Poštnina plačana v gotovini GRADBENI VESTNIH LETO X V DECEM BER 1966 ŠTEVILKA 1 2 INDUSTRIJSKI OBJEKTI S SILOSI »ŽITO« LJUBLJANA. IZVAJALEC: SGP »PIONIR« NOVO MESTO V S E B I N A Kazalo za leto 1966 Sergej Bubnov, dipl. inž.: 15 let Gradbenega vestnika . Viktor Turnšek, dip. inž.: Raziskovalne naloge v zvezi z dimenzioniranjem in gradnja cestišč pri nas . . . Vinko Koren, dipl. inž.: Smernice in preiskave večkom- ponentih injekcijskih s u s p e n z ij............................... Janko Drnovšek, dipl. inž. - Ida Subic, dip. inž.: Duktil- nost vezijivih zemljin, ugotovljena pri enoosnem napetostnem s ta n ju ...................................................... Miran Koprivec, dipl. inž.: Križem armirana plošča — dimenzioniranje po grafični metodi (diagrami) . . . Novi materiali 229 V. Turnšek: Research work in connection with 232 dimensioning and road building in this country 235 J. Drnovšek-I . Subic: Ductility of cohesive soils determined on linear tensile test specimens 238 241 M. F.: Grajenje s ploščami N ovolit.................................... 244 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani * Janez Žmavc, dip. inž.: Ravnost vozišča........................... 245 Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Uredniški odbor: Janko Bleiweis, dipl. inž., Lojze Blenkuš, dipl. inž., Lojze Cepuder, Vladimir Čadež, dipl. inž., prof. Bogo Fatur, Marjan Ferjan, dipl. inž., Vekoslav Jakopič, dipl. inž. arh., Hugo Keržan, dipl. inž., Maks Megušar, dipl. inž., Bogdan Melihar, Mirko Mežnar, dipl. inž., Bogo Pečan, Boris Pipan, dipl. inž., Marjan Prezelj, dipl. inž., Dragan Raič, Franc Rupret, Vlado Šramel, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, teleion 23-158. Tek. račun pri Narodni banki 503-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za nečlane 15.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15. GRADBENI VESTNIK G L A S I L O Z V E Z E G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V IN T E H N I K O V S R S L O V E N I J E L E T O X V Revijo izdaja: Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov SR Slovenije v Ljubljani Odgovorni urednik: Sergej B u b n o v dipl. inž. Uredniški odbor: Janko Bleiweis dipl. inž., Lojze Blenkuš dipl. inž., Lojze Capuder, Vladimir Čadež dipl. inž., prof. Bogo Fatur, Marjan Ferjan dipl. inž., Vekoslav Jakopič dipl. inž. arh., Hugo Keržan dipl. inž., Maks Megušar dipl. inž. Bogdan Melihar, Mirko Mežnar dipl. inž., Bogo Pečan, Boris Pipan dipl. inž., Marjan Prezelj dipl. inž., Dragan Raič, Franc Rupret, Marko Šlajmer dipl. inž., Vlado Šramel dipl. inž. Tiska: Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani L J U B L J A N A K A Z A L O Stran ČLANKI IN ŠTUDIJE Barbič Dušan: Gospodarski in družbeni razvoj koprskega o b m o č ja .......................•* ... ............................... 25 Boštjančič Jože: Tehnika fotoelastičnih p rev lek ...................... 54 Bubnov Sergej: 15 let Gradbenega vestnika............................... 229 Cačovič Franc: Rezultati preiskave zidov, preizkušenih na kom­ binirano vertikalno in horizontalno obtežbo . 188 Drnovšek Janko — Šubic Ida: Duktilnost vezijivih zemljin, ugotovljena pri enoosnem napetostnem s t a n ju ...................... 238 Ferjan Marjan: Primernost materialov za gradnjo stanovanj­ skih o b je k to v ...................................................... 1 Gnus Milan: Zasnova in izgradnja koprske luke . 33, 59, 76 Jenček Ladislav A. — Zajc Andrej: Katodna zaščita sider jezu Melje hidroelek­ trarne Srednja Drava I ........................................212 Jenko Franc: Plovna zveza Podonavje—Jadran ......................205 Jež-Gala Carmen — Šlibar Franjo: Plastostatična analiza in dimenzioniranje jeklenih okvirov ................................................. 153 Joksič Zdravko: Razmerje med stopnjo komprimacije in mo­ dulom stisljivosti pri kohezivnih materialih, ki se uporabljajo za gradnjo c e s t .................. 8 Koprivec Miran: Križem armirana plošča — dimenzioniranje po grafični m e to d i .........................................218, 242 Koren Vinko: Smernice za preiskave večkomponentnih in­ jekcijskih suspenzij................................................. 235 Kranjčič Jože: Urbanistični program M aribora.......................... 121 Kržič Franci: Osnovne značilnosti »togih« v r v i ......................110 Magajna Branko: Nekateri ekonomski aspekti gradnje koprske luke in železnice Koper—Prešnica........................39 Majaron Boris: Prvi montažni stanovanjski blok v Mariboru 137 Medvedev S. V.: Izkušnje zaščite pred potresi...............................181 Mihalič Saša: Hidromelioracijski sistem Pesnice Stran . 133 Petkovšek Marjan — Prodan Silvan: Kratek oris urbanistične zasnove Slovenske­ ga P r im o r ja ...................... ...............................30 Poceski Apostol: Poročilo o tretjem svetovnem kongresu za antiseizmično gradnjo .................................... 13 Prelog Ervin: Horizontalna obremenitev stenastih objektov z o d p r t in a m i............................... .... 73, 162 Prodan Silvan — Petkovšek Marjan: Kratek oris urbanistične zasnove Slovenske­ ga P r im o r ja ............................................................30 Schwarzer Ervin: Socialna stanovanjska graditev v ZR Nem­ čiji .............................................................................. 84 Simčič Srečko: Azbestcemetne plošče in njihova uporaba . . 195 Stanič Ciril: Cestno-prometni problemi Slovenskega Pri­ morja ......................................................................... 37 Šivic Ciril: Raziskava nosilnosti m em b ra n ...............................97 Šliber Franjo: Nekaj pripomb k tehničnim predpisom in uva­ janju rebrastega betonskega jekla za armira­ ni b e t o n ................................................................... 107 Šliber Franjo — Jež-Gala Carmen: Plastostatična analiza in dimenzioniranje jek­ lenih o k v ir o v ................................... 153 Šubic Ida — Drnovšek Janko: Duktilnost vezljivih zemljin, ugotovljena pri enoosnem napetostnem s t a n ju ......................... 233 Turnšek Viktor: Dimenzioniranje po porušitveni metodi, ob­ ravnavamo z aspekta ver je tn osti......................209 K Turnšek Viktor: Raziskovalne metode v zvezi z dimenzionira­ njem in gradnja cestišč pri n a s ...........................232 Turnšek Viktor: Vpliv mraza na odpornost cestišča . . . . 49 Uršič Jože: Avtoklavirane azbestne c e v i ............................... 195 Vrečko Friderik: Koprska železnica — potek trase, gradnja in njeni p r o b le m i ....................................................... 30 Zajc Andrej — Jenček Ladislav A.: Katodna zaščita sider jezu Melje hidroelek­ trarne Srednja Drava I ........................................212 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV AKTUALNOSTI Dvajset let SGP »Pomurje« Murska Sobota . Gradnja proizvodne hale »Pik« v Mariboru . 143 143 Stanič Ciril: Regulacija Prešernove ceste v Ljubljani . . 61 VPRAŠANJA IN ODGOVORI OBVESTILO Čepon Franc: Problem atestacije ................................................. 219 B. S.: Tolmačenje začasnih predpisov za gradnjo na seizmičnih področjih ............................................. 193 R. D.: Gradnja za t r g ......................................................220 Uporaba elektronskih računalnikov v konstruk­ cijski m eh a n ik i..................................................146 M. F.: NOVI MATERIALI Grajenje s ploščami N o v o l i t ...........................244 OBVESTILA VODOGRADBENEGA LABORATORIJA V LJUBLJANI VESTI Prezelj Marjan: Drugi cevovod vodovoda Bodensko jezero— Stuttgart ................................................................ 18 Prezelj Marjan: Prefabricirana hiša za parkiran je......................216 Prezelj Marjan: Tovarna b e to n a ....................................................... 44 B. F.: Predor pod Mont-Blancom..................................... 87 M. M.: Inženirju Stanku Bloudku odkrita spominska plošča v I d r i j i ......................................................145 'S. C.: Seminar za urbanizem ........................................ 146 S. C.: Obisk češkoslovaških strokovnjakov za hidro- g r a d n je ................................................................... 146 S. C.: Strokovna ekskurzija v Djerdap, Veliko Mo­ ravo in Novi Beograd.............................................146 Združenje za armirani beton, skupina za lahke betone .....................................................................17 Obvestilo o IV. posvetovanju Jugoslovanskega centra za hidravlične raziskave......................... 18 Sklepi plenuma ZGIT Slovenije v Kopru 5. in 6. februarja 1966 44 Imenovanje častnih in zaslužnih članov . . . . 68 Avstrijski gradbeniki v S loveniji............................... 144 Ustanovna skupščina jugoslovanskega društva za mehaniko skale in podzemna d e la ......................161 Posvetovanje o gradbeni regulativi.......................... 174 Simpozij o uporabi sodobnih dosežkov na področ­ ju materiala in k on stru k cij............................... 174 Gradbeni k a ta lo g ........................................ 187 Mednarodno sodelovanje pri obdelavi podatkov o g ra d b en ištv u ......................................................218 Mathematische Aufgabensammlung für das Bau­ wesen ........................................................................219 IN MEMORIAM In memoriam ing. Lojze K erin ..................................... 16 Eksperimentalna potrditev teorije kritičnega pre­ reza (konec) ...................................................... 18 GRADBENI CENTER SLOVENIJE Rodošek Edo: Priprava b e to n a .................................................. 64 Šolmajer Nada: Tipsko okno KLI 65 in balkonska dvižna v r a t a ......................................................................... 90 Rupret Franc in sodelavci: Zakonodaja in tehnična regulativa v gradbe­ ništvu s posebnim ozirom na stanovanjsko g r a d n jo ...................................................... 115, 147 Gaspari Marjan: Koordinacija pri industrijski gradnji stano­ vanj v S R S ............................................. 175, 199 Šolmajer Nada: Tipska vrata LIKO V rh n ik a ...............................221 Gaspari Marjan: Osnutek predloga za predpis o standardni kvaliteti o k e n .......................................................... 224 INFORMACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ V LJUBLJANI Vendramin Dušan: Akustika in elektroakustične naprave v hali T iv o l i .................................................................... 18 B. F.: Spletanje in zalivanje žičnih v r v i .......................... 45 Škerlep Fedor — Ramšak Mirko: Predlog predpisa o toplotni zaščiti v gradbe­ ništvu ...........................................................69, 94 Ferjan Marjan: Montažni omet v industrijskih dvoranah . . 117 Repinc Jože: Metoda za merjenje globinskega učinka va­ ljarjev ................................................................... 149 Repinc Jože: Uporaba radioaktivnih izotopov pri meritvah na n a s ip ih ...............................................................177 Ferjan Marjan: SIMAC izolacijski in protiko rozi j ski materiali 201 Exel Neža: Trni za proizvodnjo votlakov...........................225 Žmavc Janez: Ravnost vozišč 245 IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIKU (po zapovrstnem redu objave) M. Ferjan: Adequacy of materials used for building of dwelling h ou ses .................................................. Z. Jokšić: The ratio between compression grade and the coefficient ot compressibility with cohesive materials used in road construction . . . . M. Petkovšek — S. Prodan: Short description of the Slovene coast region F. Vrečko: Koper railway-route, construction, and pro­ blems .................................................................... C. Stanič: Road traffic problems on the Slovene coast reg ion .................................................................... B. Magajna: Some economical aspects regarding the port of Koper and the railway Koper—Prešnica V. Turnšek: Influence of the frost action on the highway pavements resistance......................................... J. Boštjančič: Photoelastic coating te ch n iq u e ...................... M. Gnus: Design and construction of the port of Koper C. Si vie: A research of the bearing capacity of mem­ branes ............................................................... F. Sliber: Some observations concerning the new stan­ dards for the ribbed bars in reinforced con­ crete and its application in practical building constructions...................................................... F. Kržič: Fundamental characteristic of »stiff« cables J. Kranjčič: The town planning program for Maribor . . 126 A. Stergaršek: The construction of the power plant Srednja Drava 1 ............................................................... 132 S. Mihalič: Hydromelioration system used at Pesnica . . 136 B. Majaron: The first block of flats built of precast units of M a rib o r ...........................................................142 C. Jež-Gala in F. Sliber: Plastic analysis and design of steel frames 161 E. Prelog: Horizontal loading of wall structures with open in gs................................................................... 173 S. V. Medvedev: Experiences in the protection against earth­ quakes ................................................................... 187 F. Čačovič: Results of the testing of brick wals subjected to combined vertical and horizontal load . . 194 F. Jenko: Navigable connection from the basin of the Danube river to the Adriatic S e a ......................209 V. Turnšek: Dimensioning by the destructive method con­ sidered in probability a sp ect...............................211 L. A. Jenček — A. Zajc: Cathodic protection of dam of Melje for hydro-electric power plant Srednja Drava 1 216 V. Turnšek: Research work in connection with dimensio­ ning and road building in this country . . . 235 J. Drnovšek — I. Subic: Ductility of cohesive soils determined on linear tensile test specimens........................... 241 8 12 30 32 39 43 54 58 83 106 109 114 VESTN IH ŠT. 12 — LETO XV — 1966 15 Let QtacLkeneQCi ae&tnika Z letom 1966 je Gradbeni vestnik izpolnil 15 let izhajanja. Ob tem majhnem jubileju je gotovo umestno, da se ozremo nazaj in se na kratko spom­ nimo teh petnajst let obstoja naše edine slovenske gradbene revije. Prva številka Gradbenega vestnika je izšla leta 1951. Takrat, 8. februarja, je bilo namreč ustanov­ ljeno Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS in je Gradbeni vestnik postal skupno glasilo Sveta za gradbene in komunalne zadeve LRS ter Društva gradbenih inženirjev in tehnikov LRS, kot nadalje­ vanje gradbenega strokovnega časopisa »Novator’«, glasila Sveta za gradbene in komunalne zadeve LRS, ki je pred tem izhajal že 3 leta. Zato je bila prva dvojna številka Gradbenega vestnika, ki se je spominjamo po naslovni strani s prikazom gra­ ditve stavbe po sistemu vlivanja betona, označena z letnikom izhajanja — IV. Za odgovornega ured­ nika Gradbenega vestnika je bil imenovan ing. Lju­ devit Skoberne. Ze pri naslednji dvojni številki 3-4 se je na naslovni strani pojavilo povečevalno steklo nad kosom opečnega zidu, motiv, ki je spremljal Grad­ beni vestnik vse do št. 47-50 v letu 1956-57. V tem času je Gradbeni vestnik do št. 9-10, tj. v letu 1951, izhajal kot skupno glasilo Sveta in Društva, od št. 11-12 v letu 1952 dalje pa samo kot glasilo Društva gradbenih inženirjev in tehnikov LRS. Dinamika izhajanja Gradbenega vestnika v prvih letih je bila naslednja: Letnica Š tev ilk e Š tev iloz v ezk o v Letnik 1 9 5 1 1— 10 5 I V . 1 9 5 2 1 1 — 1 4 2 V . 1 9 5 3 1 5 — 2 0 3 v. 1 9 5 3 2 1 — 2 4 2 V I . 1 9 5 4 2 5 — 3 0 3 V I I . 1 9 5 4 3 1 — 3 4 2 V I I . 1 9 5 5 - 5 6 3 5 — 4 0 3 V I I I . 1 9 5 6 -5 7 4 1 — 50 4 V I I I . 1 9 5 7 -5 8 5 1 — 60 4 I X . 1 9 5 8 -5 9 6 1 — 70 3 X . 1 9 6 0 7 1 — 7 6 2 X I . 1 9 6 1 1— 4 1 * Zaviralne sile, ki so ves čas delovale in vpli■ vale na potek izhajanja Gradbenega vestnika v * Priložnostna številka ob priliki Mednarodnega sejma gradbeništva v Ljubljani. obliki težav s tiskarno, s finančnimi sredstvi in strokovnimi prispevki, so postale v zadnjih letih že tako močne, da se je izhajanje Gradbenega vestni­ ka leta 1962 povsem ustavilo. Če analiziramo zgoraj prikazani potek izhaja­ nja, potem vidimo, da si je uredniški odbor Grad­ benega vestnika v letu 1951 zastavil nalogo, da v enem letu izide 10 številk (5 zvezkov), ki naj bi predstavljale en letnik revije. Vendar so že leta 1952 izšle le 4 številke, preostanek 6 številk pa je izšel v letu 1953, ki skupaj s 4 številkami iz leta 1952 tvorijo V. letnik revije. VI. letnik je izšel v letih 1953 in 1954, Vil. letnik v letih 1954—1956, VIII. letnik v letih 1956-57, IX. letnik v letih 1957-58 in X. letnik pa v letih 1958-59. Do tukaj je en let­ nik Gradbenega vestnika imel 10 številk. Številke so sicer izhajale z znatnimi zakasnitvami, tako da je 7 letnikov izšlo v devetih letih, vendar je bil obseg revije vsaj formalno ohranjen, čeprav so ne­ kajkrat izhajale po 4 številke naenkrat v enem zvezku. Po tem času, to je v letu 1960, je izšlo le 6 številk, v začetku leta 1961 pa še priložnostna številka ob priliki Mednarodnega sejma gradbeni­ štva z novo numeracijo od 1—4. To kaže na poizkus uredništva pričeti z novim tempom izhajanja v spremenjenih pogojih. Vendar tudi ta poskus ni uspel in v letu 1962 ni izšla nobena številka več. Če se ozremo na zunanjo podobo Gradbenega vestnika v tem času, potem vidimo, da so se po letu 1957, ko je bila opuščena naslovna stran s pove­ čevalnim steklom nad opečnim zidom, na naslovni strani začeli pojavljati razni motivi, v glavnem fo­ tografije gradbenih objektov, ki so bili obravna­ vani v tej številki, ali pa nekateri detajli konstruk­ cij (cevastih odrov). Razpored fotografij in barve platnic so bile od številke do številke različne, tako da je revija izgubila svojo enotno zunanjo obliko. Uredništvo je imelo v tem času tudi očitne težave s tiskanjem revije, ker je nekaj številk (št. 39—44) izšlo v ciklostilni tehniki. V letu 1954 se je uredništvo odločilo nekatere manj strokovne članke, ki so bili namenjeni širše­ mu krogu gradbenikov, tiskati v posebni prilogi v zmanjšanem formatu. Prva takšna priloga, ki je bila numerirana posebej s št. 1 in letnikom I, je izšla skupaj s št. 25-26. Priloge so izhajale spora­ dično in so imele posebno numeracijo. Zadnja pri­ loga je izšla v reviji št. 35-36 pod št. 3. Struktura izvirnih strokovnih člankov sloven­ skih gradbenikov je bila v prvem obdobju izhaja­ nja Gradbenega vestnika, to je v letih 1951—1961, naslednja: Snov Številočlankov •/. Geomehanika in fundiranje . . n 5,1 Statika konstrukcij . . . . . 37 17,2 Visoke gradnje...................... . 26 12,1 Hidro gradn je ....................... . 38 17,7 Cestogradnje, zemeljska dela . 15 7,0 Železnice................................ 6 2,8 M o s t o v i ................................ 9 4,2 Komunalna hidrotehnika . . . 19 8,8 Gradbeni materiali . . . . . 25 11,6 Organizacija gradbenih del . . 24 11,2 Gradbena mehanizacija . . 3 1,4 U rba in zem ........................... . 2 0,9 215 100 Kot je razvidno iz te analize, so prevladovali članki s področja hidro gradenj in statike kon­ strukcij. Veliko je bilo tudi prispevkov s področja visokih gradenj, gradbenih materialov in organi­ zacije gradbenih del. Drugo obdobje izhajanja Gradbenega vestnika se prične januarja 1963. Potem ko je v prvi polo­ vici leta 1961 izšel le en zvezek Gradbenega vest­ nika in v letu 1962 ni izšla nobena številka, je Zve­ za gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije na pobudo Sekretariata IS za industrijo in obrt kon­ cem leta 1962 sklicala širši iniciativni odbor, ki naj bi organiziral ponovno redno izhajanje edine slo­ venske gradbeno-tehnične revije. Iniciativni odbor je kasneje postal novi uredniški odbor, katerega sestav se je v bistvu ohranil do današnjih dni, in je bil za novega urednika predlagan ing. Sergej Bubnov. Odgovorni urednik je skupaj s še dvema članoma iniciativnega odbora pripravil program potrebnih ukrepov, s katerimi bi lahko zagotovili redno izhajanje revije. Osnovna načela tega pro­ grama, ki so bila navedena v uvodniku k prvi šte­ vilki Gradbenega vestnika leta 1963, so bila na­ slednja: »Gradbeni vestnik« bo imel širšo vsebino, ki bo obdobno zajemala naslednje teme: — strokovni članki (prispevki iz teorije grad­ beništva in poročila o naših pomembnejših projek­ tih in realizacijah); — gospodarsko upravna vprašanja (zakoni, od­ redbe, predpisi, natečaji, informacije); — naše gradbeništvo na zunanjih tržiščih; — mehanizacija in industrializacija gradbe­ ništva; — stanovanjska izgradnja; — izgradnja komunalnih objektov; — problemi urbanizma; — strokovno šolstvo; — vesti iz naših kolektivov (dosežki, realiza­ cija, uspehi in neuspehi naših kolektivov); — vesti iz inozemstva; — tehnični in komercialni podatki o gradbe­ nih materialih in gradbenih elementih; — strokovna terminologija; — mnenje in kritika; — vprašanja in odgovori; — podatki o delu ZGIT in njenih organizacij; — personalne vesti. Gradbeni vestnik bo izhajal enkrat mesečno. Dvojne številke (za dva meseca skupaj) bomo iz­ dajali samo izjemoma, v času letnih počitnic ali zaradi izjemnih okoliščin. Gradbeni vestnik bo na ta način namenjen ne samo inženirjem in tehnikom, temveč tudi vsem drugim delovnim ljudem, katerih delo je bodisi ne­ posredno ali posredno povezano z gradbeništvom. Istočasno je Zveza gradbenih inženirjev in teh­ nikov Slovenije pozvala vsa gradbena podjetja, projektantske organizacije, podjetja industrije grad­ benega materiala, znanstvene in investicijske zavo­ de in vse gradbenike, da omogočijo izhajanje nove revije tako finančno z naročili, kakor tudi s svo­ jimi članki in prispevki . S prvo številko leta 1963 se je spremenila tudi zunanja podoba Gradbenega vestnika. Opuščene so bile poltrde platnice, ki so bile precej dražje od mehkih in tudi nerodne pri manipulaciji, in je bila osvojena enotna grafična oblika naslovne strani z veliko reklamno sliko v sredini, ki se je menjavala od številke do številke. Ravno tako je vsaka šte­ vilka imela drugačno barvo ovitka. Od leta 1965 dalje so bile fiksirane enotne barve za vse številke v letu, tako da so bile barve istih številk v letih 1965 in 1966 enake. Tako je 1. januarja 1963 pričel izhajati XII. letnik Gradbenega vestnika. Dinamika izhajanja revije v zadnjih štirih le­ tih je bila naslednja: Letnica Š tev ilk e Z v e zk i L etn ik 1963 12 10 XII. 1964 12 10 XIII. 1965 12 10 XIV. 19 66 12 10 XV. Struktura strokovnih člankov in študij je bila naslednja: Sno v Številočlankov Geomhanika in fundiranje . . 3 2,4 Statika konstrukcij . . . . 21 16,9 Gradnja v seizmičnih področjih 15 12,1 Visoke g r a d n je ...................... 16 12,9 Hidro g r a d n je ...................... Cestogradnje, zemeljska dela, 12 9,7 p r e d o r i ................................ 12 9,7 Ž e le z n i c e ................................ 6 4,8 M o s to v i.................................... 7 5,6 Komunalna hidrotehnika . . 6 4,8 Gradbeni materiali.................. 8 6,5 Organizacija gradbenih del . 8 6,6 Gradbena mehanizacija . . . 7 5,6 U rbanizem ................................ 3 2,4 124 100 Če primerjamo to analizo z analizo strukture člankov prvega obdobja, potem lahko zaznamujemo relativno povečanje člankov s področja cestograd­ nje in mostov ter zmanjšanje člankov s področja hidro gradenj in geomehanike. V drugem obdobju je bilo objavljeno relativno veliko število strokov­ nih prispevkov s področja gradnje v sezmičnih pod­ ročjih, kar je posledica aktualnosti te problematike za naše gradbeništvo, zlasti po potresu v Skopju. V drugem obdobju je bilo objavljeno v enem letniku 31 strokovnih člankov in študij, v prvem obdobju pa 19,5 člankov. Poleg zgoraj navedenih strokovnih člankov in študij je bilo v zadnjih štirih letih objavljenih veliko prispevkov v rubrikah: go­ spodarsko pravna vprašanja, vesti iz naših kolek­ tivov, vprašanja in odgovori, mnenje in kritika, strokovno šolstvo, vesti iz ZGIT, osebne in druge vesti ter razna obvestila, namenjena širokemu kro­ gu gradbenikov. V Gradbeni vestnik so se vklju­ čili s svojimi informacijami tudi Gradbeni center Slovenije, začenši s številko 3 leta 1964, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij s številko 4 leta 1964 in Vodogradbeni laboratorij v letu 1965. S temi rednimi informacijami naših raziskoval­ nih zavodov s področja gradbeništva je bila obo­ gatena strokovna plat » Gradbenega vestnika«, obe­ nem so pa naši gradbeniki s tem dobili tudi tekoče informacije o najnovejših raziskavah, ki jih oprav­ ljajo v naših raziskovalnih zavodih. Ce se ozremo na programsko deklaracijo, ki je bila objavljena v 1. številki Gradbenega vestnika leta 1963, in skušamo analizirati, v kakšni meri so bile izpolnjene postavljene naloge, potem lahko ugotovimo naslednje: — dinamika izhajanja in obseg Gradbenega vestnika sta bila dosežena; — vsebina je zajemala v večji meri strokovne članke in študije in v manjši meri splošne teme, namenjene širšemu krogu gradbenikov; — strokovni nivo revije je bil na ustrezni višini. Nekateri posamezniki so sicer smatrali, da bi lahko bil višji nivo Gradbenega vestnika, drugi so bili mnenja, da je nivo dovolj visok, je pa pre­ malo člankov splošnega značaja, zlasti poročil o naših gradnjah in o gradnjah v inozemstvu. V zadnjih štirih letih je Gradbeni vestnik do­ segel tudi mednarodno afirmacijo. Tako so Grad­ beni vestnik vključile v svoje redne publikacije Ulrichov leksikon v ZDA, Akademija znanosti ZSSR, Evropski dokumentacijski gradbeni center v Strassburgu, založba Fuji Book v Tokyju in še druge strokovne institucije v inozemstvu. Ko se oziramo nazaj na 15 let izhajanja Grad­ benega vestnika, je treba omeniti prizadevanja Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, zlasti pa uredniškega odbora Gradbenega vestnika za uspešno in redno izhajanje revije. Posebno pri­ znanje za ponovno oživitev Gradbenega vestnika v letu 1963 gre ing. Vladimiru Čadežu, pomočniku republiškega sekretarja za industrijo, ki je bil ta­ krat neposredni pobudnik te akcije. S posebno pie­ teto in priznanjem se spomAnjamo prvega odgovor­ nega urednika Gradbenega vestnika ing. Ljudevita Skabemeta, ki je del svojega šibkega zdravja dal tudi naši reviji. Prof. Bogo Fatur je štiri zadnja leta izvrševal vse slovnične in tiskarske korekture revije, velikokrat pa tudi številne posle tehničnega urejanja s posebno vestnostjo in natančnostjo, za kar mu gre vse priznanje. V zadnjih štirih letih je revijo tiskala tiskarna Toneta Tomšiča, ki se je kljub začetnim težavam uspešno prilagodila naše­ mu načinu dela ter pokazala veliko razumevanje za naše probleme, tako da je revija izhajala štiri leta redno v dobri tiskarski kvaliteti. Na koncu gre priznanje vsem našim gradbeni­ kom, ki so s svojimi strokovnimi prispevki in ma­ terialnimi sredstvi podprli »Gradbeni vestnik« ter omogočili 15 let izhajanja naše edine strokovne gradbene revije. Odgovorni urednik: ing. Sergej Bubnov Raziskovalne naloge v zvezi z dimenzioniranjem in gradnja cestišč pri nas VIKTOR TURNŠEK, DIPL. INZ. DK 625.77.8 Če hočemo programirati raziskovalno delo na področju dimenzioniranja cestišč, si moramo ustva­ riti sliko o problemih in smereh razvoja, da lahko postavimo naloge, ki jih moramo rešiti, če hočemo doseči določen cilj, ki mora dati pri raziskavah, usmerjenih v aplikacijo, tudi praktične rezultate. Starejše empirične formule za določevanje de­ beline cestišč so slonele na opazovanjih ter na in­ tuitivnih konceptih o nas,tajanju poškodb na cesti­ ščih, povzročenih zaradi prometa in atmosferskih razmer. Teoretične formule v zvezi z dimenzionira­ njem cestišč so problem dimenzioniranja obravna­ vale s stališča deformacij terena ob upoštevanju različnih elasticitetnih modulov dveh, treh ali tudi štirih plasti. Osnova vsem tem formulam so Bus- sinesqove enačbe za določevanje napetosti in de­ formacij v homogenem, elastičnem polprostoru. Najnovejše raziskave so šle za tem, da so skušale računsko zajeti napetosti v raznih plasteh asfaltnega cestišča (Burmister) in izračunane na­ petosti primerjati z utrujenostnimi karakteristi­ kami materialov (Nijboer). V načelu gledano je tako obravnavanje cestišča podobno kot pri kon­ strukcijah, ki jih dimenzioniramo po principih statike. Osnovna supozicija pri takem načinu dimen­ zioniranja je elastičnost materialov in supozicija Hookovega zakona. Ugotovitev, da so aligatorske razpoke na fle­ ksibilnih asfaltnih cestiščih, kot tudi sploh po- škodlbe na betonskih cestiščih, povzročene zaradi utrujenosti materiala, je problem utrujenosti pri dimenzioniranju cestišč postavila kot osnovni pro­ blem. Široko izvedene raziskave na poskusnih ce­ stiščih, ki so se opravljale v Ameriki v letih 1958 do 1960 in katerih rezultati so bili pod imenom AASHO — test publicirani v letih 1961—1962, so iz­ hajali v principu iz koncepta utrujenosti. Rezultati teh preiskav so v strokovnem časopisju zadnjega časa izredno intenzivno obravnavani. Mislim, da lahko trdimo, da so rezultati AASHO testa dopol­ nili in spremenili poglede na probleme dimenzi­ oniranja in izgradnje cestišč ter da bodo raziskave v naslednjih letih šle v smeri rezultatov AASHO testa. Ta sicer po obsegu edinstveni poskus lahko ven­ dar primerjamo po njegovem konceptu s preiska­ vami in atestiranjem inženirskih konstrukcij na drugih področjih. Na konstrukcijah, ki so izpo­ stavljene dinamičnim, to je po,navija j očim se obre­ menitvam, prehajamo v čedalje večji meri od sta­ tičnih preiskav in izračunov na dinamične posku­ se. Na področju gradenj transportnih sredstev (avionska industrija, avtomobilska industrija), je atestiranje dinamičnih oziroma realnih obremeni­ tev povsem osvojeno. Preiskave konstrukcije kot celote na dinamične obremenitve zajema vpliv pla- stifikacije materiala na eni strani, kot tudi pona­ šanje materiala pod učinkom dinamičnih obreme­ nitev na drugi strani. Rezultati AASHO testa so statistično izvredno- tene meritve ter sa odnosi med obremenitvami ter številom prehodov podani z enačbami, ki so ka­ rakteristične za statistično obdelavo. Ugovor, ki ga slišimo na AASHO test (glej: Strasse und Auto­ bahn 7/1964, Teoretische Grundlagen des AASHO Roadtestes) je ta, da ne sloni na teoretičnih osno­ vah. Pri utrujenostnih preiskavah na splošno, nam statični model, ko pridemo na področje plastičnih deformacij, odpove. To pa je gotovo primer pri fleksibilnih asfaltnih konstrukcijah, ko se gornja površina cestišča plastična deformira pod ponavlja­ jočimi se obremenitvami. V tem primeru nam sta­ tični »model« služi le kot idejna orientacija vse­ kakor za tolmačenje deformacijskega mehanizma, lahko pa tudi skušamo dobiti korelacije (ki pa so seveda zopet statistična operacija) med statično izračunanimi ali tudi merjenimi deformacijami oziroma napetostmi na eni strani ter eksperimental­ no, to je statistično dobljenimi rezultati utrujenosti na drugi strani. Utrujenostne preiskave v principu ne dajejo, tako kot lahko pač statične preiskave, potrditev teoretičnih predpostavk (seveda tudi z odstopanji, ki jih sicer statistično obdelujemo), temveč rezultate, ki jih moramo le statistično vred­ notiti. Rezultate AASHO testa, ki so podani v po­ vsem originalni obliki, lahko prevedemo na obi­ čajno obliko utrujenostnih preiskav, ki so Wöhler- jeve krivulje. Odnos med obremenitvijo — to je pri AASHO testu teža osi vozila — in številom ciklov d.o porušitve — to je število prehodov osi do neuporabnosti cestišča — je v sliki 1 prikazana v obliki Wöhlerjevih utrujenostnih krivulj. V isti sliki je prikazano tudi območje (šrafirano), v ka­ terem so se opravljale preiskave. Kot je razvidno iz slike 1 območje ciklov od 10° naprej v AASHO testu ni bilo zajeto. Ekstra­ polacija pa je pri statistično dobljenih odnosih lahko problematična. V okviru AASHO testa so bile izvršene na­ dalje preiskave razvoja poškodb pod ponavljajočo se obremenitvijo. S tem, da se je definirala stop­ nja »prevoznosti« (to je uporabnosti) z meritvami P /ogf,P' 1] i kip 15:6 50 jo. M - 10.2 22 25 - 8.2 18 20' 19 - 5.h 12 15 10 2,7 6 7- 5 h 0.9 2 5 3 0.5 V 2 2.1 WOHLtnm KWVUIJE AASHO- tista U OSAPirMIČUA tkati A ) lognx ■ 5,93 • 936 /og'D-11 k 79'bg‘P ’ i ) 10* 10" 10* območja izvršenih preiskav si. i ravnosti površine, je bilo mogoče zasledovati raz­ voj poškodovanosti cestišča vse do neuporabnosti. Podobne raziskave na metalnih konstrukcijah ni­ so mogoče, ker ima utrujenostni lom značaj krh­ kega loma in je napredovanje utrujenosti mogoče ugotavljati le na prelomnih ploskvah in ne sproti z meritvami deformacij. Opravljene preiskave na cestiščih bi lahko vzporejali s teoretičnimi preiska­ vami »teorije kumuliranja efektov obremenitev pri ponavljajočih se obremenitvah« (Beschädigungs- theorie). d d p fd w A p t w Pri tem je »/5« koeficient, ki se je za razne konstruktivne debeline (debelinski indeks) in raz­ ne obremenitve eksperimentalno določeval. V sliki 2 so za debelinski indeks D = 7.5 cm prikazane linije enakih poškodb, izražene v odstot­ kih celotnih poškodb do neuporabnosti cestišča w; = Ni A p; A Pmax Ob supozicdji kumuliranja vplivov raznih obre­ menitev je mogoče obravnavati kombinacijo obre­ menitve v več osnov raznih vrst na osnovi linij enakih poškodb. To ustreza v principu programi­ rani obremenitvi pri utrujenostnih preiskavah na drugih konstrukcijah. Eden izmed neposrednih ciljev AASHO testa je tudi bil poiskati korelacijo med spremenjenimi deformacijami »d« na površini cestišča in življenj­ sko dobo Wp. Pri tem gre načeloma za iskanje CEsr/šaf o. ■ Tp cm KRIVULJE POŠKODB ( AASHO • TESTA) LO 6 Af* IT M IČ N A MAČJA P t t * P . .1 Sl. 2 odvisnosti med statično in dinamično obremeni­ tvijo. Izračunane konstante Ao, Ai, As v matematič­ nem modelu: Ai iz podatkov meritve po linearni regresivni anali­ zi dajejo srednje logaritmične pogreške n = 0.21 za p = 2.5 in n =0.24 za p = 1.5 . Srednji logaritmični pogrešek pri neposrednih meritvah indeksa prevoznosti p in pri privzetem izračunu debelinskega indeksa D znaša n = 0,23 Oba rezultata kažeta na to, da je programira­ nje življenjske dobe možno z dobljenimi statistič­ nimi enačbami v okviru faktorja 3, kar se pri za­ htevi 90 '°/o varnosti odraža na debelinski indeks s povečanjem tega za ca. 15,0/o. Značilna je tudi ugotovitev, da pri progno­ ziranju življenjske dobe cestišča iz debelinskega indeksa in pri prognoziranju iz deformacij, ki so odvisne prav tako od debelin posameznih plasti (debelinski indeks deformacij), oba debelinska in­ deksa nista identična. To dejstvo je razumljivo, ker enako statično ponašanje dveh konstrukcij še ne pomeni enake odpornosti na dinamične — ponavljajoče se — obremenitve in tudi obratno. Vendar pa vidimo, da nerazjasnjeni efekti (Residual effects) pri obravnavanju utrujenosti same, ki lahko izvirajo iz samih definicij nastopa »utrujenostne porušitve«, privzetih matematičnih modelov, merilnih metod, izvedbe cestišča, atmo­ sferskih razmer itd., ne dajejo točnejših ocen kot izračuni iz deformacij samih. Iz tega razloga pa teoretične raziskave napetostnega sloja in defor­ macij ostanejo kljub rezultatom AASHO testa še vedno aktualne. Prav tako laboratorijske raziskave na cestiščnih modelih niso izgubile na aktualnosti. Rezultati AASHO testa pa dajejo obema vrstama raziskav možnost praktičnega vrednotenja. Nada­ lje postajajo', tako kot to zaključki AASHO testa tudi formulirajo, gradnje in meritve na poizkusnih cestiščih aktualne in nujne. Kaj rezultati AASHO testa kažejo in dajejo: 1. AASHO test kaže na to, da moramo cestišče vrednotiti kot konstrukcijo, grajeno iz dveh oziro­ ma treh plasti: krovna plast (surfassing), osnovna plast (base) in fundacij ska plast (subbase). Sicer le informativni rezultati AASHO testa so pokazali učinkovitost stabilizacije osnovne (nosilne) plasti. Začetni program AASHO testa je slonel na dotedanjih klasičnih konceptih gradnje. Naj glede stabilizacije citiram ugotovitve J. Bonitzerja v uvodu k publikaciji L’essai AASHO Maj 1966: L AASHO Test presente une autre particularite qui nous semble un defaut serieux; lors de sa con­ ception, on pouvait considerer comme classiques des chaussees ä couche de base non rigidifies, comme celles qui ont ete construites sur 95'% des planches de l ’Essai. II n’en etait plus de meme ä la fin de l’Essai, pour les routes k grande circula­ tion et les autoroutes: ii semble bien qu’aux Etats- Unis meme, comme en France, en Allemagne, en Italie, en Angleterre, etc., la regle soit maintenant de construiire les chaussees destinees ä recevoir une circulation lourde avec des couches de base en materiaux traites au ciment ou au bitume. 2. AASHO test obravnava tudi možnost etap­ ne izgradnje asfaltnih cestišč. To pa je prav za nas izredne ekonomske in tehnične važnosti, ko nam promet prerašča na širokem cestnem omrežju di­ menzije doslej izgrajenih cestišč. 3. Ocena časa vzdržljivosti cestišč, pa čeprav s priličnim odstotkom netočnosti (kar pri šibko dimenzioniranih cestiščih niti ni posebnega pome­ na) omogoča ekonomsko obravnavanje: — pravilne finančne obremenitve posameznih vrst vozil in s tem usmerjanje razvoja cestnega prometa, — izračun potrebnih finančnih sredstev za vzdrževanje in pojačanje posameznih cestišč in cestnega omrežja, —• razporejanje sredstev za rekonstrukcijo in pojačanje cestišč na posamezne ceste in regionalna cestna omrežja. Katere so naloge, ki jih moramo rešiti v zvezi z dimenzioniranjem in gradnjo cestišč? 1. Osvojiti ocenjevanje nosilnosti cestišč na osnovi dosedanjih rezultatov AASHO testa. 2. Uvajati in osvojiti stabilizacijske postopke pri gradnji nosilnih slojev cestišč. Pri pojačanju povsem dotrajanih obstoječih cestišč nam stabili­ zacija lahko predstavlja prvo fazo pojačitve. 3. Osvojiti merilne naprave in metode: a) pri registriranju prometa avtomatske regi­ strirne tehtnice. Merilo za obremenitev cestišča so osni prehodi z diferenciranjem po težah in preraču­ nani za primerjalno os, b) pri zasledovanju trošenja cestišč. 4. Pri gradnji poizkusnih odsekov v obstoje­ čem cestnem omrežju: a) izvršiti predhodne preiskave uporabljenih materialov konstruktivnih plasti in terena, b) uvesti merjenja prometa in trošenja cestišč. 5. Na poizkusnih odsekih z deformacijskimi meritvami na površini določati vpliv klime ob za­ sledovanju hidroloških in vlažnostnih pojavov v terenu in v plasteh cestišča. 6. Študij vpliva terena in hidroloških pogojev na vzdržljivost cestišč. 7. Laboratorijske utrujenostne preiskave posa­ meznih konstruktivnih elementov cestišča. V. Turnšek RESEARCH WORK IN CONNECTION WITH DIMENSIONING AND ROAD BULLDING IN THIS COUNTRY S y n o The article compares the testings of the AASHO Test and the fatigue test in the field of other engi­ neering constructions. AASHO test results of the road resistance are shown as Wohler’s curve in the Fig. 1. Fig. 2 shows the cumulation of the loading effect as damage curve, i. e. the reduced coefficient of the driving possibility expressed in percentage of the dri­ p s i s ving possibility reduction. Considering the advantages of the AASHO test results, the author suggests to> a.p- propriate the evalution of the bearing capacity of road on the base of AASHO. test and recommends the mea­ surements that are necessary for the treating of the road on the base of this test method. Smernice za preiskave večkomponentnih injekcijskih suspenzij DK 615.473 Uvod Injektiranje predstavlja v bistu spremembo ene ali več lastnosti nekega materiala (injekcij­ skega medija). Pretežna večina injekcijskih del se izvaja s suspenzijami, ki predstavljajo fino razpr­ šeno porazdelitev trdne snovi (suspenzoid ali suha komponenta) v tekočini (suspenzni medij), ne da bi se pri tem trdna snov raztapljala. Suspenzoid je običajno zmes različnih trdnih sestavin (cement, inertni dodatki, glina itd.), sestavljena tako, da imajo: suspenzija, usedlina in strnjena masa zahte­ vane lastnosti. Pri izbiri komponent suspenzoida je upoštevati, da posamezna sestavina lahko izboljša reološke lastnosti suspenzije, poslabša pa fizikalno- mehanske lastnosti strnjene mase in obratno. Pri vtiskavanju suspenzije v injekcijski medij se z oddaljenostjo od iztočnega mesta (injekcijske vrtine) večajo pretočne površine in upori preta­ kanja, posledica tega je zmanjšanje pretočne hitro­ sti. Pri neki določeni vrednosti pretočne hitrosti se iz suspenzije začno izločati posamezna zrna suspen­ zoida in se vsedati na stene praznin v injekcijskem mediju, kjer tvorijo bolj ali manj propustne za­ maške in prevleke, na katere se vsedajo ali lepijo nadaljnja zrna in del tekoče komponente suspen­ zije. Preostali del tekoče komponente se skozi na­ vedene zamaške in prevleke filtrira v praznine za zamaški in v manjše, Za zrna suspenzoida nedo­ stopne pore injekcijskega medija. Prvotna suspen­ zija se tako gosti in spreminja svoje lastnosti ter končno preide iz tekočega v plastično stanje (used­ lino). Stopnja in intenziteta goščenja suspenzije oziroma njenega prehoda v usedlino sta odvisni predvsem od afinitete suspenzoida do tekoče kom­ ponente, absorpcijske sposobnosti injekcijskega medija za izločeno tekočo komponento in efektiv­ nega injekcijskega pritiska v posameznih delih suspenzije. Med pripravo suspenzije se zrna suspenzoida obdajo s prevleko, ki ima pri cementu in glinah lastnosti gela, pri inertnih materialih pa obliko plašča iz tekoče komponente, vezanega na zrno s površinskimi silami. Gelasta prevleka zrn suspen­ zoida s časom narašča in v usedlini, nastali iz su­ spenzije po določenem času, zapolni med seboj povezane praznine med posameznimi zrni. V konč­ ni fazi nastane tako v prazninah injekcijskega me­ dija iz vsedlih zrn suspenzoida in dela tekoče komponente strnjena masa, katere fizikalno-mehan- ske lastnosti niso odvisne od začetnega razmerja suhe in tekoče komponente v suspenziji, temveč od količine tekoče komponente, s katero se zrna suspenzoida usedajo. Osnova vsakega injekcijskega dela sta: dani material, ki mu je z injektiranjem potrebno spre­ meniti lastnosti lin zahtevani rezultat del; določiti pa je potrebno ustrezno mešanico in postopek de­ la. Za dosego zahtevanega rezultata del v danem materialu je potrebno, da so lastnosti: — strnjene mase v skladu z zahtevami rezul­ tata del, — injekcijske suspenzije take, da je izvedba mogoča, — usedline kot prehodne faze med suspenzi­ jo in strnjeno maso, take, da so izključeni razni škodljivi sekundarni pojavi, kot so prekomerno krčenje ali nabrekanje, izpiranje itd. Z ozirom na postavljene zahteve je za vsako injekcijsko delo poleg ostalih parametrov potrebno poznati karakteristike: — sestavin mešanice, — suspenzije, — usedline in — strjene mase. Danes še ni tehničnih predpisov za načine in vrste preiskav tako injekcijskih zmesi, kot vseh ostalih parametrov injektiranja, kar ima za posle- dico, da se rezultati preiskav posameznih izvajalcev injekcijskih del ne dajo med seboj primerjati, ker niso določeni po enotnih kriterijih. Potrebno je najti take parametre, osnovane na splošnih fizikalnih in matematičnih zakonito­ stih, s katerimi bodo karakteristike injekcijskih mešanic nedvoumno določene, ter take metode do­ ločitve teh parametrov, ki so enostavne, dovolj natančne in katerih rezultati ustrezajo' naj slabšim pogojem pri izvedbi. Sestavine suspenzij Suho komponento injekcijskih suspenzij pred­ stavljajo predvsem veziva (cement), inertni do­ datki (kamena moka) in razne gline ali pa zmes različnih materialov, tekočo pa voda. Po večini so injekcijski materiali pridobljeni z mletjem in imajo več ali manj nesimetrične oblike. Velikost in oblika zrnc suspenzoida vpliva na njihovo okretnost pri gibanju skozi pore in kanale injek­ cijskega medija ter na reološke lastnosti suspen­ zij. Velikost zrnc je omenjena z velikostjo por v injekcijskem mediju, v katere naj še prodrejo, kajti zrno določenih dimenzij ne more v razpoko, ki je manjša od njega. Merila dimenzij zrnc so: granulacijski sestav, specifična površina in srednji premer. Vsi običajni injekcijski materiali za su~ spenzne mešanice se uporabljajo tudi v gradbeni­ štvu in so njihove preiskave normirane tako, da jih je po istih merilih mogoče vrednotiti tudi v injek­ cijski tehniki, pri čemer je pa posebej paziti na granulacijski sestav in eventualne reakcije s tekočo komponento suspenzije. Suspenzije S p l o š n e o s n o v e Suspenzija je fino razpršena porazdelitev trd­ ne snovi v tekočini, ne da bi se pri tem pojavilo raztapljanje snovi. Fizikalno-reološke karakteri­ stike take zmesi so odvisne od lastnosti in deleža posamezne sestavine in se pri isti suhi in tekoči komponenti spreminjajo s spreminjanjem raz­ merja suho : tekočemu. Med injektiranjem se v injekcijskem mediju spreminjajo fizikalno-reološke lastnosti suspenzi­ je, ker se zaradi izločanja pribitka vode (filtrira­ nje) ali pa razmešanja (dekantacija) spreminja njena gostota oziroma vodni faktor, to je razmerje suho : vodi = 1 : c in suspenzija prehaja iz tekočega v plastično sta­ nje. V injekcijski medij vtisnjena suspenzija ni v času izvajanja del v celotnem prostoru, ki ga v injekcijskem mediju napolnjuje, pod vplivom istih pogojev zaradi razlik pretočnih in filtracijskih hi­ trosti v posameznih delih medija in efektivnega pritiska, ki z oddaljenostjo od vrtine pada. Zaradi navedenih različnih pogojev poteka proces odfil- triranja pribitka vode na posameznih mestih v okviru dosega injekcijske vrtine z različno inten­ zivnostjo in do različne stopnje, posledica tega pa so različna stopnja sprememb fizikalno-reoloških karakteristik suspenzije in različne fizikalno-me- hanske lastnosti strnjene mase, nastale iz sicer iste suspenzije. Zaradi praktično izključene možnosti natančnega poznavanja pogojev odfiltriranja pre­ bitka vode v injekcijskem mediju in dejanske raz­ delitve pritiskov je najprimerneje vzeti, da pri pre­ hodu suspenzije iz tekočega v plastično stanje osta­ ne v tako zgoščeni suspenziji vsa voda, ki jo suha komponenta lahko kemično ali fizikalno veže ozi­ roma da se iz suspenzije odfiltrira le tista veda, ki se pojavi pri njenem mirovanju, ko se ta razdeli na usedle delce suspenzoida (usedlina) in čisto te­ kočino. Če se zanemari majhen vpliv zbijanja del­ cev suspenzoida pri usedanju zaradi kinetične energije, ki je odvisna od padalne višine in gostote suspenzije, velja, da je: »gostota usedline, nastale iz suspenzije iste suhe in tekoče komponente, neodvisna od njunega začetnega razmerja«. F i z i k a l n e l a s t n o s t i Z upoštevanjem trditve, da je gostota usedli­ ne neodvisna od začetnega razmerja suhe in tekoče komponente, je mogoče računsko določiti osnovne fizikalne parametre za njuno poljubno medsebojno razmerje. Količinsko razmerje komponent v su­ spenziji določa vodni faktor »c«, to je kvocient utežnih delov tekoče in trdne komponente. teža tekoče komponente c = -------- ;------------------------------- teža suhe komponente Za izračun fizikalnih lastnosti suspenzije po­ trebni podatki so: ys — specifična teža suhe komponente yw — specifična teža tekoče komponente ya — specifična teža usedline Iz navedenih podatkov je mogoče za poljuben vodni faktor suspenzije določiti: 1. Vodni faktor usedline: __ JV (Vs ~ 7») jv (jv jv) 2. Utežni del suhe komponente: 1 3. Prostominski del suhe komponente: 1 Sv = 7s 1 c 7s 7v 4. Utežni del tekoče komponente: c Vu 1 + c 5. Prostominski del tekoče komponente: c 7v Vv = ' 1 c ----- !— 7 s 7v 6. Specifično težo suspenzije: 1 + c — + — 7 s 7v 7. Prostominski del usedline: q„ 1 cu 7s ' 7v — + — 7s 7v 8. Prostominski del proste vode: qv = C — Cu 7v — + — 7s 7v V navedenih izrazih za: utežni del suhe komponente . . . . prostominski del suhe komponente . utežni del tekoče komponente . . . prostominski del tekoče komponente specifična, teža suspenzije . . . . prostominski del usedline . . . . prostominski del proste vode . . . S„ Sv V u Vv 7 Qu qv je vodni faktor »c« neodvisna spremenljivka. Iz­ razi imajo obliko ulomljene linearne funkcije DIAGRAM FIZIKALNIH LASTNOST/ SUSPENZIJE V o d n i f a k t o r . C L £ C E N D A Vodni faktor : c So : utežni de/ Soke komponente S v : p ro sto m in sk i de/ sohe komponente ^ * “ * " “ “ * $ . specifična teža sospenzi/e mmmmmmmm 2o . p ro s to m in s k i de/ used/ine Sl. 1 prevesti na obliko kjer je a X np — mp a ---------------- p2 a Slika funkcije y = — je enakokraka hiperbola s koordinatama središča (a, ß) in asimptotama vzporednima z osmi osnovnega koordinatnega si­ stema (x, y). Iskane vrednosti fizikalnih lastnosti suspenzij se dajo torej določiti tudi grafično s kon­ struiranjem ustreznih hiperbol. mx + n y = — —px + q ki se da s transformacijo koordinat 'X - qx = x + a a — ------ P m y = y' + ß> ß = — R e o l o š k e l a s t n o s t i Injektibilnost, to je injekcijska sposobnost neke neke suspenzije, je odvisna od: — dimenzij zrn suspenzoida (geometrični fak­ tor), — tekočnosti suspenzije (dinamična kompo­ nenta), — stabilnosti suspenzije (statična komponenta). (Nadaljevanje) Duktilnost vezij ivih zemljin, ugotovljena pri enoosnem napetostnem stanju DR. JANKO DRNOVŠEK, DIPL. INZ. IN IDA SUBIC*, DIPL. IN2. DK 624.131 Uvod Pod pojmom duktilnost razumemo maksimal­ no raztezljivost, ki jo lahko vezljiva zemljina pre­ nese neposredno pred svojim razpokanjem pod vplivom natezne obremenitve. Tako kot v mehani­ ki trdnih snovi ločimo tudi v mehaniki tal raztez- ljive (žilave) in neraztezljive (krhke) materiale oz. zemljine. Medtem ko igra duktilnost tako pri jeklu kot tudi pri vezivnih sredstvih, uporabljenih pri cestnih gradnjah, že dolgo važno vlogo kot eden izmed kriterijev uporabljivosti posameznih mate­ rialov, smo v mehaniki tal trčili na problematiko duktilnosti šele v zadnjem času v zvezi s proble­ matiko projektiranja vododržnih jeder v nasutih zemeljskih in kamnitih pregradah. Tu se namreč kot posledica neenakomernega posedanja tako v temeljnih tleh kot v pregradi pojavlja takšno na­ petostno stanje, ki lahko pripelje do pojava natez- nih razpok. Nevarnost pojava nateznih razpok (predvsem so nevarne transverzalne razpoke) skušamo zmanj­ šati s tem, da na eni strani zmanjšamo diferenčno posedanje, na drugi strani pa, da v jedro pregrade vgradimo dovolj raztezljivo vezljivo zemljino. Da lahko ocenimo nevarnost pojavljanja nateznih raz­ pok, moramo poznati raztezljivost zemljine, ki pri­ haja v poštev za vgradnjo v jedro pregrade. Pri laboratorijskem ugotavljanju osnovnih me­ hanskih značilnosti materialov stremimo za tem, da preiskave potekajo pri istih pogojih napetost­ nega in deformacijskega stanja, kot ga pričakuje­ mo v naravnih pogojih. Kljub temu, da enoosno natezno stanje le slabo ponazarja razmere v naravi (npr. v jedru zemeljskih pregrad), podajamo re­ zultate duktilnosti, ki so bili ugotovljeni pri takem napetostnem stanju preizkušancev. Eksperimentalna priprava Raztezljivost zemljin lahko ugotavljamo tako pri verikalni kot pri horizontalni legi preizkušanca. Markič** je leta 1961 izvedel preiskave natezne trd­ nosti pri vertikalni legi preizkušanca. Pri vertikal­ ni legi preizkušanca se pojavlja znaten vpliv lastne teže preizkušanca na njegovo deformabilnost. Da bi ta vpliv preprečila, sta Hasegawa in Ikeuti*** iz­ vršila svoja raziskovanja na horizontalno ležečem preizkušancu. Da bi eliminirala trenje, sta hori­ zontalno ležeči preizkušanec položila na živosrebr- no blazino. Obremenitev se je na preizkušanec prenašala preko dveh ploščic, ki sta bili vgrajeni v jajčasto izoblikovani vpenjalni glavi. Pri horizontalni legi preizkušanca so bile iz­ vršene v laboratoriju za mehaniko tal univerze v Ljubljani tudi preiskave raztezljivosti, katerih rezultate v daljnjem podajamo. Na osnovi izkušenj, dobljenih pri predhodno izvršenih preiskavah, je bila izbrana oblika preizkušanca, ki je razvidna iz slike 1. Preizkušanec je na naj ožjem delu širok 4 cm ter dolg 12 cm. Da bi bil reduciran vpliv kon­ centracije nateznih napetosti, povzročen z razširit­ vijo preizkušanca na širino 6 cm, je bila razširitev izvedena v blagem prehodu. Težnja po čim manjši koncentraciji napetosti v zoženem delu je vodila tudi do v obliki plošče izoblikovanega preizkušan­ ca enotne debeline 3 cm. Natezna obremenitev se je v preizkušanec prenašala s kohezijo, ki je bila aktivirana s pomočjo ostrih zobov (sl. 2), s kateri­ mi sta bili opremljeni vpenjalni glavi tako na svo­ jih zgornjih kot na spodnjih čelnih površinah (ena vpenjalna glava je bila fiksna, druga pa po­ mična). Vrednost kohezije je služila kot kriterij za dimenzioniranje razširjenih delov preizkušanca. Da bi bilo trenje čimbolj reducirano, je bil z vpen jal­ nima glavama opremljeni preizkušanec položen preko kartonskih podložk na valjčne podpore * Kot diplomant(ka) FAGG univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. L. Sukljeta. ** Kot diplomant FAGG univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. L. Sukljeta. *** H. Hasegawa and M. Ikeuti »On tensile strength test of disturbed soils«, 1961. OBLIKA PREIZKUŠANCA Sl. 1 Sl. 4 0 3,2 mm, ki so bile postavljene v medsebojnih razmikih po 2 cm (sl. 3). Ko je bil vzorec zemljine v posebni posodi vgrajen z določeno energijo nabijanja, je bil s posebej oblikovanim nožem (sl. 4) izrezan preizkušanec. Nož je bil razstavljiv, kar je omogočalo, da je bil preizkušanec vstavljen v natezni aparat z nožem vred. Šele po pritrditvi vpenjalnih glav je bil nož odstranjen. Preizkušanec je bil zoper izhlapevanje zaščiten s premazom iz vazelina. si. 5 Premike oziroma deformacije smo registrirali na fotografski način; vse faze obremenitve (do loma) so bile posnete na eno ploščo. Opazovane premike smo izmerili s Stereokomparator jem tipe ZEISS 1818 na razvitih fotografskih ploščah. Srednja na­ tančnost registriranja premikov je znašala ± 0,01 milimetra (oziroma ± 0,023 mm v naravi). Točke smo signalizirali z bucikami premera 0 3 mm, ki so bile na sprednji bočni površini zabodene v pre­ izkušanec. Žarek, ki je prihajal od primerno di­ menzioniranega svetila, postavljenega v oddalje­ nosti 1 m od preizkušanca, se je na glavicah bucik odbil do fotografske plošče in se tu zaznamoval v velikosti premera 0,10 mm (praktično'v obliki toč­ ke). Merske točke so bile — kot je to razvidno iz slike 5 — razporejene v srednjem delu preizku­ šanca v 2 horizontalnih vrstah ter v 5 vertikalnih kolonah. Po dve merski točki sta bili nameščeni tudi v razširjenem delu preizkušanca na strani pomične glave. Preizkušanci so bili direktno obremenjeni preko vrvice in koluta. Preizkusi so bili izvršeni s kon­ stantno hitrostjo obremenjevanja v0br = 100 p/min. Duktivnost je bila ugotovljena na vzorcih zemljine, predvidene za vgraditev v jedro kamnite pregrade Sklope hidroelektrarne Senj. Osnovne geotehnične značilnosti te zemljine so bile naslednje: granulometrijski sestav: < 0,002 10 fl/o 0,002/0,06 ...................................... 60 ‘% 0,06/0,2 24 Vo 0,2/1 6 ®/o meja ž id k osti:....................w l = 69,3 % meja plastičnosti: . . . . wp = 22,2°/o indeks plastičnosti: . . . . Ip = 47,1 AC klasifikacija :...............CH optimalna vlaga po Proctoru pri energijah na­ bijanja En: En = 60 tm/m3 ........................wopt = 19,4 fl/o En = 30 tm/m3 ........................wopt = 26,0 '°/o količnik vodopropustnosti po Darcyju (vzorec je bil vgrajen v edometer pri optimalni vlagi za energijo nabijanja En = 60 tm/m3 ter obremenjen z obtežbo a = l,0kp/cm 2): k = 1,10“ 8 cm/sek. Rezultati preizkusov Na sliki 5 je prikazan fotografski posnetek registriranih premikov neposredno pred stanjem loma, opazovanih pri vzorcu zemljine, ki je imel vlago w = 34,4 «/o in ki je bil vgrajen z energijo nabijanja En = 60 tm/m3. Na sliki 6 je prikazano stanje neposredno po porušitvi. Izvrednotenje re­ zultatov preizkusa je prikazano na sliki 7. Rezultati kažejo, da so maksimalni specifični raztezki precej neenakomerno porazdeljeni na opazovani dolžini preizkušanca, kar je pač posledica nehomogenosti preiskovanega vzorca zemljine. Ločilna razpoka se pojavlja na mestu, kjer se pred porušitvijo pojavi maksimalna vrednost specifičnih raztezkov. Odvis­ nost poprečnih specifičnih raztezkov (poprečje za celotno opazovano dolžino) od natezne obremenitve je prikazana na sliki 8. si. 6 ENOOSNI NATEZNI POSKUS Profil Absolutni pomiki merskih točk (mm) 0 0.00 1 A 0.00 B 0.00 2 A 0.00 B 0.00 3 A 0.08 B 0.08 4 A 0.15 B 0.20 5 A 0.43 B 0.49 6 0.56 Absolutna razdalja med profili (mm) Raztezek (mm! Spec. raztezek E ■ a a ! / a ! 0An+i~An Bfj+t &n začetno stanje ... a U stanje pred lomom ... a / začetno stanje ... Al0 stanje prea lomom... Al A B A B 14.99 14.99 16.98 16.98 0.00 0.00 0.00 0.00 24.79 24.79 0.00 0.00 25.37 25.37 0.00 0.0062.48 62.55 007 0.00112 59.01 59.08 0.07 0.0011961.84 61.94 0.10 0.0016262.14 62.27 013 <30020922.70 22.95 0.25 0.0110122.18 22.46 0.28 0,01262 44.93 45.06 0.13 0.0028946.03 46.10 0.07 0.00152 Natezna obre­ menitev pri lomu ffn = y - (kp/cm) Opomba 1. w = 34.4 % 2. hitrost obremenitve VpoV= 100 p min , 3. čnp0= 0.00241 . Dispozicijo merskih fočk Sl. 7 S urnami prikaz rezultatov, ki se nanaša na t. im. hitre preizkuse (v0t,r = 100 p/min) ter na preizkušance, vgrajene z energijo' nabijanja En = = 60 tm/m3, je prikazan na sliki 9. Iz rezultatov je razvidno: a) Natezna in tlačna trdnost padata z narašča­ jočo vlago vzorca, natezna in tlačna deformabilnost pa z naraščajočo vlago praviloma rasteta. Anoma­ lije, ki se pojavljajo, so posledica nehomogenosti zemljine ter so prišle do izraza predvsem zaradi majhnega števila preizkusov. b) Razmerje med enoosno tlačno in natezno trdnostjo zemljine niha od 4,36 do 11,8; razmerje med maksimalnima specifičnima deformacijama pri tlaku in nategu pa varira od 83,4 do 441. c) Pri vlagah, ki so nižje od 27 % , je zemljina že toliko krhka, da se pojavi natezna rušitev, pre­ den so deformacije izmerljivo velike. Zaključek Zgoraj opisane preiskave so bile izvršene kot hitre preiskave. Obseg preiskave bo treba v bodoč­ nosti razširiti tudi na preiskave s počasnejšim obre­ menjevanjem. Računati je namreč s tem, da se bodo pri počasnejši hitrosti obremenjevanja kot posle­ dica pojavov lezenja opažale višje vrednosti raz- tezljivosti zemljine. Pripombe: Opisani preizkusi so bili izvršeni v laboratoriju za mehaniko tal pri IMFM univerze v Ljubljani ob sodelovanju instituta za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG, katerega član D. Mrav­ lja, dipl. inž., je sodeloval pri optični registraciji premikov. si. 9 J. Drnovšek — I. Šubic DUCTILITY OF COHESIVE SOILS DETERMINED ON LINEAR TENSILE TEST SPECIMENS S y n o p s i s In the article the results are given of the ducti­ lity tests performed on the clay to be built in the core of the rockfill dam Sklope of the Hydroelectric Power Station Senj. The tests were carried out on the tensile test specimens being in the horizontal position. In order to reduce the influence of friction on the bottom the specimens were put on roller bearings using in­ termediate supporting beams. The tests, which were carried out as quick ones, with a loading velocity of v = 100 p/min, prove that the ductility (the value of the maximum tensile strain immediatly before the failure) increases with the increasing moisture con­ tent w from £n = 0 at w = 27®/», to £n = 0,0025 at w = 39 °/o. Križem armirana plošča - dimenzioniranje po grafični metodi MIRAN KOPRIVEC, DIPL. INŽ. V prejšnji številki GV 11/1966 smo na straneh diagrami za izračunavanje križem armiranih plošč. 218—219 objavili besedilo članka, h kateremu spadajo Diagrame podajamo na naslednjih straneh. X V i £ *: £ 5U d ia g ram 2. Mojcimalrjf m om en ti opolju ta krilemarmirančploSčc i enakomerno obtctbcß ka podporo e slučaje 4,3 vn 5 , p rosti voßa / i z t/t vojno arm a tu ro ipm 2M d ia g ra m 4. Podporni momenti 2a Ičriiemarmiraneplošče Ha podporne slučaje 2,3 i enakom erno obtežbo q_ čnS *Vi 0 'S 1 R az po n /j ’ o e! n o o n a L x. novi m a t e r i a l i Gradnje s ploščami Novolit Podjetje Elektro žaga — Nova vas je osvojilo proizvodnjo Novolit plošč Novolit plošče so pripravljene iz vlaknatega mine­ raliziranega lesovinskega materiala. Plošče so armi­ rane, da lahko nosijo lastno in koristno težo na poljub­ ne razpone. Uporabljamo jih za stropne, zlasti pa krov­ ne konstrukcije, kot tudi za fasadne elemente. A. Krovne plošče so lahko različnih debelin. Pred­ vsem je ustrezna debelina plošče ca. 10 cm, tako da imamo sočasno tudi primerno toplotno izolacijo, ne da bi uporabljali kakršne koli dodatne izolacijske mate­ riale. Plošča je nosilna, zato se polaga na pripravljene krajne podpore. Plošča naj leži na ležiščih v širini ca. 5 cm. Debelina tlačne plošče, ki je pripravljena iz kva­ litetnega betona, se ravna po zahtevi ter znaša 1—2 cm. Armaturni vložki so obdelani s površinsko alkalno za­ ščito, tako da so zavarovani pred eventualno korozijo. Plošče se na strehi postavljajo' enostavno druga k drugi tako-, da se površina prekrije. Potrebne posebne kose je posebej naročiti. Širina plošč je v glavnem 50 cm. Od dimenzije se eventualno lahko odstopa navzdol, skladno s potrebami. Žlebove, ki nastanejo med položenimi ploščami, pora­ bimo za vstavitev armature, s čimer dosežemo pove­ zavo med ploščami. Rege se po končani vstavitvi arma­ tur (ki se eventualno varijo na površino jeklenih no­ silcev) zalijejo z malto. Tako dobljeno ploščo> prekrije­ mo z ustreznimi izolacijskimi premazi zoper vodo. B. Fasadne plošče izdelujejo na podoben način kot krovne, samo da imajo obdelano tako zunanjo kot no­ tranjo površino. Na tak način dobimo- pri izboru pri­ merne debeline 10 cm toplotno dovolj odporno steno, ki je finalno zunaj in znotraj primemo obdelana. Plo­ šče so' medsebojno tesnjene s posebnimi plastičnimi tesnili, ki omogočajo montiranje ob vsakem vremenu. Plošče se nameščajo na fasado tako, da se nakladajo druga na drugo, fiksiramo pa jih s pocinkanimi pritr­ dilnimi elementi, ki naredijo steno monolitno. Med tako Montaža plošč Novolit postavljene plošče se vstavljajo izgotovljena okna, ki se na robovih tesnijo z enakimi tesnili. Fasadne plošče lahko prevzamejo poljubne horizontalne obremenitve, saj so dvojno armirane. Armatura je antiko rezijsko za­ ščitena. Barvna obdelava fasade je poljubna. Površina plošč je vodotesna. Plošče je mogoče pritrjevati na beton kot na železo, s primernimi ukrepi pa prav tako seveda tudi na les. Plošče Novolit so negorljive ter so odporne tudi v dalj časa trajajočih požarih. Njihova uporaba je vsestranska. Lahko jih uporab­ ljamo za gradnjo stanovanj, industrijskih objektov, ga­ raž, vikendov itd. Ker so cenene, je možno- doseči z njimi dobre ekonomske rezultate. Predvsem pa poteka gradnja takih objektov hitro, zlasti če uporabimo jekle­ ne nosilne konstrukcije. Številni so primeri uporabe Novolit plošče. Kot eno izmed zanimivih aplikacij navajamo gradnje ve­ like montažne hale podjetja Gorenje, kjer je podjetje Vegrad Velenje prikazalo hitro grajenje s tem siste­ mom. Podjetje je v roku 6 mesecev zgradilo objekt ca. 10.000 m2 tlorisne površine deloma z betonsko medetažo pri čemer je uporabilo tako za krov kot za fasadne elemente Novolit plošče. Iz priloženih foto posnetkov se vidijo podrobnosti gradnje, ki je potekakala tudi v najhladnejših dneh leta 1966—1967. Nekatere tehnične karakteristike povzemamo iz šte­ vilnih preiskav posameznih krovnih elementov: krovne plošče debelina 8,5 cm, debelina nosilne plošče 10 mm, teža plošče v'kg/m 2 100 kg/m2, plošča je bila preiskana kot prostoležeči nosilec na upogib, širina plošče b = 50 cm, razpon plošče L = 2,50 m, porušni moment M = = 277 kg/m, dopustna koristna obremenitev 200 kg/m2, deformacije zaradi koristne obtežbe q = 200 kp/m2. f = 1,60 mm. Toplotna preiskava je izvršena z aparaturo ko­ mornega tipa. Poskusna stena stoji vertikalno med grelno in hladilno komoro, pri čemer so plošče na stikih goščene s tesnilnimi elementi. Merjeno- količino' toplote, ki prehaja skozi steno, proizvaja električna grelna plo­ šča, tesno pritisnjena ob steno. Da se onemogoči od­ vajanje toplote v druge smeri razen skozi poskusni zid, je grelec prekrit z zaščitno komoro, v kateri se vzdržuje ista temperatura kot jo ima površina plošč- nega grelca. Iz merjene dovedene toplote, temperaturne razlike med površinama stene, merjene površine in debeline stene se izračuna koeficient toplotne prevodnosti. Rezultati preiskave: prostorninska teža preiskanega elementa 950 kp/m3, površinska teža preiskanega elementa 95 kp/m2, debelina 0,10 m. Koeficient toplotne prevodnosti pri srednji tempe­ raturi 23° C: l = 0,14 kcal/m h° C Koeficient celotnega toplotnega prehoda vključno gostila na stikih: k 7 0,14 20 k = 1,10 kcal/m2 h° C Rezultat preiskave dokazuje ugodno toplotno vred­ nost stenskih elementov Novolit. ing. m . f . POPRAVEK V članku L. A. Jenček-Andrej Zajc Katodna za­ ščita sider jezu Melje hidroelektrarne Srednja Drava 1 je med tiskom na strani 216 GV 11/1966 levo zgoraj izpadla prva vrstica stolpca, ki se pravilno glasi: Vrednost za električni potencial imamo za . . . INFORMACIJE 7 6 Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O MA T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I leto VII 12 Serija: PREISKAVE DECEMBER 196« Ravnost vozišča 1. Splošno Za varno vožnjo> se razen ustreznih elementov ce­ ste in zadostne hrapavosti obrambno-zaporne plasti zahteva tudi določena ravnost površine vozišča. Obstoječi predpisi JUS U.E9.020 za nosilne plasti, JUS U.E3.020 za betonska vozišča ter JUS U.E4.014 — 020 za obrabno — zaporne plasti zahtevajo pri dolo­ čenem načinu vgrajevanja za določene ceste ustrezno ravnost površine plasti oziroma vozišča. Ker je meritev ravnosti vozišča predpisana s 4- metrsko letvo, so rezultati meritev lahko v veliki meri subjektivni, kar je še posebno odločilno pri obrabnoi— zapornih plasteh, kjer so postavljene zahteve za rav­ nost vozišča sorazmerno ostre. Da bi omenjeni vpliv lahko izločili, je bila v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij izdelana posebna merilna naprava — profilograf, s katero je omogočeno vršiti meritve rav­ nosti vozišča v poljubni smeri na vozišče. Merilna dolžina letve znaša 4 m, s čimer je zadoščeno tudi zahtevam zgoraj omenjenih predpisov za meritve rav­ nosti vozišč. 2. Merilna naprava Kot osnova za izdelavo merilne naprave — profi­ lograf a nam je služila dokumentacija o podobni na­ pravi, imenovani Köhler-Fuessov profilograf. Razstavljeni profilograf je prikazan na sliki 1. Sestavni deli so naslednji: 1 — merilno kolo višin s prenosno ročico, 2 — nosilni kolesi ogrodja merilnega mehanizma, 3 — merilni kolesi dolžin s polžem na osi, 4 — prenosni zobčanik na osi registrirnega valja, 5 — vodilo merilnega kolesa višin, 6 — ležišče za glavo pomožne ročice, 7 — pisalo z iglo, vzmetjo in cevko za črnilo, 8 — registrirni valj s pritrdilno vzmetjo in vijakom, 9 — razstavljiva pomožna ročica za potiskanje profi- lografa. Merilna letev je dolga 4,18 m, s čimer je mogoče izmeriti profil v dolžini 4 m. Za zaščito drsne ploskve pri transportu je letev opremljena s posebnim pokro­ vom, katerega se z jermeni pritrdi na letev. Na obeh koncih sta na letev pritrjeni ušesi, v kateri se pri merjenju vtakneta nastavka trinožnih stojal, ki sta za pravilno postavitev letve gibljiva v vseh smereh. Na trinožno stojalo postavljena letev in profilograf, pri­ pravljen za začetek meritve, so razvidni s slike 2. Za meritve prečnih ravnosti ožjih vozišč je bila izdelana še dodatna merilna lestev dolžine 3,18 m. Na drsni ploskvi letev so polmetrske označbe, s pomočjo katerih se v profilogram nanesejo karakteri­ stična mesta na vozišču. Zaradi različnih obrabno — zapornih plasti vozišč- nih konstrukcij sta bili izdelani tudi dve merilni kole­ si višin s širinama platišč 6 mm (polkrožno) in 12 mm (ploščato). V zabojčku za transport profilograf a (slika 3) je še naslednji dodatni pribor: — merski trak dolžine 50 m, — steklenička črnila s kapalko, — rezervni igelni reduktorji, Si. 1 si. 2 Sl. 3 — škatla gozdarske (voščene) krede, — pinceta. Pri meritvah, izvršenih za umerjenje profilografa, so že bile ugotovljene možnosti manjših izboljšav, s katerimi bi bilo delo znatno olajšano, dosežena pa ena­ ka točnost meritev. 3. Ravnost vozišča V tabeli 1 so prikazana dovoljena odstopanja od ravnosti površin posameznih plasti voziščne konstruk­ cije po predpisih JUS, BFFB (Bedingungen für den Frostschutz und Fahrbanhndeckenbau) in TV bit (Tech­ nische Vorschriften und Richtlinien für den Bau bitu­ minöser Fahrbahndecken). Navedena maksimalna do­ voljena odstopanja od ravnosti so mejne vrednosti, ki pri poljubni legi 4-metrske letve ne smejo biti pre­ sežene. Plast voziščne Tabela 1 Dovoljena neravnost v mm konstrukcije JUS BFFB TV bit Bituminizirani prodec — 10 — 10 — 10 Podložni beton — 10 — 10 — 10 Grobi vezni asfalt — 4, — 6, — 101 — 6 — 6, — 102 Fini vezni asfalt — 4, — 6, — 101 — 4 — 6, — 102 Asfaltbeton — 4, — 6, — 101 —4 —4, — 6, — 103 Liti asfalt — 4, — 6, — 101 - 4 - 4 , — 6, — 103 Beton — 4 —4 — 1. Dovoljeno odstopanje za avtoceste — 4 mm, za glavne ceste — 6 mm, za stranske ceste in pri ročnem vgrajevanju — 100 mm. 2. Dovoljeno odstopanje pri strojnem vgrajevanju — 6 mm, pri ročnem vgrajevanju — 10 mm. 3. Dovoljeno odstopanje za avtoceste in ceste širše od 7,50 m — 4 mm, za vse ostale ceste — 6 mm, pri ročnem vgrajevanju — 10 mm. 4. Meritev ravnosti vozišča Z opisanim profilografom je mogoče opravljati dve vrsti meritev: a) ravnost voziščne površine ali posameznih plasti voziščne konstrukcije, b) posedanja ali dviganja cestnih odsekov v dalj­ šem obdobju. S primerjavo rezultatov posameznih meritev je mogoče dobiti vpogled o nastalih spremembah v vo- ziščni konstrukciji, kar lahko odločilno vpliva na bo­ dočo izbiro sistema in gradnje voziščnih konstrukcij. Da bi bil postopek pri meritvah ravnosti stalen, je bila na osnovi praktičnih opazovanj za posamezne širine vozišč določena konstantna oddaljenosti kolesnic od osi vozišča, ki je podana v tabeli 2. Pri preizkusnih meritvah za umerjenje profilogra­ fa so bile izvršene meritve v kolesnicah v navedenih oddaljenostih od osi. Meritve ravnosti v prečni smeri pa so bile izvršene na koncu vsakega 4-metrskega od­ seka. Da bi bila izhodiščna oziroma končna stojišča stalna, so bila na vozišču označena z voščeno kredo (slika 4). Za meritev vzdolžnih neravnosti vozišča so bile izbrane kolesnice zato, ker na teh mestih nastopajo maksimalni kolesni pritiski na vozišče, zaradi katerih najprej nastopijo deformacije na površini voziščne konstrukcije. To je bilo s preizkusnimi meritvami tudi dokazano, saj je bilo pri poljubno privzeti dovoljeni neravnosti vozišča — 6 mm v zunanji kolesnici pri­ bližno 6 ' ° / o rezultatov negativnih, v notranji kolesnici 8 «/o, pri. meritvah prečnih neravnosti pa kar 5 5 ° / o re­ zultatov negativnih, v glavnem zaradi nastalih ko­ lesnic. Tabela 2 . . . . . . O d d a ljen ost o d ost v mSirma v o z išča v m , , . , ,n o tra n ja k o lesn ica z u n a n ja k o lesn ica 5.50 0,25 2,05 6.00 0,45 2,25 6.50 0,60 2,40 7.00 0,70 2,50 7.50 0,75 2,55 Postopek pri meritvi je naslednji: Začetna označba 4-metrske razdelitve na letvi se postavi na predhodno označeno mesto — stojišče — na vozišču, tako da je os merilnega kolesa višin točno na sredini. Drsno površino merilne letve je izravnati Sl. i Sl. 5 s površino vozišča oziroma plasti, katere neravnost se meri. S pomožno ročico se korakoma tišči profilograf po merilni letvi do naslednje označbe na vozišču. Pri tem nastane na predhodno nastavljenem milimetrskem papirju na registrirnem valju zapis profila oziroma profilogram. Nato se pisalo odstrani od registrirnega valja, dvigne profilograf z letve, prestavi letev na naslednji stojišči in meritev ponovi. Medtem je treba zamenjati milimetrski papir za zapis profila. V pri­ meru, da se izvrši meritev posedanja ali dviganja cest­ nega odseka s profilografom, je potrebno določiti tudi absolutno višino posameznih izmerjenih profilov. To se določi na ta način, da se znivelira označena stojišča, po možnosti s sredine odseka, in ugotovijo absolutne višine stojišč Hi, H2, H3 itd. Nlvelman je navezati na pomožne višinske točke ob cesti. Pri vsaki posamezni meritvi ugotovljene absolutne višine omogočajo v me­ jah doseženih točnosti meritev pregled o posedkih oziroma dvigih vozišča v obdobju med posameznimi meritvami in raziskavo vzrokov. Da bi bile te meritve izvršene stalno na istih profilih, je potrebno stojišče označiti z ustrezno obstojno barvo. Postavljena merilna letev s profilografom med meritvijo je prikazana na sliki 5. Za zagotovitev varnosti delavcev, ki opravljajo me­ ritve, prav tako pa tudi za nemoten potek samih me­ ritev, mora biti vozni pas, na katerem se meritve opravljajo, zaprt za ves promet vsaj v dolžini 60 m, delovno mesto pa označeno z ustrezno prometno signa­ lizacijo. Merilna napaka pri meritvah ravnosti površine vozišča praktično ne obstoji, pri meritvah posedkov in dvigov pa znaša 1 mm. 5. Vrednotenje profilogramov Prenosni mehanizem profilografa omogoča zapis izmerjenih dolžin v razmerju 1 : 25 in višin v razmerju 1 :1. Določitev neravnosti vozišča oziroma vrednote­ nje profilograma se izvrši na ta način, da se zveznici začetne in končne točke meritve potegneta vzpored­ nici. Pri tem je treba upoštevati, da vseh lokalnih ne- ravnin ni mogoče smatrati za neravnost vozišča v smislu zahtev predpisov. Ker pa profilograf zabeleži prav vse spremembe ravnosti na merjeni plasti, je bilo z ozirom na razmerje dolžine : višine privzeto, da se pri izvlačenju vzporednic na profilogramu izločijo lokalni hrbti in jame z razmerjem višine proti dolžini vala 1 : 25 in sicer od maksimalne višine vala 2 mm. S preizkušnjo je bilo ugotovljeno, da lokalnega vala dolžine do 5 cm že pri vožnji s hitrostjo 20 km/h sploh ni čutiti, prav tako tudi ne pri večjih hitrostih. Z ozirom na to, da tudi posamezna zrna na po­ vršini vozišča profilograf zariše v obliki ostre konice, je potrebno v cilju objektiviziranja rezultatov takšne konice izločiti. Primer čistega in posutega istega odse­ ka vozišča, izmerjenega s profilografom, je prikazan na sliki 7, kjer je tudi razvidno primerjalno vredno­ tenje rezultatov. PRIMERJALNI PRÖFfLÖßRAM M erilo: dolžine 1‘25 v iitn e M n*r*vfws*l m * Sl. 7 6. Meritve v inozemstvu Za meritve ravnosti vozišč in višinske spremembe (posedanja in dviganja) cestnih odsekov v daljšem ob­ dobju uporabljajo v inozemstvu v glavnem tri osnov­ ne vrste naprav: a) Za meritve prečnih neravnin so najbolj upo­ rabljeni: — Stuttgartski profilograf, — AASHO profilometer (slika 8), — Boutetov profilograf. b) Za meritve vzdolžnih neravnin se uporabljajo: — Ostwaldov teleskop, — Viagraph, — CHLOE profilmeter (slika 9), — Köhlerjev planograf, v ZR Nemčiji uradno pri­ znan za tehnične prevzeme cest (slika 10 prvotni in slika 11 izpopolnjeni). MERITEV NERAVNOSTI VOZIŠČA Merilo: doliine t25 vitine 1:1 CES T E ST odseli. pr«£»Mprotf? ktitufiic* L. 33 Sl. 6 Sl. 8 c) Za meritve vzdolžnih in prečnih neravnin se uporabljata: — Köhler-Fuessov profilograf (slika 12), — Ottov profilometer (slika 13). Sl. 11 Sl. 12 si. 9 Sl. 10 Sl. 13 Večina omenjenih instrumentov ima za zapis in vrednotenje rezultatov elektronske naprave. Zaradi različnih zahtev v posameznih državah in različnega namena samih meritev se vrednotenje rezultatov me­ ritev med seboj zelo razlikuje, ker je prilagojeno po­ stavljenim zahtevam. 7. Zaključek Z izdelanim profilografom je tudi nam omogočeno narediti prvi korak k sodobnemu ugotavljanju nerav- nosti voziščnih površin. Vsekakor pa bo to delo mo­ ralo biti tekoče usklajevano z napredkom v drugih državah. Znatno bodo meritve izpopolnjene s CHLOE profilmetrom, ki je v ZRMK že v izdelavi. Janez Žmavc, dipl. inž. D A SRPENICA k re d a SRPENICA k re d a SRPENICA p r o i z v a j a DODATKE ZA BETON ALFA CEMENTOL — pospeševalec pospešuje vezanje, daje hiter razvoj trdnosti, preprečuje zmrzovanje BETA CEMENTOL — pospeševalec in gostilec ima lastnosti pospeševalca in daje vodotesen beton GAMA CEMENTOL — gostilec daje gost, vodotesen beton, preprečuje zmrzovanje DELTA CEMENTOL — plastifikator omogoča lažje in ekonomičnejše vgrajevanje ter daje kvalitetnejši beton, znižuje vodocementni faktor, povišuje plastičnost betona, povečuje trdnost betona in preprečuje segregacijo betona ETA CEMENTOL — aerant in plastifikator vnaša mikro-zračne mehurčke v beton, daje beton, odporen proti zmrzovanju in odjugi ter solem za posipanje cest, znižuje vodoce­ mentni faktor, povišuje plastičnost betona in preprečuje segregacijo betona Vsi dodatki so uporabni v letnem in zimskem času. Prospekti in navodila so na razpolago v podjetju. Ateste za vse dodatke je izdelal Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana. firnež razredčila kalijevo mazavo milo steklarski kit minij kit mangan kit izoplastik — trak za izolacijo mleto sivo gorsko kredo. Proizvaja še: — temeljne barve — oljnate barve — v niansah — oljnate kite za lopatico in brizganje — oljnati minij — oljnate lake — ALP — notranji emajl — POLAR — zunanji emajl — univerzalni sintetični emajl Cementarna Trbovlje Z O B R A T O M Z I D A N I M O S T } proizvaja PORTLANDSKI CEMENT Z DODATKOM PUCOLANA — KVALITETNE MARKE PC 20 p 350 poleg tega še v redni proizvodnji METALURŠKI CEMENT — KVALITETNE MARKE M 47 Z 250 primeren pri zvišani nevarnosti kemijske korozije cementnega kamna proizvaja po posebnem dogovoru še naslednje cemente Ci s t i p o r t l a n d s k i c e m e n t — k v a l i t e t n e m a r k e PC 350 IN PC 450 za betone visokih trdnosti, vitke železobetonske in predvsem pred­ napete konstrukcije, nudi visoko stopnjo zaščite armature KOLOIDNI CEMENT S HIDROFOBNIMI LASTNOSTMI cement visoke finosti, nepokvarljiv pri skladiščenju, specialen cement za injekcijska dela SUPERSULFATNI CEMENT močno odporen proti korozivnemu delovanju sulfatov in drugim razredčenim kislinam, specialen cement za dela v korozivnih tleh in vodah ter za kanalizacijo v industrijah pripravlja APNENČEVO MOKO — za polnila in krmila melje PO ŽELJI ŠE DRUGE MINERALNE MATERIALE izdeluje IZOLIT PLOŠČE — za toplotno izolacijo izmer: 200 X 50 cm, debeline 2,5, 5, 10 cm