Zapor ga je izučil. -¦¦ •naužnov Milče je bil porednež prve vr^te; povsod ga ^ je bilo polno in, Ujer so otroci napravili kako ne-urnščino, je bil gotovo tudi MiliSe poleg. Posebno rad pa je zmerjal ljudi na potu. katere je srečaval. V šolo grede se je kar vsakega lotil, kogar je na poti došel ali sredal; jel ga je zmerjati in ob-sipati z najgršimi priirnki, ne da bi ga bil pozdravii z lepim krščanskim pozdravom : »Hvaljen bodi Jezus Kri-stus!«, kakor so ga učili v Šoli ^ospod kapelan. Pa to mu še ni bilo dovolj. da je tako grdo oblajal vsakega človeka na eesti; še mirne Ijudi je napadal. posebno stare ženice niso imele miru pred njim. Zaletaval «e je za njimi ter jim je metal pesek ali blato v obraz. Ce so u:a pa hotele razžaljene starke kaznovati, se jim je hudomušno rogal ter je zbežal hitrih nog. 0 njegovem grdem obnašanju so zvedelt tudi go-spod učitelj in so ga že mnogokrat kaznovali; pa le vse ni nič pomagalo. Tudi stariši so mu večkrat nala- 172 gali različne kazni in ga sto- in stokrat svarili zaradi nedostojnega razgrajanja med potom. A njihovi opomini so bili podobni onemu semenu v Gospodovi priliki, ki je padlo na pohojeno cesto ¦, zakaj poredni MilČe jiti ni poslušal, ampak komaj je prestal kazen, bil je poprejšnji hudobnež. Česar pa niso dosegle ne besede, ne kazni starišev in gospotla učitelja, to je storil strah v temni ječi. Naj takoj povem, da je bil Milče kljub svoji porednosti strahopetee od nog do glave; posebno teme se je bal kakor same hudobe. Komaj je nastal večerni mrak, ni ee upal ganiti od matere ali očeta; za nobeden denar ga nisi spravil po noči po kakšno reč na podstrešje ali kam drugam, kjer je bila gosta tema. Tisti Čaa se je naselil v vasi, kjer so bivali Južnovi, star. resen mož; prišel je iz tujine iu si je za malo svotico denarja. ki si ga je bil prihranil v mladosti, kupil majhno kočo, ki je stala za vaško cesto, že prccej od-daljena od drugih hiŠ. Starček je bil zelo pobožen ter je hodil redno vsaki dan v bliinji trg k sveti maši, od katere se je ravno v istem času vračal domov, ko so hodili vaški paglavci v šolo. Prve dni so se ga še razposajenci ne- * kako bali, a komaj je preteklo teden dnij. začeli so mu nagajati in se raznovrstno norčevati ž njim, posebno, ker se je opiral na precej debelo. neokleščeno palieo, s katero je večkrat — ali iz navade, ali iz kakega na-mena, ne vemo — naredil velik križ ob tla, ter je vselej zamrmljal neke neznane besede. To je bilo kakor nalašč za take poredne nagajivce. Hitro so opazili to nenavadno navado starfikovo, ter jo tudi dobro porabili v svoje nepoštene otrožarije. Seveda je bil Milfie prvi, ki je zafiel moža oponašati in se mu posmehovati. Vsekal si je nekje v gozdu precej debelo palico, kakoršno je imel tuji mož, ter jo je skrival v nekem varnem grniu. Ko pa je divjal zjutraj s tova-riši v Šolo, šel je često v oni grm po spravljcno palico ter je zaČel, približevaje se etarčku, delati velike križe po cesti, ter se norčevati s sivolasim možem. častitljivi starček ga je svaril z lepo in ostro besedo; pa bolj ko ga je opominjal, bolj razposajen je bil drzni nagajivček. 173 '^B Celo njegovim tovarišetn, ki so mu od začetka poma-gali, zdelo se je preveč in so ga zatožili doma očetu in materi. Huda kazen je zadela doma Milčeta. Najpoprej je bil pošteno tepen in poleg tega se je moral celi dan postiti; pa Se nekaj hujšega je moral prestati! Približe-va]i so se ravno velikonočni prazniki. katerih se vaška mladina vsako lelo toli veseli. Pa je tudi prijetno, ko možato stopajo mladi šolarji v lepi novi obleki proti oerkvi, da obiščejo tam križanega Odrešenika in ga po-nižno molijo. Milče pa letos ni dobil nove obleke, ka-tera mu je bila obljubljena in katere se je tako zelo veselil. V svoji vsakdanji, semtertje že nekoliko za-krpani obleki je tnoral iti v cerkev. Njegovi tovariši so nalašc! bolj ponosno stopali pa drug drugcmu kazali, kaj je kateri nr/vega dobil za prelepe velikonočne praz-nike. Toda Mildetu še ni bila zadosti ta kazen ; potre-boval in iskal je sam še hujše, ki jo je tudi staknil, precej, ko se je zopet šola zaiela po praznikih. Ko se je vra<5al s svojimi sošolci iz sole, jih je našunta), da so si vsi poiskali dolge palice, s kate-rimi so se redno vsaki dan približali koči tor začeli razbijati po Iesenih stenah in vratih — imel je namreč mož vrata vedno zaprta, dasi je bil doma — in zmer-jati starčka. Večkrat se je sicer prikazal pri vratih ter je za-žugal razposajencem, pa kaj si hoče, v tem trenutku 8o bili paglavci že Bog ve kje. Ker se je to !e veliko-krat ponavljalo, premišljeval je starček, kako bi kazno-val grdo porednost in se rešil nagajivih dečkov; končno pa se mu je rodila pametna misel v osiveli glavi. Bilo je lepega pomladan&kega dno; solnce je že poljubljalo s svojrmi oživljajočimi žarki v pomladanskem cvetju zibajočo se naravo in kazalec na uri se je že pomikal proti poldnevu, torej k tistemu času, ko se vračajo šolarji iz trga. Dobro vedoč, da ga tudi danes obiščejo mladi nagajivci, zapusti starček svojo izbico, vrata samo pripre ter se skrije v listnico. Ni mu trebalo dolgo čakati, kar pnletijo razposajenci z navadnimi pali-cami v rokah ter hite naravnost h koči. Nekoliko časa zmerjajo starčka, potem pa odidejo; le Milče še ostane 174 ter tolče po koči. Zdajci pa se še celo približa vratom ter se z vso močjo zaleti vanje; pajoj, vrata se odpr6 in Milče je v kletki, zakaj takoj pristopi iz listnice za-ničevani in užaljeni mož k vratom ter jih zapre. Milčeta pa tira v temno čumnato, kamor ni prišel ni jeden žarek lu& Milo je zdihoval tiaš znanček v temni ječi ter je proail starčka, naj era izpusti, saj mu ne bode nikoli nifi več naredi! . . . A mož je bil gluh za vse njegove mile prošnje; »aklene čumnato ter gre Milčetovim starišem naznanit, da ostane njihov sin pri njem do drugega jutra. Akoravno je srce materino in o<5etovo navadno rahločutno. vendar Južnovi niso ugovarjali starčku ter so obljubili, da pridejo šele drugo jutro sami po hu-dobnega sinčka. Grozne trenutke je preživel ubogi Milče v tetnni (iumnati in še sedaj, čeravno je že noail nekaj Iet vo-jaško suknjo, trdi, Sa so bili ti trenutki najhujši v nje-govom živjjenju, kakoršnih ai ne poželi nikdar več. Drugega jutra so na vse zgodaj prišli Milčetova mati k star^ku, da rešijo sina iz temne ječe. 0, kako prosečemilo je pogledal Milče svojo ma-mico, ko je odprl mož čumnato. »0 mati«, vskliknil je, »rešite me, nikdar več ne bodem zmerjal tujih ljudij in vas bom vedno ubogal, o, ptosim, prosim!« »Pa obljubiš tudi, da bodeš pustil srečajoSe ljudi pri miru in jih boš le prijazno pozdravljal z besedami'. »Hvaljen bodi Jezus Kristus«'? In, da ne boš več tega starega moia zaniževal in oponašal?« »Obljubim, obljubim vse, vse bom storil — samo rešite me.« »Torej naj pa bo; pa pojdi z menoj, poprej pa že moraš atrica prositi odpuščanja!< Ves ekesan je hitro pokleknil Milje pred moža ter s solzami v očeh prosil, naj mu odpusti, ker ga noGe nikdar več žaliti. »O, vse ti odpustim, samo obljubi mi, da bodeS odslej lepo ubogal svoje stariše in dobre učitelje, ki te učijo tako lepih rečij!« 175__ W^ »Bom, bom,« ponavljai je deček vesel, da je prost grozovite ječe. Kar je Milče obljubil, je tudi vestno izpolnil in postal je najpridnejši deček one vasi. Tega dne se pa še sedaj često spominja in, kedar pride po naključju na mirodvor, ne pozabi obiskati za-puščenega groba v kotu na desni strani, kjer počiva njegov kaznitelj in dobrotnik. Kedar pa vidi poredne defike, ki se po potu grdo obnašajo, jih vsikdar posvari, rekoČ: »Obnašajte se do-stojno, da ne pridete v temno jeČo!« Kaj ne, dragi čitatelji, da hočete tudi vi spolnovati njegov nauk in povsod se dostojno obnašati ter ne šele Čakati, da bi vas zmodrila — občutna kazen. Kovačev.