namiga na novo posredovanje državne upprave zlasti pri raznih finančnih zavodih za zagotovitev denarja za gradnjo novih ladij, ki je pogoj, da si ladjedelnica lahko zagotovi nova naročila. Kot torej vidimo, se vprašanje ladjedelnice Felszegy vrti še vedno v začaranem krogu iz katerega za sedaj ni videti nobenega drugega izhoda, razen, na žalost, da grozi temu podjetju skoraj gotova zapora. .................. OB NOVOLETNIH POČITNICAH Že sedaj je treba misliti na bodoče učne uspehe Vzgojitelji se morajo zavedati svojih dolžnosti tudi do narodne skupnosti Ljudska prosveta Prosvetno društvo «1. Cankar« obvešča, da zaradi počitnic odpade današnja otroška telovadba. Božične in novoletne počitnice so tokrat precej dolge, saj se bo pouk spet pričel šele v ponedeljek, 8. januarja. Učenci in dijaki bodo torej imeli dovolj časa, da se spočijejo in razvedrijo, pa tudi da vzamejo v roke šolsko knjigo in drugo dobro čtivo. Marsikdo bo te dni odšel v gorske kraje, drugi, in teh je največ, pa bodo ostali s starši doma. Vsem, tako učiteljem In profesorjem, kot učencem, dijakom in njihovim staršem, želimo, da bi v prijetnem vzdušju in veselju preživeli počitnice. S koncem pouka se je zaključilo tudi prvo šolsko trimesečje. Učen-in dijaki so dobili prve ocene letošnjem šolskem letu. Uspehi niso za vse zadovoljivi in nekoliko grenijo praznično razpoloženje. Slabih ocen v prvem trimesečju običajno ne jemljemo z veliko zaskrbljenostjo, v tem pa tiči nevarnost, da se ne zavedamo pravočasno slabih posledic, ki pridejo do Izraza ob koncu šolskega leta, predvsem pa pri zaključnih in zrelostnih izpitih. V prazničnem vzdušju voščil in daril nekateri starši preveč radi popuščajo in ne znajo, ali nočejo, najti tople besede, da bi posvarili sina ali hčerko, ki ne kaže dovolj veselja do učenja in prinese slabo oceno. In vendar so prav te počitnice, darila in voščila, najbolj primerna prilika. Potem se vrnejo vsakdanje skrbi in dnevi tečejo, vedno bolj naglo do konca leta, ko je že prepozno. Tudi učitelji in profesorji imajo seveda zdaj počitnice, da se odpočijejo in naberejo svežih sil za nadaljnje delo. Solniki ne dobijo spričeval kot učenci z oceno šolskih Včeraj dopoldne je bil pogreb prvega ravnatelja trgovske akademije v Trstu, prof. dr. Rudolfa Perhavca. Pogreba se je poleg sorodnikov udeležilo veliko število prijateljev in znancev. Pokojnika so pospremili na zadnji poti rav- natelji, profesorji in učitelji vseh slovenskih šol na Tržaškem ter predstavniki tukajšnjega slovenskega javnega življenja. Med številnimi venet smo opazili vence SKGZ, Znanstvenega liceja ter Sindikata slovenske šole. uspehov v trimesečju. Njihovi uspehi so delno razvidni iz uspehov učencev. Ocene dobijo od predstojnikov ob koncu šolskega leta. Te ocene so nekaj uradnega, ki nas več kot toliko ne zanimajo. Drugo oceno, ki ni nikjer napisana na papirju, pa šolnikom, tako učiteljem kot profesorjem, dajo njihovi učenci, starši in ljudje, s katerimi imajo stike. Slovenski učitelj ali profesor, ki poučuje in vzgaja našo mladino, ima še posebne dolžnosti ne samo do mladine, ki mu je zaupana, ampak do narodne skupnosti, kateri pripada. Kot pripadniki nacionalne manjšine, ki se mora boriti za svoje pravice in vlagati vse sile za ohranitev In obogatitev svoje kulture, pričakujemo od šolnikov nekaj več kot sam pouk na šoli. Upamo, da bo pričakovanje ne bo dolgo trajalo in da bodo redkim zgledom sledili še drugi. Pomoč deželnemu pomorstvu iz sredstev za državne ladjedelnice V pomorskih krogih na Tržaškem se v zvezi z nedavno odobrenimi posegi v korist italijanski ladje-delniški industriji naglaša, da je parlament s tem dokončno rešil enega izmed naj večjih problemov, ki se tičejo pomorskega gospodarstva. Kakor znano, se posegi nanašajo na vrsto pomoči domačim ladjedelnicam, katere bodo v času od 1967 do 1973 deležna raznih prispevkov v skupni višini okoli 90 milijard lir. S temi posegi bo vprašanje ladjedelniških obratov vključeno v splošen razvoj državnega gospodarstva, hkrati s tem pa bo vključeno v globalno razvojno politiko, ki bo veljala za pomorsko področje v celoti. Prizadetim ladjedelnicam bo tako mogoče vzdržati v konkurenci s sorodnimi 0-brati v tujini, skupen obseg zaposlenosti v tej industrijski veji pa bo ostal neokrnjen za v naprej. Kar se tiče ožjega tržaškega, odnosno tržiškega in deželnega gospodarstva, se v okviru posegov, ki jih je sprejel parlament, navajajo za razdobje 1967-1973 prispevek za zidavo novega doka v Trstu, konkretna začetna pomoč za pristaniško ustanovo, prispevek za gradnjo orjaškega doka v Tržiču, in nekaj manjših posegov v korist ladjedelniških in z njimi povezanih dejavnosti. V prizadetih krogih se v tej zvezi naglaša, da se bo morala vlada v doglednem času lotiti še številnih drugih nerešenih vprašanj, med katerimi se omenjajo zlasti vprašanje državnega obmorskega demanija, vprašanje trgovinskega ladjevja, ribištva, pristaniških storitev, onesnaženja morskih voda, itd.. Nazionale 15.30 «Quella sporca dozzi-na» Technicolor. Lee Marvin, Ernest Bognine, George Kennedy, Robert Weber. Režija Robert Aldrich. Excelsior 16.00 «James Bond 007 Casino Royale» Technicolor. Serija kriminalk v izvedbi neprekosljive-ga Seana Conneryja. Ni prepovedano. Fenice 16.00 «Questi fantasmi* Technicolor. Sophia Loren, Vittorio Gas-sman, Margaret Lee, Mario Adorf. Režija Renato Castellani. Eden 15.30 «Guerra, amore e fuga« Technicolor. Paul Newman, Sylvia Koscina, John (Villiams, VVerner Pe-ters. Režija Smight. Grattacielo 16.00 «Natascla» Technicolor. Film po romanu Leva Tolstoja Vojna in mir. Ljudmila Save-ljeva, Sergej Bondarčuk. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «1 giorni delPira* Technicolor. (Vestern. Giuliano Gemma, Lee Van Cleef, Valter Rilla, Andrea Božič. Režija Tonino Valen. Alabarda 15.45 «Faccia a faccia* Technicolor. (Vestern. Gian Maria Vo-lonte, Thomas Milian. Filodrammatico 16.30 «Non c’e pošto per i vigliacchi* Technicolor. Chad Everett. Moderno 15.30 21.30 «La Bibbia* — Technicolor. Sprednje vrste 450 lir zadnje vrste 350. Najlepši film leta. Zadnji dan. Cristallo 16.00 ((Agente 007, si vive solo due volte* Technicolor. James Bond (Sean Connery) Garibaldi 16.30 «11 cantante del Luna park* Technicolor. Elvis Presley. Capltol 16.00 «Nel sole* lecnmcolor Al Bano, Romina Povver, Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Aurora 15.00 «L’indomabile Angelica* Technicolor. Film serije «Angelica» Robert Hossein. Astoria 16.30 *Le avventure e gli a-mori di Mary Flonders* Technico-Jor. Kirn Novak, Richard Johnson. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.30 «Quattro bassotti per un danese* Technicolor Walt Disney. Astra 16.30 «Pianeta errante* Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Le dolci signo-re» Technicolor. Uršula Andress, Virna Lisi. Prepovedano mladini Ideale 16.00 «Divisione Folgore* Cr-nobeli film o vojni pri Al Alamei-nu. Monica 'Clay, Ettore 'Manni. Abbazia 16.00 dBase Luna chiama Terra* Technicolor. Marta Hyrr, Ernest Jud. Sedem dni po nesreči se je zatekel v bolnišnico Dvajsetletni zidar Silvano Ra-mani iz Doberdobske ulice 10 na Opčinah si je že prejšnji četrtek pri nesreči verjetno zlomil levo nogo, vendar je šele včeraj popoldne zaprosil za zdravniško pomoč v bolnišnici. Ramani je tistega popoldneva hodil po Ul. Nazionale, blizu bencinske črpalke pa mu je spodrsnilo na ledeni ploskvi, izgubil je ravnotežje in padel, pri čemer si je povzročil omenjeno poškodbo. Včeraj so Ramanija z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 60 dni. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR PRIREJA DNE 31. DECEMBRA OD 21. URE DO ZORE silvestrovanje v Kulturnem domu Rezervacije vsak dan razen v sobotah ln nedeljah na sedežu društva (Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu) od 20.30 do 22. ure BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA D. D. GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon St. 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKRED PAPIGAH*. Cena rezervacije z n»r nujem in garderobo je N. _din ■ V nočnem baru z modernim ar stičnim mednarodnim programon in celonočno glasbo N. din 110’ r trebne so rezervacije. HOTEL UNION - LJUBLJANA mi klošičeva 1, tel. 20707, 20750 Prl_ pravlja prijetno silvestrovanje vseh prostorih hotela z bogatim silvestrskim menujem in priznan glasbo. Potrebne so rezervacije. HOTEL TRIGLAV KOPER - HOTEL ŽUSTERNA IN RESTAVRACIJA RIZANA ■ odpravljajo veliko sil* vestrovanje z bogatim silvestrski^ menujem. Rezervacije sprejemaj0 recepcije. RESTAVRACIJA «LA MARINELLA* vošči cenjeni klienteli PriJe®® praznike ter priporoča pravočasno rezervacijo za veliki silvestrski P1®, s priznano godbo. Bogat silvestrski menu. V HOTELU «TAB0R» SEŽANA * (POStaja) pripravljajo prijetno silvestrovanje s silvestrsko večerjo, plesno in zabavno glasbo. Pohitite z rezervacijami. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle* priredi vsakoletno tradicionalno silvestrovanje na stadionu «Prvi maj*. -gral bo prvovrsten orkester. Rezervacija miz na sedežu društva, Vrdelska cesta št. 7 od dne 26. t.m. od 10. do 12. ure in vsak večer od 20.30 do 21.30. Vljudno vabljeni! Izšla je številka 8 - 9 tržaške revije ZALIV, kateri je priložena Spacalova grafika. Revijo dobite v TRŽAŠKI KNJIGARNI. Hotel «SL0N» Ljubljana prireja dne 31. decembra 1961 VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije, kavarne, v klubskih prostorih in v baru. Za razpoloženje ob koncu leta 1967 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični program. Informacije po telefonu 20-641 — 20-645 Ljubljana. Priporočamo se za obisk! ZVEZA PARTIZANOV OPČINE vljudno vabi svoje člane in prijatelje na veselo silvestrovanje KI BO V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH S PRIČETKOM OB 20. URI Priljubljene melodije bo igral znani ansambel iz Ljubljane. Preskrbljeno bo z dobro naloženim bifejem. Vstop z vabilom ODBOR Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 24. do 27. decembra 1967 se je v Trstu rodilo 23 otrok, umrlo pa je 52 oseb. UMRLI SO: 63-letni Poliuto Pividor, 78-letnl Giuseppe Zobec, 90-letna Lul-gia Lanza por. Casalanza, 88-letni Carlo Fioretti, 77 letni Mario Natti, 81-letna Amalia Bellot vd. Rigo, 65-letni Angelo Blecar, 78-letni Rudolf Perhavc, 61-letni Edoardo Ursich, 62-letni Giovanni Bubnich, 72-letni Vin-cenzo Pizzol, 76-letni Esperio Fonda, 40-letna Lucilla Ubaldini, 81-letna Te-resa Cherri, 59-letni Ugo Cremonini, 77-letna Giovanna Rosnik por. Deber-nardi, 7 4-1 e i n a Antonia Zerial, 83-let-na Maria Salamon por. Prausello, 77-letna Maria Rotter por. Mersnik, 64-letni Ercole Monteduro, 62-letnl Ni-colo Glraldi, 57-letna Ameba Scasso por. Fragiacomo, 84-letna Elvira Mlac por. Germanis, 80-letna Anita Riavitz por. Vianello, 75-letnt Francesco De-grassi, 86-letna Flora Sancin por. Krajnc, 81-letni Vitaliano Godas, 89-letna Ines Pagani, 43-letni Osvaldo Bruno, 70-letni Antonio Ferraro, 53-letna Bianca Pasinati por. Bernetti, 56- 1 etn i Rlceardo Luislni, 47-letna Silvana Polli por. Bolletti, 77-letna Gemma Favretto vd. Pressan, 79-letna A-gnese Apollonio por. Argentin, 76-letni Francesco Scarpulla, 79-letni Ma-rlano Pivelli, 65-Ietna Antonia Stori-nl vd. Boselli, 42-letni Augusto Orlando, 66-letni Ivan Sila, 74-letni Ro-dolfo Adami, 68-letna Elena Urgnanl, 57- letna Maria Emilia Lussettl por. Stok, 87-letna Anna Dagrl vd. Peren-tin, 76-letni Pietro Biagi, 83-letni Ar-mando Citter, 78-letnl Oreste Canet-to, 91-letna Gloseffa Mosetig vd. Pisani, 78-letnl Romeo Turco, 62-letna Emilia Svetina por. Rlccobon, 83-let-na Erminia Jasbez vd. Candotti, en mesec stari Fabio Crisma. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Trg sv. Jakoba l: Grigo-lon, Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ai Due Mori, Trg Unltš 4; Nlco-11, Skedenjska ulica 80. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 6.30) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 25; dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro In Nerl, Ul. Dante 7. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 16/11! vošči vsem vesele božične praznike NAROČNINA ZA LETO 1968 BO NASLEDNJA: Letna naročnina Lir 8.100.— šestmesečna naročn. » 4.400.— trimesečna » » 2.250.— mesečna » » 800.— Darovi in prispevki V spomin na pokojnega prof. dj: Rudolfa Perhavca daruje N.N. 500« lir za Krožek absolventov slovenske trgovske akademije. . Namesto cvetja na grob pok. Flot1 Sancin vd. Krajnc, daruje Pavla San' cin-Lavrenčič 1000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. nadzornika slovenskih osnovnih šol Alojz* Boleta in pok. prof. dr. Rudolfa Perhavca daruje Amalija Cok 2000 za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Ivan* Sile, očeta svoje delovne tovarišire Alde Cok, darujejo za Dijaško matico po 1000 lir vsak: Franc Udovič, Franc Kavs, Milan Bolčič, dr. Eli® Fornazarič, Mario Dolgan, Slavko Stoka, Alojz Abram, Vilko Batič, Stanko Lupine In Danilo Benčina; 500 lir P* Mili Berginc. V Isti namen daruje Mario Magajna 1000 lir za prosvetno društvo «Ivan Cankar*. SOŽALJ E Krožek absolventov slovenske tf-govske akademije izreka ob izgubi prof. dr. Rudolfa Perhavca svojcem najgloblje sožalje. ČETRTA ŠTEVILKA GOSPODARSKEGA BILTENA TRŽAŠKE HRANILNICE Zapora Sueškega prekopa še vedno ovira promet s tržaškim pristaniščem V vsej deželi je bilo v trimesečju julij-september skupno 19.397 brezposelnih študijski oddelek Tržaške hranilnice je izdal 4. številko svojega gospodarskega biltena, ki obsega trimesečje julij-september 1967. Iz teh Podatkov povzemamo, da je tržaški trg na debelo v omenjenem trimesečju pokazal manjšo razgibanost le na nekaterih področjih, tako zlasti kar zadeva prodajo tehničnih proizvodov, medtem ko je prodaja prehrambenih izdelkov ostala na ravni iz prejšnjih obdobij, brez posebnih premikov v pozitivno smer. Zanimivo je, da se Tržačani pri nakupovanju tehničnih proizvodov čedalje rajši zatekajo k obrokom, in sicer na dolge roke, in da so trgovci s tega področja optimistično razpoloženi glede razvoja svojih poslov v prihodnjih 3-4 mesecih. Trgovci pa pri tem ne računajo toliko na domačine-odjemalce, temveč na odjemalce iz vzhodno-evrop-skih držav. Zapora Sueškega prekopa, ki je za nekaj časa zaustavila promet na relacijah Trst-dežele prek Sueza, še vedno zavira promet tudi potem, ko so ladjarji vzpostavili nove zveze mimo afriške celine. Daljše relacije in daljša olovna doba vplivajo namreč na višino prevoznin, tako da je Trst zgubil tisto konkurenčno sposobnost, ki mu jo zagotavlja bližina preksueških tržišč v primerjavi z drugimi evropskimi pristanišči. Na promet pa vpliva negativno tudi dejstvo, da je politični in tudi gospodarski položaj v nekaterih državah na Sredozemlju (predvsem v Egiptu, Izraelu, Siriji in Alžiriji) še vedno nejasen. Kar se pa tiče splošnega razvoja pristaniškega prometa, poudarja pregled Tržaške hranilnice, da je promet s kosovnim blagom v razveseljivem porastu, ter da se promet s kavo približuje višini 80 odst celotne italijanske potrošnje tega blaga. Iz poglavja, ki prinaša statistič-1 gant iz Ljubljane, Runkova 6 in ne podatke o socialni sestavi naše 19-letna študentka Milena Rakuša dežele, povzemamo, da je prebivalstvo Furlanije-Julijske krajine štelo konec septembra letos 1,228.145 ljudi, in sicer 779.862 v videmski. 307.862 v tržaški ter 140.677 v go-riški pokrajini. Glede brezposelnosti pa je bila slika v deželi ob istem datumu naslednja: v tržaški pokrajini je bilo brez dela 5.798 ljudi, v videmski pokrajini 6.842, v pordenonskem okolišu 3.842, in v goriški pokrajini 2.915. Vsega skupaj je bilo konec omenjenega meseca v deželi brez posla kar 19.397 ljudi.-------------------------- Ljubljančan je z avtom treščil v avtocisterno Sinoči se je v Ul. F. Severo, na ovinku imenovanem «Mase», pripetila prometna nesreča, pri kateri so se ranili dva Ljubljančana in dekle iz Ilirske Bistrice. 36-letni mehanik Milan Simič iz Ljubljane, Goriška 3 je proti Opčinam vozil avto LJ 509-82, v katerem sta se peljala tudi 35-letni uradnik Miro Bre-iiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii STATISTIČNI PODATKI 0 TURISTIČNEM PROMETU iz Ilirske Bistrice, Poljskova 60. Na omenjenem ovinku je Simič iz nepojasnjenih razlogov z avtom zavo. zil proti levi in treščil v avtocister. no BA 148725, ki jo je nasproti pripeljal 36-letni Mauro Valerio iz Barlette, Ul. Magenta 18. Zaradi sunka so se vsi trije potniki v ljubljanskem avtu ranili in pobili. Z rešilnim avtom so jih prepeljali v bolnišnico, kjer so Simiča in Breganta sprejeli na nevrokirur. ški oddelek. Zdraviti se bosta morala vsak po 8 dni, ker sta zado-bila rane in udarce po glavah in udih. Rakuševi so v bolnišnici dali samo prvo pomoč, ker se je porezala po čelu. Okrevala bo v 4 dneh. Potrebne formalnosti na kraju nesreče so opravili agenti cestne policije. Maksimalne vsote valute pri potovanju v inozemstvo Letne koncesije za turistične avtobusne proge v deželi TURISTIČNO LETO NAS NE ZADOVOLJUJE Število letošnjih nočitev se bo približalo lanskemu Zmanjšanje števila prisotnih Nemcev in Avstrijcev je nadoknadila številna prisotnost domačih turistov Po podatkih turističnih ustanov stopinji nad ničlo. Večje količine snega so se nabrale samo v kotanjah. Snežena plast je debelejša na Lažni, vendar še vedno pretenka, da bi zadostovala za smučanje. V hotelu Poldanovec preživlja več turistov počitnice, večji obisk pa pričakujejo za Silvestrovo V Rimu je bila te dni 19.. vsedržavna konferenca o turističnih avtobusnih zvezah, za katere izdajajo pristojne oblasti vsako leto potrebne koncesije. Na konferenci so določili za deželo Furlanijo - Julijsko krajino sedem turističnih prog, v fpr priljubljena igra NIGHT CLUB • CABARET fotagrnnFi PORTOROŽ PORTOROSK ROUI.EITE CHEMIM DE EER RAC TARA TREME El (JUARAME STRIPTEASE ATMOSPNERE PARISIENNE V HOTELU «PALAČE* PORTOROŽ ODPRTO VSE LETO -mzzsimiMnu^ predvaja danes, 28. t. m., s pričetkom ob 18. uri PanaVision Metrocolor film: I AfORSi ] (TRIJE UGRIZI V JABOLKO) Igrajo: DAVID MC CALLUM, SYLVA KOSCINA, HARVEY KORMAN, DOMENICO MO-DUGNO in TAMMY GRIMES I DAVID McCALLUM I GEORGE WELLS prodotto e diretto da ALVIN GANZER i PAMAVISIOIM e METROCOLOR skupni dolžini okoli 110 kilometrov. Med progami, za katere bodo pristojne oblasti izdale letno koncesijo, so krožna proga po deželi, proga Trst-Belopeška jezera, krožna proga z ogledom Trsta, proga Trst Briščiki združena z ogledom Briške jame, dalje proga Lignano-Oglej, proga Trst-Redipuglia, proga Gradež-Videm in proga Cedad-Tricesimo. V zvezi s turizmom naj navedemo tudi, da sta zakladno ministrstvo in ministrstvo za zunanjo trgovino 26. oktobra letos izdala odlok, ki določa maksimalne vsote, ki jih smejo imeti pri sebi turisti, trgovci in sploh potniki ob prehodu čez državno mejo. V smislu omenjenega odloka smejo imeti potniki brez italijanske rezidence ob odhodu iz Italije pri sebi največ 100.000 lir; potniki z italijansko rezidenco pa do 1.000.000 lir. Nadaljnji člen dekreta določa, da veljajo za prebivalce obmejnih pokrajin v tem pogledu posebne določbe, ki veljajo za ta področja. Vnos italijanske valute, v bankovcih ali novcih, pa je povsem svoboden, ne glede na rezidenco prizadetih potnikov. Vsedržavni z$$ii; za turizem je prav te dni objavil statistične podatke o turističnem prometu v prvih desetih mesečni letošnjega leta. V tem razdobju so zabeležili 25.376.000 turistov, kar predstavlja napredek za 2,6 odst. v primerjavi s številom turistov, ki so jih zabeležili v razdobju januar-oktober lanskega leta. Zanimivo je pri tem dejstvo, ki ga poročilo omenjenega zavoda izrecno naglasa, da se je od lani na letos v naj višji meri povečal turistični promet pri Jugoslovanih. Jugoslovanski gostje so namreč v prvih desetih mesecih 1966 predstavljali 4,6 odst. vseh turistov, v istem času letos pa se je njihov delež dvignil na 9,1 odst. za Goriško bomo ob koncu leta za beležili v naši pokrajini približno enako število turističnih nočitev kot v letu 1966. Inozemskih turistov je bilo manj kot lani, zato pa se je povečal dotok domačih. Najbolj občuten padec so zabeležili v nočitvah nemških in avstrijskih turistov. Nemcev je bilo manj zavoljo gospodarske krize, ki je zajela njihovo državo, na prihod Avstrijcev pa je negativno vplivala meddržavna politika, ki jo določa vprašanje Južnega Tirola. če nekoliko pogledamo številke, bomo videli, da smo imeli v zadnjih treh letih (1964, 1965 In 1966) v vsej goriški pokrajini naslednje število nočitev: 1.088.198, 1.194.964 in 1.430.680. 80 odstotkov turistov se zadržuje v gradeških hotelih In so v omenjenih treh letih zabeležili naslednje nočitve: 867 tisoč, 963 ti-| soč in 1.153.000 nočitev. Tujci so | v Gradežu vedno bili v veliki ve-j čini, letos pa se je razmerje spremenilo. V letu 1966 je bilo v Gradežu 730 tisoč tujcev in 422 tisoč Italijanov, letos pa je bilo (do konca oktobra) 576 tisoč inozemskih ter 476 italijanskih turistov, številka se bistveno ne bo spremenila, ker pozimi preživlja v Gradežu počitnice po sto inozemskih ter 500 do 600 italijanskih turistov na mesec. Na podlagi dosedanjega števila nočitev bomo ob koncu leta zabeležili v vsej pokrajini nekaj nad 1.400.000 nočitev, samo v Gradežu pa 1.150.000, kar nekako ustreza podatkom lanske turistične dejavnosti. če k temu dodamo, da smo letošnje leto proglasili za turistično ter smo si od njega nadejali večje koristi kot v preteklem, moramo priznati, da — vsaj kar zadeva Gradež — obračun ni zadovoljiv. Nikakor ne smemo pozabiti, da je na vse skupaj vplivala tudi vojna psihoza, ki jo je zlasti v Sredozemlju sprožil vojni spopad na Srednjem vzhodu. MIMO «1 BIS» P KO* Eli predvaja danes, 28. t.m., s pričetkom ob 19.30 film z najza-bavnejšo dvojico: 5.0.5. STANLIO E OLIO Igrata STAN LAUREL in OLIVER HARDY V trgovini so mu našli orožje Agenti letečega oddelka policije so predvčerajšnjim prijavili sodišču trgovca Silvia Bonifacia s Trga Rosmini 7 zaradi nedovoljene posesti orožja. Pri nekem pregledu v trgovini z električnimi in gospodinjskimi aparati v Ul. Roma, katere lastnik Je Bonifacio, so policisti našli dve pištoli «Beretta» kal. 7.65 in kal. 9. Iz tega razloga so policisti trgovca prijavili sodišču ter ga pustili na začasni svobodi. Preselitev lovskega urada Vesti iz Sovodenj Sovodenjski župan Jožef Ceščut je sklical občinske svetovalce na zadnjo sejo občinskega sveta, ki bo v soboto 30. t.m. z začetkom ob 19. uri v občinski sejni dvorani. Na dnevnem redu je med drugim odobritev trošarinske lestvice za leto 1968, prodaja nekega občinskega zemljišča, razprava o ob- činskem cestarju. Odobriti bode morali tudi prošnjo za podaljšek roka za predložitev gradbenega načrta in pravilnika v smislu obstoječih zakonskih predpisov. Končno bodo morali svetovalci o-dobriti nekatere spremembe v proračunski postavki za leto 1968. Pomenili se bodo tudi o nekaterih drugih občinskih zadevah, ki niso izrecna na dnevnem redu. Na županstvu v Sovodnjah so na vpogled tudi davčni razpisi, ki jih je že odobrila finančna intendan ca. Gre za davke na poslopja za leta 1968, 1966 in za nazaj; za davke za trgovinsko zbornico za 1968, 1966 in nazaj, za družinske in razne druge občinske davke (na napise, na obrtnice, na ekspresne stroje, itd.). Prizadetim so na vpogled za pritožbe do vključno torka 2. januarja 1968. Umrl je inž. Josip Rustja * M v V torek zvečer je umrl v goriški civilni bolnišnici po vsej deželi znani kmetijski strokovnjak inž. Josip Rustja. Njegov pogreb bo danes, v četrtek zjutraj ob 10. uri iz civilne bolnišnice v Gorici na pokopališče v Pevmi. številni znanci in prijatelji se bodo lahko danes poslovili od moža, ki je bil steber goriške kulturno - gospodarske dejavnosti. Tudi ta se je zrušil.... Blagemu inženirju Jožetu ohranimo vsi hvaležen spomin! Pokojni inženir se je rodil 4. oktobra 1894 v Skrljah na Vipavskem. Po osnovni šoli je leta 1913 z odliko maturiral v Gorici, študiral na višji kmetijski šoli na Dunaju in moral takoj po diplomi na fronto. Od 1916 do 1917 je bil v ruskem ujetništvu; preko Sibirije in Arhangelska je prepotoval dober kos sveta in končno prišel na solunsko fronto, kjer se je kot dobrovoljec udeležil tudi hudin. bojev na Kajmakčalanu. Po vojni je dovršil študije in se zaposlil najprej pri Kmetijski zadrugi v Trstu nato pa pri Zadružni zvezi v Gorici. Tu si je mnogo prizadeval zlasti pri ustanavljanju mlekarn in sirarn v Posočju in pri organiziranju vinogradništva v Brdih in na Vipavskem. Samo mlekarskih zadrug je organiziral o krog 60. Leta 1928 je izdajal «Gosnodar-ski list«, nato je sodeloval kot gospodarski urednik pri tednikih in revijah «Novi list«, vDružina« in «Ma.li list«. Ko je fašizem leta 1930 ukinil vse slovenske časopise na Primorskem, je odprl v Gorici na Travniku kmetijsko trgovino KONZORCIJ ZA ZAŠČITO VINA Boljša proizvodnja in prodaja letošnjih briških vin Kontrola trgatve in kletarstva se je izkazala za potrebno in koristno Pokrajinski lovski urad v Gorici se -je preselil iz Ulice Garibaldi 16 v svoj novi sedež na Korzu Italija 178. Telefonska številka o-stane nespremenjena 31-46. Novi urad bo začel poslovati v torek 2. januarja z umikom od 9. do 12. vsak delavnik. »T Tl« • 1« • na silvestrovanje Včeraj zjutraj se je na Goriškem razjasnilo in na Trnovski planoti se je pokazal sneg. Njegova plast pa je zelo tanka in ga je na Lokvah komaj kakšne tri centimetre. Iz doline je videti nad Mrzelcem «zagon», kakor pravijo sivi megli, ki kot kapa pokriva verigo hribov. «Zagon» nastane pri pihanju burje. V hotelu na Lokvah so nam potrdili, da piha dokaj močna bur-ja; okoli 17. ure pa so imeli dve Vinogradniški izvedenec konzorcija za zaščito imena tipičnih briških vin enolog Buscemi je prejšnji teden zaključil svoje obiske pri včlanjenih vinogradnikih za poiz-kušnjo novega vinskega pridelka in za analitično kontrolo v laboratoriju v Gorici. Obrnili smo se do njega, da bi nam posredoval svoje praktične letošnje Izkušnje s tega področja. Povedal nam je, da je letošnja trgatev in z njo povezana predelava grozdja v vino potekla za člane konzorcija še kar dobro. To je razvidno tudi iz prodaje, saj so člani še pred koncem letošnjega leta prodali že nad 70 odst. svojega , vinskega pridelka. Tudi krog’I{Jpcev se je razširil in prihajajo po briško vino ^tudi kupci iz Vidma. Letos se je tudi ponovno izkazal velik -po-' men kletarstva za kvaliteto vina. Kjer so se vinogradniki držali pri kletarstvu danih strokovnih navodil, imajo dobro vino, ki gre lažje in bolje v promet. Vinogradniki s števerjanskega področja, zlasti iz ščednega in Jazbin, imajo tudi dober pridelek, ki gre bolje v promet kot lani. Večino pridelka so že vnovčili, vendar je za kupce, ki se bodo podvizali, še vedno dovolj dobrega vina. Tudi cena se je letos izboljšala in v večji meri, kot so v začetku predvidevali. Od začetnih 170 lir za liter se je dvignila do 240 lir, v posameznih primerih pri Izbranih vrstah pa so prodali vino tudi do 350 lir za liter. Spomladi bodo začeli razdeljevati tudi zaščitne značke za tipična vina. Iz zgornjih navedb izhaja vsekakor, da je bila letošnja kon- trola trgatve in kletarstva učinkovita in koristna. Zato imajo v načrtu tudi za prihodnje leto sestanke po vinorodnih krajih, na katerih bodo prizadetim vinogradnikom posredovali koristne tehnične in praktične nasvete in najnovejše dosežke, da jih bodo aplicirali v praksi. Take sestanke bodo pripravili v februarju in marcu, ko še ne bo toliko dela v vinogradu in na polju. nišnico Rudolfa Cantaruttija iz Gorice, Ul. Toti (nove hiše). Ko je delal v Safog se je močno porezal z žago cirkularko na levem palcu. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Trčenje pri Sovodnjah Prejšnji večer sta na pokrajinski cesti med Standrežem in So-vodnjami trčila na ovinku dva avtomobila. Pri tem je dobila manjše poškodbe 27-letna Marija Gorkič poročena Cotič, ki so jo nekaj pred 22. uro odpeljali v go-riško civilno bolnišfdčd. Tam so ji ugotovili poškodbe na ramenu, licu in gležnjih. Nudili so ji prvo pomoč; okrevala bo v 5 dneh. Na obeh avtomobilih je bilo le malo škode. Nesreči v Štivanu V štivanu je padla na štedilnik 19-letna Nadia Calligaris ter si povzročila na desni roki opekline I. II. in III. stopnje. Odpeljali so jo v bolnišnico v Tržič, kjer so ji nudili prvo pomoč; doma se bo zdra. vila 8 dni. Prav tako v štivanu se je včeraj ponesrečil Livio Pernarčič. Zaradi rane na desnem kolenu so ga pridržali v tržiški bolnišnici za 10 dni. S cirkularko se je porezal Včeraj zjutraj nekaj po 8. uri so pripeljali v goriško civilno bol- Po stopnicah je padla Včeraj zjutraj ob 8.10 so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli na zdravljenje 53-letno kuharico Antonio Novak por. Furlan iz UL Torrebianca 6, ki se bo morala zdraviti od 8 do 20 dni zaradi podplutb po kolenih in udarcev po desni strani prs. Ponesrečenko so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom in ob sprejemu je povedala, da je malo prej stopala navzdol po stopnicah stavbe v kateri stanuje. Nenadoma je ugasnila luč na stopnicah in Novakova se je znašla v temi. Iz tega razloga je prestopila stopnico, izgubila ravnotežje in se prevrnila pri čemer si je povzročila omenjene poškodbe. V NOČI PO BOŽIČU V GORICI CASINd OPATIJA - ABBAZIA :::::::::::::::::::::::::::::::: Pripravlja pester silvestrovski večer V prijetni atmosferi boste pričakovali novo leto ROULETTE • BACCARA CHEMIN DE FER • AVTOMATI VSTOPNINA DIN 5.000 V tej ceni je vključen aperitiv in šampanjec ob začetku novega leta. V lastnem baru igra priznani orkester za ples in zabavo BOGATA SILVESTROVSKA ZAKUSKA PO ZMERNIH CENAH Vdrla sta v karoserijsko delavnico in odpeljala dva avtomobilska motorja Ukradeno blago je policija našla v jami v dolini Komn in presenetila tam oba mlada vlomilca Požar v Ronkah Michele Carnana iz Ul .Puccini 12 v Ronkah je utrpel za okoli 250.000 lir škode, ker mu je zaradi kratkega stika zgorel gorilnik za nafto. Poklical je gasilce, da so mu pogasili požar. ....................... la 1941 so ga internirali v Južni Italiji. Po vojni je nadaljeval svoje delo v trgovini v Gorici in pri Katoliški knjigarni vse do letos, ko mu je v zadnjih mesecih bolezen skoro onemogočila vsako dejavnost. Iz njegovih knjižnih del naj o-menimo: «Dve gospodarski čitanki, Sadjarstvo in travništvo, «Kaki», ki je izšla po vojni pri Kmečki knjigi v Ljubljani. Bil je več let tudi gospodarski sotrudnik pri «Soči» in pozneje pri «Novem listu« do letos. Leta 1943 in 1944 se je moral zagovarjati pred nemškimi okupatorji in le za las je ušel smrti pod obtožbo sabotaže. Svoje delovanje je z gospodarskega področja razširil tudi na prosvetno področje in književno založništvo in prav to mu je naklonilo fašistično preganjanje, ječe in internacijo. Ob njegovi izgubi se je odprla zopet široka vrzel v že itak redkih vrstah pomembnih in delavnih mož v našem zamejstvu. r b Zanimiva razstava umetnice C. de Furlani Dva dni po izvršenem nočnem vlomu je goriška policija prejšnjo noč aretirala dva mlada tatiča ter ju prijavila sodišču. Gre za 21-let-nega Giorgia Velvija iz Gorice Ul. Bellini 20 in 23-letnega Sergla Zor-zija iz Gorice Ul. del Prato 21. V noči od 25. na 26. decembra so neznanci vlomili glavna vhodna vrata pri karoserijski delavnici Al-da Furlana v Ul. Brass v Gorici. Gospodar je zjutraj ugotovil, da so mu vlomilci odpeljali dva avtomobilska motorja Giulla GT 1600 in Giulia 1600, ki so jih v delavnici vzeli iz avtomobilov ter sta jih na pol nova, v vrednosti poldrugi mi- lijon Ur. Na cesti so našli vlomilci poltovornjak APE, ki jim Je sluzil za odvoz obeh ukradenih motorjev, katere so potem odpeljali v neko jamo v dolini Koma za bivšim pokrajinskim sedežem INAM. Policija je takoj po prijavi vloma vzela na piko nekatere znane sumljive ljudi in tako prejšnjo noč opazila dva človeka, ki sta se pripeljala z avtom v bUžino omenjenega skrivališča ter nato odšla peš do jame, kjer sta bila skrita ukradena motorja. Tam so ju presenetili policaji, ju odpeljali na kvesturo in ugotovili, da sta vlomilca zgoraj omenjena Velvl in Zorzi. Oba Člani študentovskega kluba v okviru KPD «Bazovica» na enem svojih rednih sestankov. Tretja z desne Zora Avsec, častna predsednica društva sta priznala tatvino In navedla številne podrobnosti. Prijavili so ju sodnim oblastem zaradi obteženega vloma ln ju pustili na začasno svobodo. Omenimo naj še, da je Velvi vkljub svoji mladoletnosti že star znanec policije, in je bil že pred porotnim sodiščem v družbi z Ren-zom Schifom. Tokrat ni več mla-doletnost, ki bi ga rešila in bo moral odgovarjati za svoja dejanja. Za razstavo skulptur in risb Carlotte de Furlani v Novi Gorici vlada veliko zanimanje. Dva sta razloga, zavoljo katerih je ta razstava zanimiva: prvič zaradi izrazite osebnosti umetnice, zlasti kar zadeva kiparska dela, drugič pa zaradi posebnih «okraskov», ki skulpture napravljajo «zanimive». Ti «okraski» niso nič drugega kot plombirane vrvice, ki jih je carina obesila kipcem okoli vratu, pasu, nog. Organizatorji so poskrbeli, da so plombe dobro vidne, sicer bi si lahko kdo predstavljal, da so vrvice del umetnine. Kako je vendarle do tega prišlo? Organizatorji kulutrne menjave na goriškem obmejnem sektorju so se dogovorili za razstavo v Novi Gorici, kjer naj razstavi svoja dela kiparka in slikarka de Fur-lanijeva. Na prehodu Rdeča hiša — potem ko so bile premagane tolikšne težave — se je na vsem lepem zapletel prevoz umetnin čez mejo. Najprej so na italijanski strani zapečatili avtomobil z vsemi deli in ljudmi vred, ga spustili na jugoslovansko stran, kjer so jugoslovanski cariniki plombe prerezali, sestavili seznam vseh del, vsakemu posebej pritisnili novo plombo, slikam pa so hoteli sprva pritisniti pečat kar na sprednjo stran ter so ga šele po posvetovanju pritisnili na zadnjo. Na prehodu so prireditelji razstave izgubili šest ur, preden so opravili vse formalnosti. Vsi, ki živimo ob meji, vemo za težave, nastajajoče pri prenašanju blaga čez mejo. Srečujemo se z ukrepi, ki naj preprečijo tihotapstvo umetnin čez mejo. Carina na eni in na drugi strani se ravna po predpisih, ki veljajo v enaki meri za izvoz odnosno uvoz mesa, pršutov, drv ali umetnin kot so skulpture in sbke. Vendar se nam vidi, da v taks nih primerih ni mogoče vsega bla ga premerjati z istim metrom. Po- iiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiviiiiiiiiiiiiiiii OBMEJNA BLAGOVNA MENJAVA Uvoz skoraj dvakrat večji od izvoza Pokrajinski urad za industrijo, trgovino in obrtništvo je v mesecu oktobru izdal na podlagi povoljne-ga mnenja trgovinskih zbornic iz Gorice in Vidma eno uvozno dovoljenje za 5 milijonov lir ter 73 izvoznih dovoljenj za 153 milijonov. «A dogana» so nadalje uvozili za 328 milijonov lir raznega blaga. Z uvoznim dovoljenjem so pripeljali v Italijo za 5 milijonov lir svežega mleka, kupljenega predvsem v zgornji Soški dolini. Prek carine pa so uvozili goveje meso in goveda za zakol v vrednosti 37 milijonov, svinjsko meso (2.6 milijona), koruzo (7 milijonov), tropi ne (3 milijone), les za kurjavo (74 milijonov), neobdelan trd les (30 milijonov), trd žagan les (46 mili jonov), leseno bisolfitno maso za umetna vlakna (77 mili .jonov), kraft papir (26 milijonov) ter idrijske čipke (2 milijona). Z izvoznim dovoljenjem smo izvozili v Jugoslavijo žveplo (2.5 mi lijona), predivo in tekstil (14 mi lijonov), oblačila (9 milijonov), tehnične filtre (4.5 milijona), električni material (18.4 mil.), hidravlični material (6.6 milijona), uten-silne stroje (17 milijonov), papir (35 milijonov), razna vozila (12 milijonov), ploščice in mozaike za stene in pode (6 milijonov lir) itd. trebno bi bilo poiskati način, da bi v okviru krajevnega kulturnega sodelovanja poiskali čimbolj funkcionalno obliko carinjenja nekaterih vrst «blaga», ki ne bi po eni strani povzročala tolikšne zamude časa, prisotnosti nadzornika za u-metnost, ki je nalašč za ta primer prišel iz Vidma, obešanja plomb na umetnine itd Konec koncev je treba vendarle upoštevati, da je prirejanje takšnih razstav v rokah ljudi, ki morejo o-sebno jamčiti za pošteno kulturno sodelovanje. Žal to ni osamljen primer, ampak bi jih mogli našteti še več, vsi skupaj pa samo dokazujejo, kako težke so poti kulturnega u-dejstvovanja, kadar se vsesplošni apatičnosti pridružujejo še ovire birokratskega značaja. PREDAVANJE V TRŽIČU Danes ob 20.30 bo v dvorani Roma v Tržiču predavanje o rasnem vprašanju v Združenih državah Amerike. Na predavanju, ki ga je pripravil kulturni krožek «Monfal-conesen, bo govoril prof. Bruno Ar-melin. Gorim VERDI. 17.15 «Due per la strada«, K. Hepburn in A. Finney. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 15.30, 13.30, 21.30: «Nataša» (Vojna in mi), Sergej Bon-darčuk in Ljudmila Saveljeva. Ruski kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17.15—22; «Vive-re per vivere«, Yves Montond in A. Girardot. Francoski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «1 barbie. ri di Sicilia«, F. Franchi in C. Ingrassia. Ital. barvni film. V1TTORIA. 17.15—21.30 «Addio Lara!«, Geraldine Chaplin in P. Mc Nery. Kinemaskope v barvah; ital.-francoska koprodukcija. / ržir AZZURRO. 17.30—22: «Lo scatena-to». Vittorio Gassman, v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «007, si vive solo 2 volte«, J Connery, v barvah PRINCIPE. 17.30—2L «Sette strade al tramonto«, A Murphy in B. Sulivan, v barvah t{ n n kr RIO. 19—21.30: «Farenheit 451», Oscar Wener in Julie Christine. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, Marzini, Korzo Italija 89 — tel. 2443, V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «Alla salute«, dr. Fabris, Ul. Cnsulich 103 — tel. 72-480. BREG-ROIANESE 7:2 (2:1) Na blatnem igrišču visoka zmaga Brežanov STRELCI: V p.p„ v 10’ in 14' Valentič, v 16’ Barnaba; v d.p. v 3’ Grahonja, v 17’ Rodella, v 29’ Rodella, v 30’ Valentič, v 40’ Musi, v 44’ Mikuš. BREG: Favento; Bertesina, Maver; Kariš, Švara, Mikuš; Rodella, Petaros, Valentič, Grahonja, čuk. ROIANESE: Stasola; De Jurco, Germani; Barnaba, Cuccari; Musi, Biolchl II., Biolchi I. SODNIK: Cecchini. KOT JE 9:1 za Breg. Visoka zmaga nad Roianese naj nikar ne preveč navdušuje navijače Brega. Res, da je rojanska ekipa igrala v osmih, a blatno igrišče je onemogočilo vsakršen poskus povezane igre. Nemogoče je bilo docela nadzorovati žogo: blatno usnje je delalo precej preglavic predvsem rojanskemu vratarju, čeprav nepopolni so Tržačani zelo požrtvovalno zaigrali. A bilo je takoj razvidno, da igrajo bolj za zabavo kot za rezultat in niso nikoli prišli do besede. Za Brežane moramo reči, da so dobro začeli, a so polagoma popustili, bodisi zato, ker je bil po tretjem golu rezultat že na varnem, bodisi zato, ker so se večkrat brezpomembno spuščali v osebne akcije. Razen kakšne majhne napake je obramba v celoti zadovoljila. Tudi napad se je precej gibal, sredina igrišča pa je bila vso tekmo bre-žanska. Nekaj več pa se bomo ustavili pri dvojici Mikuš-Petaros, kajti trener Sušelj je tokrat obrnil njuna položaja, tako da je Mikuš igral s št. 6 Petaros pa z 8. Mikuš je dobro začel in zvesto opravljal svojo nalogo, proti koncu pa se mu je poznala utrujenost in je popustil; nastop pa lahko štejemo za pozitiven. Petaros pa se je izkazal kot dober režiser in je veliko akcij lepo organiziral, a se je tudi on večkrat brez potrebe pomaknil naprej in pustil za seboj praznino. Fant že dolgo ni okusil veselje gola in je hotel v nedeljo izrabiti to priliko. Sreča pa mu ni bila naklonjena. Vendar je kot desna zveza precej zadovoljil in bo z vestnim treningom odpravil še nekatere hibe. Tekma je bila za tako blatno igrišče precej hitra in tudi kronika je precej bogata. Vendar se bomo u-stavili le pri najvažnejših akcijah kajti teh je veliko. Brežani so nemudoma stisnili Tržačane v obrambo in prisilili vratarja na številne drzne posege. V 5’ je Valentič globoko prodrl in streljal, a vratar je lepo ubranil. V 8’ se je Stasola pogumno vrgel čuku pod noge. V 10’ je Grahonja močno streljal, žoga je ušla vratarju iz rok in priletela do Valentiča, ki je takoj izrabil ugodno priložnost. V 14’ je Valentič zopet izkoristil vratarjevo napako in podvojil rezultat. V 16’ je Barnaba s prostim strelom zmanjšal tazliko za goste. 4’ kasneje je Valentičev strel končal v drog. V 26’ se je Stasola izkazal, ko je usmeril v kot Mikušev, v 40’ pa ubranil močan čukov strel. V drugem polčasu so gostje zaigrali popolnoma obrambno, da bi ohranil rezultat v zadovoljivih mejah. že v 3’ je Grahonja izrabil ugodno priložnost, ko je pred vrati Roianese nastala huda zmešnjava in s točnim strelom ponovno povišal rezultat. V 7’ je na Rodellov strel ušla žoga vratarju iz rok m obtičala na črti, nihče od napadalcev pa ni znal izrabiti ugodne priložnosti. V 17’ Stasola žoge ni zadržal in Rodella jo je brez težav potisnil v mrežo. V 29’ akcija Rodella-Valentič, slednji je streljal in žoga je ponovno obtičala na črti. Tokrat je bil Rodella na mestu in lllllllllliililllllllllllllllllimiilllillllllillllliimiiilllll SIMPATIČNA POTEZA Novoletni sprejem Brega za atlete V torek je bil na sedežu športnega društva Breg že tradicionalni sprejem za atlete, ki ga vodstvo prireja ob koncu leta. Predsednik Brega je z zodovoljstvom ugotovil velike uspehe, ki jih je društvo zabeležilo v tem letu, kar je v največji meri pripomoglo, da se Breg vedno bolj uveljavlja med našim ljudstvom. Po smernicah za bodoče delo je predsednik Brega voščil vsem prisotnim vse najbolje v novem letu. dosegel šesti zadetek za Brežane. Minuto kasneje pa je Valentič ukanil vratarja s strelom izven kazenskega prostora. V 40’ je Musi po medli akciji zabil drugi gol za Roianese. V 44’ pa je Mikuš na podajo Petarosa Dostavil končni rezuitat. LOKI <***«'*, SVETOVNI POKAL ALPSKIH SMUČARJEV Tekmovanje najboljših tudi v Italiji in Jugoslaviji Ženske na Abetonu, moški v Madonni di Campiglio in v Kranjski gori PARIZ, 27. — že pred meseci se je v Parizu sestal organizacijski odbor za smučarski svetovni pokal, kateremu predseduje predsednik mednarodne smučarske zveze (FIS) Mark Hodler. Razpored tekem za svetovni pokal je naslednji: ŽENSKE 5.-6. januarja 1968: Oberstaufen (Nemčija) — slalom in veleslalom. 9.-12. januarja: Grindelwald (Švica) — smuk in slalom. 17.-18. januarja: Badgastein (Avstrija) — smuk in slalom. iiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiumiiiiiiiiiiiiii GRETTA-PRIMOREC 1:4 (0:2) Prepričljiva zmaga trebenskega moštva Štirje goli odličnega Bogdana Čuka GRETTA: Taucer F„ Maschietto B, Fonzari A., Spagnul G., Ma-millo C., Fasano A., Rizzi P., Tron, M. Clarot L., De Vecchi F., Fa-sano U. PRIMOREC: čuk L., Pappatiko D., Sluga D., Kralj E., Suber M., Možina V., Milkovič S., Možina T. čuk B„ čuk E. KOTJE 16:4 za Primorca. Na zelo slabem blatnem igrišču so si Trebenci priborili v torek drugo zmago. Zelo zgovorno so dokazali svojo premoč nad enajsterico Grete, ki se je kljub porazu borila do konca in pokazala vso dobro voljo. Vendar je moraia doc.-a volja in tehnična sposobnost posameznikov enajsterice Grete kloniti pred trebensko organizirano igro in atletsko dobro pripravljenimi igralci. Trebenci so oba polčasa vodili igro, v glavnem nadzorovali nasprotnika in bili vedno pred vrati Grete. Na napadalnost Treben-cev nam pričajo kotje; streljali so jih kar šestnajst. Medtem ko je bil vratar čuk L. skoraj oba polčasa nezaposlen, je bil vratar Grete pod stalnim pritiskom, streli sc mu švigali z vseh strani. Videli smo lepo igro, ki je kljub slabemu terenu prišla do izraza v trebenskih vrstah. Lepo se je izkazal tudi tokrat Vladi Možina, ki je nadzoroval sredino igrišča in režiral potek tekme. Izredno borbenost sta pokazala Teodor Možina in Marjan šu-ber, ki sta š svojimi driblingi in hitro igro spravljala v zmedo nasprotnika. Tudi Henrik čuk je s hitrimi pomiki s krila v sredino in z močnimi streli večkrat ogrožal vrata Grete, vendar mu v tej tekmi gol ni uspel. Igralec dneva pa je bil seveda Bogdan čuk, saj je realiziral kar štiri gole. čeprav ni Bogdan hiter igralec, ima to lepo lastnost, da si zna z tehniko pridobiti žoge in jih v ugodnem trenutku spraviti v mrežo. Tako je izšel njegov prvi go! v 11’ prvega polčasa. Videl je, da ni vratar na svojem mestu, z razdalje več kot dvajset metrov je močno streljal, iznenadil vratarja in spravil žogo v mrežo. Komaj tri minute kasneje, pa že drugi gol. Uspel mu je z isto taktiko, spet je iz razdalje njegov močni strel iznenadil vratarja. Igralci Grete so sicer reagirali, njihov odgovor pa je bil vse premedel in njihova neorganizirana igra je kmalu splahnela, ker so Trebenci spet prevzeli vajeti v roke. V nadaljevanju ni bilo večjih sprememb. Trebenci so spet napadali, toda tudi igralci Grete niso zaostajali v borbenosti in so z vso odločnostjo branili svoja vrata. Ni jim pa uspelo ustaviti marljivega Bogdana, ki je v zmešnjavi pred vrati izrabil priliko in realiziral v 27’ tretji zadetek za trebensko enajsterico. S svojimi protinapadi pa je Greti uspelo nekajkrat ogrožati vrata Primorca. V teh izvajanjih sta se predvsem odlikovala Rizzi in De Vecchi, zadnji je v enem teh posegov tudi ustvaril za svojo enajsterico v 32’ častni gol. Toda le dve minuti sta pretekli in spet grenak požirek za enajsterico Grete. Teodor Možina je z lepim driblin-gom odpravil kar štiri igralce, prinesel žogo z desnega krila v sredino, jo podal Bogdanu čuku, ki jo je z neubranljivim strelom spravil v vrata. Trebenci so nadaljevali z napadi, vendar jim drugi goli niso uspeli, čeprav prilik ni manjkalo. Vrnili so se domov zadovoljni z doseženim uspehom v upanju, da se bo ta izid ponovil v nedeljo v Bo-ljuncu, kjer jih čaka trši oreh (Union). R. K. COLORADO SPRINGS, 27. — V okviru mednarodnega turnirja v hokeju na ledu, ki je bil v ameriškem zimskošportnem centru, je sovjetska reprezentanca premagala italijansko nič manj kot 28:2. Premoč sovjetskih hokejistov je bila 25.-27. januarja: St. Gervais (Francija) — slalom in veleslalom. 6. -18. februarja: Grenoble (Francija) — olimpiada — vse panoge. 23. februarja: Chamonix (Francija) — Arlberg Kandahar — smuk. 23. -25. februarja: Oslo (Norveška) — slalom in veleslalom. 9.-10. marca: Abetone (Italija) — smuk in slalom. 15.-17. marca: Aspen (ZDA) — smuk, slalom in veleslalom. 28.-31. marca: Rosland (Kanada) — slalom in veleslalom. 5. -7. aprila: Heavenly Valley (ZDA) — slalom in veleslalom. MOŠKI 3.-4. januarja 1968: Hindelang (Nemčija) — veleslalom. 7. -8. januarja: Adelboden (Švica) — veleslalom. 13.-14. januarja: Wengen (Švica) — smuk in slalom. 20.-21. januarja: Kitzbiihel (Avstrija) — smuk in slalom. 28. januarja: Madonna di Campiglio (Italija) — slalom. 6. -18. februarja: Grenoble (Francija) — olimpiada — vse panoge. 24. februarja: Chamonix (Francija) — Arlberg Kandahar — smuk. 23.-25. februarja: Oslo (Norveška) — slalom in veleslalom. 9.-10. marca: Meribel les Allues iiimiiiiiiiuiiiiiimiiiiimiimii;;;;:s::iiiiiiiiiiiiiiiiiii V prv«m kolu Jugoslovani dobri REGGIO EMILIA, 27. — Danes so tu odigrali prvo kolo novoletnega mednarodnega šahovskega turnirja, na katerem igra 14 mojstrov iz devetih držav. Rezultati prvega kola: Matulovič (Jug.) - Canal (Peru) 1:0, Tatai (It.) - Huguet (Fr.) 1:0, Mista (ČSSR) . Nawarowsky (Madžarska) 1:0, Bertok (Jug.) - Trin-cardi (It.) 1:0, Mariotti (It.) - Ku-rajica (Jug.) 0:1, Thar (ZRN) . Al-takšna, da so že v prvem polčasu I bano (It.) 1:0. vodili s 13:0. | Turnir se bo končal 7. januarja. PRVENSTVO II. AMATERSKE KATEGORIJE IZIDI IN LESTVICI SKUPINA C IZIDI •Dolegnano . Risanese 2:0 •Terzo - Audax 2:2 •Sevegliano - Lucinico odlž. zaradi neuporabnega igrišča •Pocenia . Ruda — prekinjena zaradi megle SKUPINA D IZIDI Mariano • *S. Lorenzo •Itala . Libertas prekinjena zaradi megle CRDA - ‘Vesna •Edera • Farra Rosandra 3:2 1:1 •Castionese - Porpetto prekinjena zaradi megle — •S. Canzian . Torriana •S. Pier dTsonzo - Turriaco 3:1 •Perc oto . Fiumicello 1:1 •Juventina - Rivignano odložena Maranese . ‘Pozzuolo 2:0 LESTVICA Dolegnano 11 6 5 0 17 6 17 prekinjena zaradi megle •Sagrado . Romans LESTVICA Edera 12 8 3 1 17 6 2:1 19 Audax 12 5 7 0 25 14 17 Mariano 11 8 1 2 17 6 17 Maranese 12 6 4 2 17 10 16 Sagrado 12 7 2 3 21 11 16 Castionese U 4 5 2 12 8 13 Itala 10 6 0 4 12 8 12 Juventina 11 5 3 3 17 16 13 S. Pier d’Is. 10 5 2 3 9 14 12 Fiumicello 12 4 5 3 12 10 13 Romans 12 4 4 4 15 12 12 Sevegliano 11 5 2 4 15 11 12 S. Canzian 12 4 4 4 15 14 12 Percoto 11 2 8 1 13 9 12 Libertas 10 3 5 2 12 7 11 Pozzuolo 12 4 4 4 14 15 12 Turriaco 11 3 5 3 13 14 11 Rivignano 11 3 4 4 8 11 10 Rosandra 12 5 16 15 11 11 Lucinico 11 2 5 4 11 12 9 Farra H 3 4 4 10 12 10 Pocenia 11 3 3 5 11 15 9 Torriana 12 4 2 6 12 16 10 Ruda 10 16 3 10 13 8 Vesna 12 2 5 5 11 15 9 Risanese 12 2 4 6 10 20 8 P. Monfalc. 11 4 0 7 13 20 8 Terzo 11 14 6 8 15 6 CRDA 12 2 4 6 7 17 8 Porpetto 11 13 7 7 20 5 S. Lorenzo 12 0 4 8 5 23 4 (Francija) — veleslalom. 10. marca: Kranjska gora (Jugoslavija) — slalom. 15.-17. marca: Aspen (ZDA) — smuk in slalom. 28.-31. marca: Rosland (Kanada) — veleslalom in slalom. 7. aprila: Heavenly Valley (ZDA) — veleslalom in slalom. Skupno bodo imele ženske 7 tekmovanj v smuku, 10 v slalomu in 7 v veleslalomu, moški pa 5 v smuku, 9 v slalomu in 7 v veleslalomu. Prvič bodo letos veleslalom izvedli v dveh spustih. Točkovanje bo enako kot v lanski izvedbi, ki se je zaključila z zmago Francoza Jeana Clauda Killyja in Kanadčanke Nancy Green. Prvemu v vsakem tekmovanju bodo dodelili 25, drugemu 20, tretjemu 15 točk itd. BOŽIČNI TURNIR Slask iz Wroclava pred L. Adriaticom Peterka Hausbrandta na tretjem mestu Močna poljska peterka Slask iz Wroclava je z včerajšnjo zmago proti Lloydu Adriaticu osvojila prvo mesto na tržaškem božičnem košarkarskem turnirju, katerega so se udeležile peterke Hausbrandta, CUS, Lloyda in Slaska. Poljaki, med katerimi je bil zna- ni reprezentant Lopatka, so v torek z lahkoto odpravili požrtvovalne košarkarje Hausbrandta, včeraj pa so našli večji odpor v tekmi proti Lloydu, ki pa je proti knocu tekme popustil, tako da so odlični gostje lahko visoko zmagali (81:56). Poleg Lopatke, kj je tudi včeraj dokazal svojo moč in potrdil svoj prestiž (Lopatka je bil namreč pred dvema letoma član evropske reprezentance in je lani treniral v ZDA, da bi se tehnično izpopolnil), se je uveljavil tudi veteran (34 let) in čian poljske reprezentance šče-činski, ki je z vsakega položaja neusmiljeno nalagal koš s tehnično popolnimi meti. Proti tema dvema igralcema le malo so mogli predstavniki Lloyda, ki se poleg tega niso znašli proti coni, ki so jo gostje izvrstno odvijali. žal pa sodnika nista bila kos nalogi in sta tako znatno oškodovala obe peterki ter razburila izkušenega Lopatko, ki ni vedno ravno najbolj športno reagiral na sodnikove odločbe. IZIDI V torek: Slask — Hausbrandt 71:46 (43:19) VČ6T3/j * Hausbrandt — CUS 66:56 (34:19) Slask — Lloyd 81:56 (33:29) Končna lestvica: 1. Slask (Wroclav) 2. Lloyd Adriatico 3. Hausbrandt 4. CUS ZA LETO 1967 Nikoliceva in Daneu najboljša jugoslovanska športnika ZAGREB, 27. — Že osemnajstič so s tradicionalno anketo zagrebškega športnega dnevnika «Športske novosti» izbrali najboljšega jugoslovanskega športnika in športnico leta. Tokrat je naslov najboljše šport; niče Jugoslavije pripadel atletinji Veri Nikoličevi, najboljšega športnika pa košarkarju ljubljanske O-limpije Ivu Daneuu. * * * LJUBLJANA, 27. — V razpisu športnega tednika «Roto foto športa« za najboljšega slovenskega športnika in športnico v 1967. letu sta dobila največ glasov _ Marjana Lubej in Ivo Daneu. Svečana^ proglasitev najboljših slovenskih športnikov bo na prireditvi združenja slovenskih športnih novinarjev 17. januarja prihodnjega leta v Kidriče; vem, kjer jima bodo podarili zlati znački RFŠ. Celjska atletinja Marjana Lubej je dobila 4170 glasov, medtem ko jih je druga, smučarka Majda An; kele, dobila le 630. Pri moških si je Daneu nabral 3420 glasov, med-’ tem ko je pripadlo njegovemu najhujšemu tekmecu Miroslavu Cerarju le 750. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii11111 PREDOLIMPIJSKE VESTI Sest prog iz tartana Uvedba sintetičnega tekališča prvič na olimpijskih igrah Velik napredek atletike v zadnjih letih je v neki meri odvisen tudi od napredka znanosti in tehnike. Skakalci s palico so na primer pred drugo svetovno vojno uporabljali orodje iz bambusa, danes pa skačejo s palicami iz umetnih vlaken, kar je odločilnega pomena pri ((kozmičnih« višinah, ki so danes že vsakdanje. Balistika je močno popravila in izpopolnila tudi kopje in kladivo, rekviziti pa so danes na splošno veliko boljši kot nekdaj. Zadnja večja novost v atletiki so tekališča in zaletišča iz ((tartana«. Končno bodo od vsega napredka tehnike in znanosti nekaj koristi imeli tudi tekači in skakalci, ki so bili do sedaj prepuščeni le svojim nogam. Tekališča iz ((tartana« že dokaj dobro poznamo (v Trstu imamo napravo iz podobne mase!) na olimpijskih igrah pa jih doslej še niso uporabljali. Kako je prišlo do prog iz tartana? Iz zelo tehtnih razlogov. Atletika je šDort, ki se večinoma goji na odprtem. Za važno tekmovanje se atleti seveda dobro pripravijo in dosežejo formo za nove rekorde, nepredviden dež pa lahko v zadnjem trenutku razmoči tekališče in na mehki progi je podvig nemogoč. Od same gradnje tekališče in drugih naprav je tudi odvisno, če so tla trda ali mehka, činitelja, ki veliko vplivata na tehnične rezultate. Prvi, ki so pričeli proučevati možnost graditev tekallšč iz standardne umetne mase so bili Američani. William McKnight je imel celo najprej v mislih konjska dirkališča, kmalu pa je sprevidel, da bi novost bolj služila atletiki. Svoje načrte je predložil družbi ((Minnesota Mining and manufacturdng« iz St. Paulu, ki je takoj namestila skupino tehnikov, ki so začeli raziskave. Po dolgem delu so tehniki končno dobili sintetično maso, ki je bila odporna vsem vremenskim prilikam in hkrati tudi mehka in prožna. Proga iz tartana odpravi tudi ne-priliko prevelike obremenitve prve steze, ki ima daleč največ ((prometa« in je večkrat povsem neuporabna za dostojno tekmovanje. Tek na taki progi predstavlja seveda «handicap» za tekača, ki jo dobi. Proga iz tartana prenese tudi veliko delo brez posledic. Mehiška olimpiada bo prva, ki bo nudila atletom, vsaj glede proge, idealne in enake pogoje. Med- narodna atletska zveza je že odobrila uporabo naprav iz tartana in Mehikanci jih bodo pripravili kar šest: v glavnem olimpijskem stadionu in v pomožnem za ogrevanje tik za njim, v univerzitetnem mestu, v olimpijskem naselju, v mehiškem olirppjjskem športnem centru in v športnem parku ((Magdalena Mixhuca». Trenirali bodo tako lahko vsi v enakih pogojih in imeli med tekmovanjem ne glede na vremenske razmere dobro tekališče ali odskočišče. Na nekem velikem mednarodnem POD OKRILJEM ZG0NIŠKEGA ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS Prepričljiva zmaga šah is to v iz Šale za Turnirja so se udeležile štiri vasi zgoniške občine Kot že zahteva tradicija, je bil na Štefanovo v prostorih zgoniške gostilne šahovski turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe, ki so predstavljale vasi zgoniške občine. Vsako moštvo so sestavljali trije šahisti. Turnir se je odvijal po predvi- denih tirih in se je zaključil z neoporečno zmago šahistov iz Saleža. Levji delež k zmagi je doprinesel Lav Bitežnik, ki je z dokaj zrelo igro odpravil vse nasprotnike. Ne smemo pa pozabiti na Obada in Grudna, ki sta častno opravila svojo nalogo. Precej pa preseneča zadnje mesto predstavnikov od Briščikov, ki so po drugem kolu celo vodili. V odločilnem spopadu s Saležem pa so gladko klonili in zdrknili s prvega mesta na zadnje. To pa predvsem zaradi presenetljive zmage Zgoničanov nad Koludrovco, kar je v končni razporeditvi omogočilo šahistov, da so svoje tekmece dohiteli in se uvrstili na drugo mesto. šahovski turnir je vsestransko dobro uspel, tako po kvaliteti igre, ki je bila na dostojni višini, kakor zaradi velikega zanimanja številnih gledalcev, ki so sledili borbam tekmovanju so prvič uporabljali progo iz tartana letos na vseame- I na šahovnici. Končno bi radi še iz-riških igrah v Winnipegu. | razili željo, da bi bila podobna sre- iiiiiMiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiuiin ZARADI SLABEGA SOJENJA TEKME DINAMO-RlJEKfl Zečeviča trimesečno prepoved sojenja BEOGRAD, 27. — Disciplinski odbor zveze nogometnih sodnikov Jugoslavije je diskvalificiralo za tri mesece sodnika Kostantina Zečeviča in stranskega sodnika Radosavljeviča zaradi obtožbe, «da se nista znala postaviti po robu in se nista znala prilagoditi položaju, ki je nastal na igrišču« med prven- stveno tekmo prve jugoslovanske zvezne nogometne lige Dinamo-Ri-jeka, ki so jo igrali novembra v Zagrebu in ki se je končala z 2:1 v korist domačinov. Komisija za tekme je tudi spre jela pritožbo Rijeke in je tudi o-dredila ponovitev srečanja, kar se je zgodilo prvič v zgodovini jugoslovanskega nogometa. Zečevič in Radosavljevič imata pravico, da se pritožita. Kaj se je pravzaprav zgodilo med tekmo Dinamo-Zagreb. Domačini so vodili 2:1, ko je Rijeka izenačila. Sodnik je s privoljenjem stranskega pomočnika potrdil gol, kasneje pa je zaradi pritožb Zagrebčanov, zaradi sovražnega razpoloženja občinstva in zaradi vdora enega navijača Dinama na igrišče razveljavil zgoditek. Od tod tudi pritožba Rijeke in sedaj priziv Dinama, zaradi česar bo treba počakati na sklep prizivnega odbo ra, ki bi se moral sestati v prihodnjih dneh. Čanja pogostejša in bj tako bila dana možnost šahistov, da čim bolje asimilirajo svoj sistem igre. Ekipe so se predstavile v naslednjih postavah: Koludrovca — Rudi Pahor, Stanko Budin, Janko Budin. Zgonik — Janko Guštin, Zvonko Simoneta, Boris Simoneta. Salež — Jožko Gruden, Zdravko Obad, Lav Bitežnik. Briščiki — Ladi Briščik, Mario Briščik, Mario Gerič. Izidi: Zgonik — Briščiki 1:2 Guštin J. — Gerič M. 1:0 Simoneta B. — Briščik L. 0:1 Simoneta Z. — Briščik M. 0:1 Salež — Koludrovca 1,5:1,5 Gruden J. — Pahor 0,5:0,5 Obad — Budin S. 0:1 Bitežnik — Budin J. 1:0 Zgonik — Salež 1:2 Guštin — Gruden 1:0 Simoneta B. — Obad 0:1 Simoneta Z. — Bitežnik 0:1 Briščiki — Koludrovica 1,5:1,5 Gerič — Pahor 1:0 Briščik L. — Budin S. 0:1 Briščik M. — Budin J. 0,5:0,5 Salež — Briščiki 3:0 Gruden — Gerič l:o Obad — Briščik L. 1:0 Bitežnik — Briščik M. 1:0 Zgonik — Koludrovica 2:1 Guštin — Pahor 1:0 Simoneta Z. — Budin J. 0:1 Simoneta B. — Budin S. 1:0 -bs- BRISBANE, 27. — Vse se je zaključilo lažje kot so predvidevali! Avstralija sl je že v predzadnjem dnevu ((challenge rounda« osvojila Davisov "pokal 1967. Dva meseca pred odhodom Newcomba, Rocha in Emersona med profesionalce, so ti dokazali, da je amaterski tenis v Avstraliji še vedno najboljši na svetu. Po včerajšnjih uspehih v singlu sta Roche in Newcombe danes gladko odpravila špansko dvojico, ki sta jo sestavljala Santana in Orantes kar s 6:4, 6:4, 6:4. P° drugem dnevu finalne tekme za znamenito (dnsalatno skledo« ,ie Avstralija v vodstvu s 3:0, s čimer ji je končna zmaga že zagotovljena. Špancem ne preostaja drugega kot da se borijo za častno točko, do katere pa bodo ie s težavo prišli- CHARLES EXBRAYAT 16. Drugič v Sevilli ((Dobro ste storili, da ste mi zaupali, Jose...« Mimogrede sem opazil da je izpustila «don». Začutil sem novo moč. ((Ponosna sem na vas.» Čeprav se policaji vedno pokažejo tam, kjer jih najmanj "pričakuješ, sem hotel Marijo pred vsem svetom objeti in poljubiti. «Toda oprezni morate biti, Josč.m To sem ji obljubil z navdušenjem. »In Washington Marija... Ali mislite, da se bo zgodilo, da boste šli z menoj?« kV Ameriko...« Besedo je boij dihnila kot izgovorila. Izgovoriti ZDA je pomenilo zanjo že začetek življenja kot v pravljici. Sam pri sebi sem sklenil, da moram storiti vse, da bo te iluzije izgubila čim kasneje. «če le ne bi bilo Juana...« «Ce bi šel lahko z nama v Pariz, zakaj ne bi šel v Wa-shington?« Marija je zaploskala kct otrok. «Oh, to bi bilo krasno.« Seveda ji nisem razlagal, da bi imela Juan in jaz še zelo resen razgovor, preden bi ga povabil na potovanje. Ko sem jo spremljal do skladišča, ni bila Marija nič več podobna dekletu, s katerim sem se sestal pri San Juanu Palmskem. To, za kar sem mislil, da se bom moral boriti ure in ure po natančno določenih pravilih, s skrajno vestnim ceremonialom, da bo namreč delila z menoj važno tajnost, da se bo bala zame, da mi bo pomagala pri poslu, sem dosegel v nekaj minutah. Marija me je ljubila in jaz sem jo ljubil. Postala bo moja žena in skupaj bova odšla v Združene države. Moja zmaga v človeškem načrtu je bila tako popolna, kot je bil popoln moj poraz v poklicnem načrtu. Zavest, da me Marija ljubi, je prilila nove volje, še bom živel! Lajolette, ki mi ni bil nikoli kaj simpatičen, in vsi tihotapci z mamili, s katerimi sem se boril že nekaj let, so se mi zazdeli gnusni. Na poti k moji sreči postanejo lahko — velika zapreka. Ko sem Mariji obljubil, da jo bom počakal, ko bodo zapirali skladišče, sem se poslovil od dekleta, ki sem ga smatral odslej za svojo zaročenko. Napotil sem se proti Palmi. Upal sem, da bom srečal Juana. Bolj ko sem razmišljal, bolj sem bil prepričan, da sem pri dvorcu albskega vojvode videl Marijinega brata. Zasledoval naju je. Od tu pa do misli, da je tudi Juan v Lajo-lettovi službi, je bil samo korak: napravil sem ga zelo naglo. Konec koncev me je na stopnišču njihove hiše morda napadel Juan, uživalec mamil pa je samo gledal, kako zadeva poteka. Zdelo se mi je, da bi Marija brez vsake tenkočutnosti zapustila brata, če bi dokazal njegovo krivdo .Juan pa bi — o tem sem bil prepričan — na lep ali grd način, če bi ga zgrabil za vrat, krivdo priznal. Previdno sem šel tik ob zidovih na Palmo. Preveč radovednim pogledom nisem zaupal. Nameraval sem neopaženo stopiti v stanovanje, kjer sta prebivala Marija in njen brat. Če bo Juan doma, še bolje, takoj se bova pogovorila, če ga pa ni, ga bom počakal in nekoliko pogledal njegove stvari. Morda bom zagledal kak papir, ki bi me končno spravil na sled divjadi, ki sem jo mislil ujeti, a me sedaj preganja. Nihče ne sme videti, da grem k Alguinovim, sicer bi lahko Juana obvestili; jaz pa ljudi rad presenečam. Zlasti sem se bal debele Dolores in njene prevelike ljubeznivosti. Toda tokrat sem imel srečo. Prav tedaj ,ko sem se hotel pognati iz sence, ki me je krila, sem videl, kako odhaja Dolores s košaro v rokah iz hiše, v katero sem se namenil. Počakal sem, da se je oddaljila, nato pa hitro smuknil skozi ozka vrata. Še dva skoka in že sem bil na stopnišču, kjer sem bil prvič tako žalostno sprejet. Trenutek sem počakal in vdihnil. Ko sem se umiril, sem počasi stopil po stopnicah. Pazil sem, da sem šel čim bolj tiho. Zaslišal sem ženski smeh, vpitje otrok in udarec s kladivom. Gotovo nihče ne sumi, da se po črvivih stopnicah vzpenja agent FBI. Pred vrati Marijinega stanovanja, ki je bilo zaklenjeno, bi se vsa stvar lahko zapletla. Ce bi namreč kdo videl, kako vrtim vitrih, bi prav gotovo — tega ne bi mogel preprečiti — zavpil: Tat! Na srečo je bila ključavnica takšna, da bi jo lahko mimogrede odklenil celo začetnik. Čeprav sem vrata odprl samo toliko, da sem se lahko zmuznil v sobo, so zaškripala; za seboj sem jih rahlo zaprl. Prisluhnil sem. Ritem hiše se ni spremenil — nihče ni slutil, da je v hiši neki vrinjenec. Stopil sem v Juanovo sobo. Ker nisem vedel, da leži poleg oguljene postelje predposteljnik predvsem zaradi tega, da zakriva luknjo v tleh, sem se spotaknil in padel na koleno. Pošteno sem zaklel. Ta nerodni korak mi je rešil življenje — kajti nož, ki ga je vrgla izvežbana roka, me je, preden se je z zvenom zapičil v vrata omare, po obrazu samo oplazil. Stresel sem se ob misli, da je zelo, zelo malo manjkalo, pa bi se zaril v moj tilnik. Obrnil sem se dovolj hitro, da sem v skoku zgrabil Juana, ki se je pognal vame. Juan ni bil posebno močan, bil pa je gibčen in žilav. Zato sem udarce samo odbijal in prežal, kako bi najlaže zgrabil fantalina, ki je bil tako predrzen, da je hotel agenta FBI nabosti kar na iglo, in to — oprostite — v njegovem lovišču? In res, ko je vrgel glavo nazaj, da bi mi pljunil v obraz, se je zmotil. Večna romantika... S hrbtno stranjo roke sem ga takrat močno udaril po vratu, da je zazijal kot riba, ki jo potegnejo iz vode. Lahko bi napravil z njim, kar bi hotel, a zdelo se mi je dovolj, če ga še enkrat udarim s ključem. Nato sem ga vrgel na posteljo, kjer je — ves skrčen — lovil sapo. Fant pa je bil tudi pogumen. Brž ko je noge nekako spravil podse, se je divjak že pripravljal, da bi spet skočil name. Suniti sem ga moral še v prsi. ((Pomiri se, Juan, ali pa se bo slabo končalo... 2e precej časa je, kar so me naučili tebi podobne ubijati — in bil sem zelo dober učenec.« Dušil se je še, pa me je že psoval. Skomizgnil sem z rameni. «Toda jaz ne ubijam od zadaj, Juan! Pa vendar nismo postali tako podli, odkar sem zapustil Sevillo?« Ker se je spet pognal, sem ga moral tokrat močneje udariti in glava mu je spet padla na zglavnik. Ker sem vedel, da ima zaenkrat dovolj, sem si prižgal cigareto. Ko se je zavedel, je opazil, da se kot skrbna mati sklanjam k njegovemu obrazu. ((Zopet si pri sebi, fant! Sijajno!... Ce torej nočeš, da te popolnoma zmeljem, mi boš povedal, in to takoj, kdo ti je naročil, da me ubij!« Tako me je pogledal, da sem začel dvomiti, če prav sumim. Toda še vedno sem vztrajal, naj odgovori, čeprav sem se megleno zavedal, da je tu vmes velik nesporazum- «Ali si se odločil?... Za koga delaš?« «Zase!» «Ne delaj se neumnega!« , Togoten se je oprl na komolec in zakričal: ((Nikogar ne potrebujem, da bi branil mojo čast!« Zdaj sem gledal začudeno — jaz! «Tvojo čast?« ((Videl sem vas z mojo sestro, umazanec!« (Nadaljevanje sledi) CRUINIŠIVO TRSI - UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA; TRST — UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 Ur celoletna 8 100 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za spri- AD T D2S Llubliana Stari tre 3/1 teieK , 22-207 tekoči račun pri Narodni Danki v Liubljani - 501 3-270 - OGLASI: Gena oelasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravn! 250, osmrtnice 150 lir - Mali (.glas- 40 Ur beseda - Oglasi .rža ke in goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri itSocietk Pubblicitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir. tiska Založništvo tržaškega ciska, Trst