80712 ' wwag ■ ■mi , K Si' 2 LATA BAJKA ii \ ^ ' - c ' V ; > ' /A: 2*1 IZVIRNI igrokAz s petjem V 5 DEJANJIH PO NEKI NA¬ RODNI PRIPOVEDKI. - - - - - mmmmmmmk § - SPISAL Dr. A. JADRANSKI. - SKLADBA PETJA IN GODBE OD HR. O. VOGRlC-A. - - - - - - TRST 1906. - - - - TISKARNA „ED1N0ST“ TRST. .:0iU ' . " i, A rt ' gfSS 4 Z1AIA BAJKA \J/ yf\ ☆ ik ik ik Ja sinova dvojčka 20. LUKA GORJAK, vaški mešetar. 21. KATRA BOBKOVA, vaška babica. 22. VALENTIN HUDOURNIK, vaški župan, orglar itd. 23. PETAK, njegov sin. mladi pevovodja. 24. ŠIME OBLOKAR, rešetar in pismonoša. 25. MATKO SILIČ, zakotni pisar. 20. MICA NETOPIR, krčmarica. 27. OLIVA, nje hči. 28. JAKA BOŽIČEV, dohodnik in sodrugi (kmečki fantje, pevci) 29. MARKA | 30. SABEŽ | županova hlapca. 31. BARBARA BILKA in sodruge (perice). 32. VEKOSLAV DELTCIJA (iztraživni sodnik). 33. AVGUST TRČEK, perovodja. Mnogo druzih možkili in ženskih. Dejanje se dogaja nekje na Primorskem. ■ rniitv . /.Tll/dO t /)Ifl 'JU .£ / >!>!< 'X . i i-s i:>i! «tjn /. /IX !■’ /Ul /..IN ■ LAK)A .8 ! ■.*, . i. •;iv sr^trib iii !;U-juti. tvuonii! m ')'i>ii'v;m i . l U.Jb'r/i>iv . •r/.\t;it) / /./.VH101/. IOM" O! )>H> II - u{» ■ / /. H /IM ,?f - str, j U7/( f ji- iMl sjIžk/ ;/. /MHHoa AJfTAS .V.: ■ s, v):ix ■ itlš.sr ~A\ '.U IOf|'IH /ITSJAilJ J ''i, •. s-i Jf.ii! •••' .• , ' i /• /1 / T, H?; Prvo dejanje. I. PRIZOR. ,{na Orjaku pred Vilarjevira mlinom; stavba, dvojni uhod; eden v mlin drugi v sta¬ novanje; pred hišo lipa; v znožju podrtije starodavnega gradit, gorat in gozdnat svet. Grad se vidi v ozadju na levi; pred mlinom starodavno plešišče, Nastopijo Vile. Sestrice hej v kolo v kolo, Da nas človeško ne oko Zapazi v,plesu rajanju Brezskrbnem razposaj anj u, Da ne pokaže se ljudem, Kar skrito zemskim je očem! Le teci mlin na kamnov pet Le hiti, melji z nami vred, Ker tvojih kamnov klepetanje Pravljic nekdanjih vzbuja sanje. Kolesa davno ti teko Potoke v strugo gonijo •Guj burni sum in v strugi vrenje Za srečo srčno hrepenenje Kipi in koperni tako ! Le sem ne seže bron zvonov Ne čuje lajanja se psov Oj krasen svet, kjer vlada noč Tam naš je pir, je naša moč ! In dokler čista kot srebro Nam sije luna nad glavo Igramo se kot ribice Vrtimo kot vretenice, Da vse hiti na vse strani, Da sled se urnosti zgubi! Ko v rano zor poraja se Žari nam lepše lice se Dnem minemo, dnem zginemo, V gord — v globoke jame dnd. * * * Po rodu vrsta smo duhov Potomke bisernih svetov, Pa živimo in dišemo In studimo in ljubimo V trpljenje vlivamo sladkost, Da smrtno rani ne britkost, Ker žalosti in veselja Je poln pol in pol sveta Tak naših pesmi tenki glas Dviguje tužno se od nas Pa v radost naposled vskipi, Da se nebo nad njem zvedri Oj srečen, srečen samotar, Ki čul si vile petja dar! * * * Gorje, ko sluti nas mornar Na morje splašene v vihar, Valove dražit razburkane Vihtet vrtencev kroženje Nevihti sukat zli obroč Z oblaki temnit črno noč ! Vode se drenjajo v nemir In v divji pluskajo spomir : Cuj ladja škriplje, lomi se Uže dud morji! odpira se Gorje gorje mornar srčan V valovih grob ti je zrahljan ! >jc * Dekleta mlade v mlin gredo Pšenico zlato mlet nesč Jim kamen vrežemo, na grb, Da ostro melje kakor srp ; Ko belo moko sejejo Jim črn kruh narejamo, Da mamice jih karajo Ceš, da jih hčerke varajo. In ribičem nagajamo Past ribicam ovajamo, Ko zjutraj zgodaj ustajajo, Da mrežicam uhajajo. Popotnika omamimo Na sredo boste zvabimo Zapremo, zmedemo mu pot, Da ne ve kam ? ne ve od kod ?' * * Ljubimcem roke stiskamo V srca ljubezen vtiskamo, Da dekle joka in ihti, Solzami polni si oči, Ko ljubček šepeta sladko, Da ljubi vroče jo, srčno ! Kaj vse, kaj vse o nas ljudje Razkladajo in govore Vam zlate bajke povedi) Ki v narodu okrog gredi) Domovje naše sivi grad Za gradom jama in propad Tu melje mlin iz davnih dni Plešiše divnib nam noči Osodi ne ubeži nikdo Naj joče ali pleše ž njo! Tedaj sestre v kolo, v kolč Igrajmo se kot ribice Vrtimo ko vretenice, Da vse biti na vse strani, Da sled se umesti zgubi ! (izginejo) II. PRIZOR Nastopita LtUka Gorjak in JVIatko Silič. Luka : Kani Vas vrag podi lepe babne. Počakajte in uzemite me seboj, da p oj demo skupaj pit pobratimije (Siliču). Si jih slišal? Si jih videl kako so štrlele kakor blisk in strela in ko bi mignil ni več duha ni sluha o njih! Matko : Eno kolesce od več se ti vrti v možganih Luka. Jaz dru- zega ne vidim nego mesečne svitlobe in ponočne sence ter slišim šumenje voda in dolgočasno ropotanje mlinskih kamnov. Luka : Kjer sova upije tam se ne sliši slavca peti. Vidiš, taka sova si ti! Tebi ni dano videti duhov, ki beže pred teboj kakor škrat pred križem. Ali jaz in duhovi se poznamo! Preživel sem v svojem življenju več noči zunaj nego doma in sem vže marsikaj videl kar je skrito tvojim očem. Kakor hitro so naju zavohale te hentane krasotice, obrnile so nama hrbet. Ali, dolge zlate lase sem jim vendarle videl in eni zadnje udarce njih milega petja. Matko : Luke©, tebi se vrti v glavi, mlinska kolesa zašla so ti v možgani. Luka : Tenka uka kakor jaz je treba imeti, da slišiš vilino petje, ali tvoje uho je trdo kakor oslovska koža, da ga ne prebije niti vrisk sirene, kajše nežne viže Orjaških vil. Orjaške vile prijatelj, dade človeku samo pokusiti malce malce svojih draženosti, komaj toliko, da si prst obližeš })o njih n. pr. tako, kakor jaz ko naročim čašo dobrega vina, pa ti ga pustim na dnu komaj požirček, da si splahneš suha usta in se ti še le potem pocede sline po glažku. Orjaške vile prijatelj, te niso za. vsacega. Ali si ti kdaj iskal ptičje gnjezdo ? Matko : Kolikokrat sva ga fantalina skupaj iskala! Luka : Ali nikoli se nama ni posrečilo iztakniti ga. Prepevale so starke in Mele okrog njega, ali skriti so ga znale ptičice tako previdno, da sva se midva vedno vračala domov s prazno kletko ! Ptička vidiš včasih pred nosom, da bi ga skoraj lahko v kljunček poljubil, ali komaj ki jih dela lahke kakor ptičje pero, da lahko švigajo po zraku nalik la¬ stovicam. Vonja pa prijetnejše od vsili vijolic na svetu. Kdo bi se jim ne ponudil za strežnika samo da bi jim smel mazati plemenita telesca ! In kako tenke so jim piščalke, kakor lalikonežnih srn. Male srčkane nožiče so jim pa obute v zlate čevljičke ! Matko : Bum — Dragi Lukec, sedaj si se pa prav debelo zlagal, kajti v knjigi je tiskano črno na belem, da nosijo konjska kopita. Luka : Haliahaha konjska kopita te jim je ustvarila naj hrže vaška babica, katera trdi in se roti, da je bila vže stotero vilam na porodu, da jih je nosila celo h krstu, da jih je Lucifer krstil, da so jim bili škrati za botre, ter da so celč hudiči molili ž nje apostolsko vero.—haliahaha. Pravljice jih res v časih obuvajo v konjska kopita; pa veš zakaj ? Matko : Zato, da jim ni treba trgati čevljev, ko se klatijo okrog po jamah in grižah. Luka : Zato, ker so jim nožiče hitrejše od konjskih kopit! Ali veš ti prijatelj, kako sva prav za prav midva prišla sem? Od kod? in zakaj ? Matko : Nu, izšedša iz krčme ubrala sva to pot in šla sva za njo do kamor naju je pripeljala. Luka : Ne ! — Pri mojej veri Orjaške vile so naju sem zavele. — 8 — Matko : Ti si se' ga kakor po navadi dobro nalezel in, ker sem se bal, 'da mi zopet kje ne obtičiš na 'cesti, hotel sem te spremiti do doma! Luka: Ti zviti vohun, ti mene ne prevari« ! — Pijanec sem ali pa¬ meti nikoli ne zapij eni ! Ta pot drži stran od doma, Ta pot — ti pravim pripelje te na glavno cesto, in če po glavni cesti lezeš tri mesece naprej in naprej, dospeš na Dunaj. Matko : Nu. ali nisi v Netopiijevi krčmi omenil, da pojdeš pogledat kaj počnejo Vilar j e vi ? Luka: Aha! Ti si precej zgrabil moje besede za rep, češ, Vilar no pusti Luke stran, niti po polnoči, ne da bi mn ne odprl čepa domačega črnca, Matko ; Mu, Vilar ima tudi dvojico krasnih hčera, dvojčici, zreli za ženitbo ! Luka : Mu, in ti pasja lakota, bi rad praskal s peresom na papir, in pisal ženitbene pogodbe) da se bodo’ radi nje trgali, pravdali in gonili okoli pravice še otrok otroci, dokler čas in stroški poglodajo vsili pet mlinskih kamnov in še zidovje po vrhu. Matko: Brez pisma se pa bogataši ne ženijo! Luka : Pač brez pisma, ali ne brez mešetarja, Srečno se je Izak oženil, ker je bil Abraham pameten mož in je poslal mešetarja. po’ Rebeko ! Matko : Pustiva kramljanje in podvizajva, kajti meni še kar jezik sprejernlje nebni od žeje. Luka : ( 'potem ko se je napotil k oknu in potuhni skozi okno v mlin ) : Smola, smola. Danes ni Vilarja pri ponočnem delu, ampak samo njegova desna roka je v mlinu, vse drugo je v postelji. Matko : Kaj brbljaš ? Luka : Pi ■avim — da je Vilar u postelji in njegov hlapeč v mlinu ! Matko : Tn kaj zato ? Luka : To je za te odločilna činjenica. Ali veš prijatelj kam sedaj drže vse poti, ker ni \ ilarja v ponočni službi ? Matko : Hana, v njegovo klet ako hrani hlapec ključe. Luka : Tebe naravnost k studencu, kjer se lahko napiješ zdrave vode zastonj — mene pa peljejo vse poti zopet v Netopirjevo krčmo, ki je odprta od belega dne, do belega dne vsakomur, dokler ima par grošev v žepu 1 Matko : Ti lopov. ( odideta mi razne strani). III. PRIZOR. jSLastopite vili lujubiea in Zorka. Ljubica : Noč biti sestrica in kmalu so najine urice potekle. Zorka: Še poslednji jek najine zabave, in zginiti nama je kakor — 0 : — jutranji rosi. ko jo pušijo v zrak nježne cvetlice iz svojih pisanih pipic, ki jih jim užigajo solnčni žarki. Ljubica : Pokramljajve še nekoliko in za poj ve o ljubezni, o rajski hcerici, ki navdaja z večnim neminljivim vzletom radosti in veselja še celo nebeške 'angel j e. druži nebo se zemljo, stvarnika se stvarmi ter nav¬ dihuje življenjem vesoljni svet. Vzduh. voda, v ogenj da celo trdi kamen ljubi, ko se opira na kamen ter išče pri svojem bratu podpore. Ljubezen oživlja trpi, uživa, se raduje in zmaguje, brez nje je vse mrtvo’ pusta suhoparna tvarina! Zorka: O nesrečni ljubezni je meni prirojeno govoriti in dano peti. Glej sestrica, kako se zemlja urno in burno suče in dirja za nečem pa se spet po vrača na isto mesto, nevede čemu tako divje vrtenje in hitenje, kam se jej mudi, za čem se poganja, ko je vendarle prikovana na lastno os. Luna zopet kolovrati okrog cele noči, vsa bleda je vže od ljubosum¬ nosti, ljubezni in žalosti. Morda se je zagledala v solnčice ? Ob kako daleč je ljubček od nje ! Noč se podi za dnevom, in dan za nočjo, pa sta vedno eden raz druzega. Ljubiti, hrepeneti brez upa in nade, bati se izgubiti, kar je sploh nedosežno, težko čakati in nič ne dočakati plamteti; goreti in topiti se v lastnem plamenu, — oj nesrečna osoda ljubezni in solza! Ljubica : Ali sladke solzice prve ljubezni ne dala bi jo eno samo za vse biserje in zaklade, ki jih branijo naši 'Črti v čudapolnih podzemskih svetovih. (poje). Oj ljubezni kratke sanje zlatozvezdatih noči komaj se zagledani vanje jutra zor me vže budi. Zginjajo kot travce boja, ko jo vetrič posuši, in ko uric hrza boja, ki jo čas naprej podi. 3 Izpod skale vre studenček, z valjčki ljubko, se igra. Rožicam sosednim venček spleta, jim zaliva tla. 4 Ni studenček žive skale, to ljubezni so solze, ko iz srca so pognale prve mlade rožice ! Zorka: (bij mojo struno! (poje) La zakaj le samo njega' plašne iščejo eči ? Mi planince naznanite, jeli ljubček moj doma ceste zvite, vi odkrite, če se k meni on pelja Misel mi za njim pobega in pred njim srce drhti? - 10 3 Sence temne, divje lmste njega mi prikrivajo ; ko po logu jate goste druzih fantov ukajo. 4 Pa zakaj srce tuguje le za njim želje derd. pa zakaj se odteguje ko ga, ljubim jaz srčno? Obe : (.'rez gore vže zor prihaja in dekleta ostajajo dan se bliža noč odhaja, petelinčki vže poje. {zginite iz prizorišča). IV. PR1Z0E. Sprememba pozorišča. (Pred Netopirjevo krem > na obali izgled na morje). JVIiea Netopirjeva, nje tiči Oliva in Luka Gorjak. Luka : Danes si pa nališpana Mica ! Za dvajset let mlajša izglodaš ! Permarulm da bi še lahko katerega prekanila ! Mica: Tj si vaški mešetar in pobiraš marnje po vasi. pa ne vos, da se danes vrnejo od vojaščine urlaubarji ! Luka : .laz sem to vedel vže prod enim tednom, ko je Božičev Jaka pisal svojej sestri, da se jih vrne domov lepo število iz vasi in okolice, ter da se pripeljejo po morju. To ti bode veselja, kratkih noči v tvojej krčmi, vsaj prve dni dokler ne popiha suha barja po žepih. f proti Olivi) Nu, kaj se pa ti Oliva tako kislo držiš : Ali se tebi ne dopadajo urlaubarji ? Oliva (mzstrešena) Meni se dopadajo vojaki v službeni opravi s puško na rami in opasani se sabljo. Luka : Hm — zdi se mi. kakor da te je izvežbal kaki strog vojaški stotnik o pravilih vojaške dostojnosti. Kar ni vojak to je pasji civilist. {Mici) Kaj ne Mica tebi se niso nikoli dopadali vojaki? Mica : Vojaki so me sicer radi imeli, ali jaz nisem nikoli marala zanje. Luka : Posebno potem ne, ko si izgubila soproga ! No, naši domači fantje pozabijo hvala Bogu kmalu na vojaške muhe. — Peter Hudour¬ nikov se povrne zopet k petju. To ti bo ponočnih podoknic pri lepih dekletih in vasovanja, da bodo stene odmevale in zaspanci se valjali po posteljah od jeze. .Marsikateri iz dvanajsterice se v jame na limanice in oženi . Mica : {radovedno) Kdo izmed njih misliš, da se poroči in koga uzame ? 11 — Luka : Jaz zastavim svojo glavo, da Pavle Podmelčev popelje pred oltar Jelenko Vilarjevo. Mica : Haha ta je pa jalova ! — Vilar in Ppdinelc se pravdata vže leta in leta radi neke senožeti in njihovo sovraštvo je. vkoreninjeno iz mladeniške dobe. Luka: Mlada ljubezen izpuli grane starega sovražtva. Pavle in Je¬ lenka sta drug v drugega zaljubljena od mladih nog. Mešetar Luka draga Mica pozna mladost v naši vasi in okolici, bolje od gospoda nunca in šolskega učitelja. Mica : Kdo ti pojde snubit gorsko divjačino na Orjak in kdaj sta imela Podmelčev Pavle in Vikarjeva Jelena priliko, da bi bila skupaj go¬ vorila, kaj še časa da se drug v drugega zagledata ? Luka : Gorska divjačina ? Vikarjevi dvojčki Savka in Jelenka, te ste ti deklici, da jima ni ga para v celem našem cesarstvu. Pavle čvrst dečko, zahajal je skupaj v vaške šole z obema, in dokler ga niso vzeli v vojake bil je vsako nedeljo pri maši in Jelenka tudi. No, mešetar Luka je večkrat opazoval njuno kretanje. Kakor metuljček pleše vedno okrog luči, pa se je boji dotakniti, ravno tako zdelo se mi je obnašanje Pavleta in Jelenke. Ako se je ona bližala glavnemu oltarju, je on ostal za vratini, če je on bodil ob levi strani ceste, krenila je ona na desno, in ko bi se jima imele kje srečati oči, sta pa pogledala plašno vsak na drugo stran. Mica : To so sicer samo marnje, ali ne bi se pristajalo, da bi Pod- melčev Pavle snubil nevesto na Orjaku, tam. kjer vladajo budnimi duhovi, kjer Iliča hudič kamenje za ljudmi, in kolovratijo nagajive vile. medtem ko bi si lahko izbral pošteno in premožno dekle v vasi. Oliva : Mari bi vzel mene za ženo, kaj ne mamica ? Pri nas bi imel lepo postrežbo in bi se lahko zabaval s podčastniki, ki zahajajo v nedeljah v našo krčmo na ples ! Mica : Molči, molči abotno dete ! Oliva : Pa jaz ne maram za luiaubarje, kaj ne mamica ? Luka : (sarkastično) Prav imaš Oliva saj tudi tvoja mama ni nikdar marala za vojake. Oliva : No. no, če me ne bode hotel Pavle, vzamem pa njegovega brata Štefka. Kaj ne mamica? V. PRIZOR. Martin Vilar, Matko Silič in prejšnji. Luka: Dobro došel Martin (s/ podata roke). Martin : Na zdravje Luka. Luka : (Mici) Sedaj pa prinesi ti balma vina na mizo ! Da ti ne — 12 — bodi' treba brusiti nog' dvakrat, ga prinesi en samkrat, ampak v rlajveči posodi, ki jo imaš v kremi. Mica: Kdo ukazuje? in kdo ga bode plačal, to moram poprej vedeti. Luka : Zame je glavna stvar, da ga bodem jaz pil. Mica : Prinesem ga na račun Martina, kajti vama dvema ga ne zatipam kanca ! Oliva: Rajši ga bovc same pile zastonj, kaj ne mamica? {srne h mrd igralci) — zakaj se pa smejete, ali nisem prav povedala? Luka : Prav imaš! le pij ga, dokler si mlada, saj se tudi mamici ne gabi pogledati v gia/.ek. Halia, sad ne pade daleč od drevesa ! ( Oliva in Mica odidete v krčmo-, ko drugi posedajo, se Mica vrne z bokalom, ki ga postavi na mizo). Mica : Bogi vam ga blagoslovi in pite ga. sa j nima kosti. Takega ne poznate na Orjaku! (Odide) Martin : ( med nalivanjem in pitjem) Le pij Matko, ali glej križana duša, da mi ne za piješ pravde. Senožet v Vilah ..jo in mora ostati moja in božja!“ Matko : Nik; u- se ne boj Martin tvoja zmaga je v mojem žepu ! Luka : Potem je pravda izgubljena, kajti tvoj žep je vedno luknjast. Matko : Ne — te pravde ni mogoče izgubiti, od sto let sem v naše čase, mučejo o priposestovanju Vilarjevi voli in krave, ki so se krmili ob mrvi pridobljeni na senožeti ,.v Vilah''. Luka : Ker se ti sklicuješ na mukanje davno preminule goveje živine, ti jaz povem, da se Podmelc opira na svoje stare škornje, ki jih je podedoval od svojega deda. On trdi, da prihajajo od kože bika Cadina, kateri se je vsako leto ob košnji pasel na senožeti ..v Vilah"’. In — bik G A din; dragi prijatelj — bil je začetnik vsega našega govejega plemena v okolici. To ti je imeniten in neopovrgljiv dokaz iz davnih časov. Matko : Mi imamo pa tudi stara pisma, ki pojejo o priposestovanju ! Luka : To bi bila oporoka pokojnega Martinovega deda, ki jo je napisal tvoj ded. prebrisan slepar in zakotni pisač kakor ti. \ tej Oporoki se cit a : Zapustim vse svoje premično in nepremično premoženje na ! Orjaku se vsemi pritiklinami vred, tod in ondot Orjaškim vilam ! Je K res Martin? Martin : To je res, ali v onih časih volili so ljudje čestokrat svoje imetje duhovom in zapisovali celo svoje duše hudiču za denar ! Moj pokojni oče nastopil je pa premoženje, ne na podlagi oporoke, temveč na podstavi zakonitega nasledstva. Luka : Ali tvoje premoženje raste in se množi pod pokroviteljstvom Orjaških vil. To je splošna govorica med ljudstvom ! Martin : To so bajke. Trudni žulji Vilarjevih, obranili so lepo posestvo na Orjaku svojim potomcem. Senožet v Vilah pripadala je vedno našemu mlinu in imeli smo jo- vedno za desno oko svojega posestva. Luka : Ako ti udobiš ali pa izgubiš pravdo bodeš enakomerno so¬ vražil Podmelčeve je — li ? Martin : Sovražil iz polne duše ! Luka : Da ti govorim odkritosrčno in prijateljski, moram ti v obraz povedati, da je tvoje sovraštvo neopravičeno. Podmolc ti je nekdaj res preuzel nevesto. Nu, nisi li ti srečen se svojo sedanjo soprogo? Kolikokrat sem jaz vasoval s tvojo Maro, ko je bila še mladica. Nu. ali nisva si midva vkljub temu ostala vedna prijatelja? Tudi pogajanje za odjemnike mlinskega zaslužka je ničevo. Kdor pri tebi ne melje semelje pri Pod- melcu. Kdor se Podmelca naveliča pa pojde mlet zopet v tvoj mlin. Kaj je prepir za senožet proti lepem miru med sosedi! Martin : Ti si mešetar tebi je lahko. Ko st 1 dva med seboj .prepirata, se nepristranski sodnik smeja v pest in čudi, kako je mogoče, da se ljudje trgajo za malenkosti, ki bi se dale mirnim potem poravnati brez škode. Ali, kdor je zapleten v prepir občuti vso britkost, ki se mu godi. Med menoj in Podmelcem je in bo trajno sovraštvo vse žive dni. Luka : In če bi ti Podmelc hotel odstopiti prostovoljno brez pravde senožet ? Martin : Poprej bi ti prenesel hkrati vseli pet mlinskih kamnov iz Pod- melčevega mlina na Orjak in mojih pet kamnov iz Orjaka v Podinelčev mlin ! Luka : In če bi se meni kaj tacega vendarle posrečilo ? Martin : Potem bi bila tvoja ramena krepkejša od Martin Krpanovih. Luka : Vidiš Martin ! Ko sta bila Ezau in Jakob še samca sovražil je Ezau svojega brata, a ko se je Jakob vrnil pozneje oženjen v domo¬ vino, tekmovala sta oba za prvenstvo bratske ljubezni. Martin : Z menoj in Podmelcem godi se ravno navzkriž ! Luka : Se ženitbo se da to navskrižje odpraviti. Podmelčeva sinova Pavle in Štete naj uzameta vsaki eno tvojih hčera, eden odstopi drugi pristopi, pa je prestavljenih pet mlinskih kamnov iz enega mesta na drugo. Oba mlina postaneta en sam mlin v posestvu in krvi vajinih na¬ slednikov. Kdo se bode potem več prepiral za senožet ? — ( Martin se zamisli). Matko : (med seboj) S tim je končana pravda, in s pravdo mi ta lopov požre v enem ugrizku zajuterk, kosilo in večerjo, ki bi jaz lahko užival še leta in leta od te pravde. Martin : Veš Luka o tem načrtu bi se dalo pogajati! ( Položivši denar na mizo). Evo ti Luka plačaj krčmarico. Obiskati mi je mnogo znancev v vasi. Matko : Za ženitbeno pogodbo pa k meni, ker delam po ceni — če je treba tri pole za eno samo kosilo ( Martin in Matko odhajata). 14 VI. PRIZOR. Valentin Hudournik, Katra Bobkova, (vaška babica) duri Podmete, JVLinka Podmelčeva, Štefan Podmele, Uuka Gorjak, JVHea Netopir krčmarica, nje hei Oliva in drugi. Valentin : (napotivši se s Katro proti morskem obrežju) Oj srečen pogled! Vidi se /e ladjica, z jadri, ki trli ko beli metuljček proti bregu {živahno gibanje in dren proti morski strani). Mica: Urlaubarji so tu! Urlaubarji so tu ! (reč glasov med priču¬ jočimi) urlaubarji, urlaubarji ! Oliva : Ali imajo sablje — mamica ? (smeli na odru) Katra : Kar jib je v ladji vse sem jaz ponesla h krstu, vse okopala v kotlu, zato, da jim bodo vile naklonjene. Se pa tudi zdravi in čvrsti vračajo iz tujine ! (smeh na odru) Luka : ( blizaje se Podmelčevim med seboj) Ta lepa prilika ti ne sme uteči Luka! — ( proti Podmelčevim) Jure. Minka, Stefek kaj prežite tja na morje, kakor da bi hoteli \ loviti z očmi morskega soma. Pavleta vam več ne zakopljejo morski valovi ! jure : Tudi ti si tu Luka, saj nimaš koga iskati med urlaubarji! Luka: JEj Jure ti preziraš mešetarja; misliš li, da me je Bog ustvaril samo za govejo živino ! Pol sveta je na prodaj, druga polovica na, kupovanje. Tudi krščene duše rabijo mešetarja, Ako me tvoja Minka ne zapodi, hočem danes večerjati s teboj ! jure : Porečeni ti dobro došel! Slišal bodeš tudi ti pripovedovati Pavleta o dogodkih iz Beneške vojske ! Minka : Jaz ga hočem poslušati do belega jutra, tudi, če bi mi imele oči uinrkniti od spanja. Luka : Kar vama imam pa jaz povedati, zanimalo vaju bode, bolje nego beneška vojska ! (zasliši se petje od morske strani). 1 ' 2 Na morju čolnič plava tam daleč na sredi morja nad njim strmi višava pod njim prepad zija. Oj daleč so bregovi poviti v temne megle izginjajo bribovi v daljavi dlje in dlje. Kam jadro se uspenja kam čolnič mojih želja po morju hrepenenja tja daleč kraj sveta. (med petjem živahno kretanje in pozdravljanje z robci in klobuki proti morski strani) Valentin: (ko se prikaže ladja z urlaubarji) .laz kot vaški župan, gozdni in poljski čuvaj, starešina. Cerkvenik, občinski tajnik orglar in vse •skupaj kličem vam v imenu vse vasi fantje 'dobro došli! (mej žirijo Mici približa se ladja bregu in prične se izkrcavanje; dotično kretanje primerno okolnostim). Peter: (ki prvi stopi na breg in objame svojega očeta) Vidite očku, da nismo pozabili na tujem domačega petja, ki smo se ga od vas naučili. Peli smo o hrepenenju od Beneškega do domačega brega ! Minka: (poljubovaje svojega sina) Oh Pavle kako težko sem te čakala, koliko strahu in skrbi sem preživela v vednem trepetu, da bi te ne sovražna kroglja zadela v tujini na Beneškem tako daleč od tvojih starišev in brata. Ta srečen trenutek v katerem te zopet vidim povrnil mi je v enem hipu v obilni meri, kar sem toliko let pretrpela. Pavle : Privoščite mi mamka, da sežem v roko očetu in bratu fpodavži roko očetu potem braln). Zdravi očka — Bog s teboj Štete ! Kako je vama. — Melje mlin še vedno na pet kamnov? Kako se redi moj junček Sto vin ? Štete : dimček Stovin ? To ti je sedaj možat vol, da. najlepši od vsili kar jih posedujemo. Jure : Dobro ti je hasnil vojaški kruh Pavle ! Rejen si kakor, da so te pitali s tičjim mlekom. Katra : (e pogovoru z Jakom Božičem, Mico in Olivo) Kje ste pa pustili Vrtovčega Ivana ? Jaka : Zadela ga je kap, ko smo potovali v Benetke ; zavili so ga mornarji po običaju v vrečo ter ga vrgli v vodo. Na morju ni toliko po¬ klonov. kakor jih imamo na suhem ! Katra : Oh jaz sem to slutila, ko je bil še v zibelki, kajti neko vilo rojenice iz Orjaka čula sem šepetati pri detetu nekaj tako čudnega, da še ne vem. kaj je šepetala. In glej ko smo se vračali ž njim od krsta vekalo in trgalo se je dete vso pot, kakor da mu je bilo že takrat žal. da je prišlo na svet. — Srce mi je reklo, da ta otrok kedaj umrje na potovanju. — Da, da Orjaške vile uganejo marsikaj! Mica : Ubogi danko, kako mi je žal po njemu. Bilje priden mladenič ! Oliva : Up za upom mi je splaval po vodi. Vrtovčev Janko bi me bil morda nzel za ženo, kaj ne mamica ? Mica : (hčeri) Budalo. Vsigdar, ko odpreš usta, izmesi ti jezik kako prav debelo neumnost. Pomisli nekoliko preden zineš besedo. — Tu ni umestno govoriti o žonitbi temveč o priliki pri kateri lahko polovimo groše urlaubarjem ! Oliva : Prav zato mi je težko po pokojnem Ivanu, ker je pustil toliko grošev v naši krčmi. Hi Ratra : Ejž Mica! obžalujem, da se ne morem nekoliko dlje pomuditi pri vas. Rada bi pri vsake)): doliodnikti povohala, kaj se vse godi na.' Be¬ neškem, in mn pošepetala, kako je vse pri nas doma, pa mi je podvizati da pridem pravočasno na botrinje. (lori v Kalu. gori v Kalu, saj veš' kje je to? Z Bogom, z Bogom (odide). Valentin Hudournik : Sedaj pa dragi urlaubarji preden se poslovim od vas. vam jaz odslužen vojak, vaški župan, gozdni in poljski čuvaj, sta¬ rešina. cerkovnik, orglar in vse skupaj toplo preporočam, da pozabite na groinenje pušk, na rožljanje sabelj in na vojaški stan, ter da se, varujete ponočevanja, izgredov in posebno popivanja. Za to. da se ne bodo civilisti in oblastva nad vami pohujšali ! (več glasov). Dobro, živijo ! Jaka : Dobro živijo. Hej krčmarica — vina na mizo — brž ga pri¬ nesite dokler je še nekoliko dneva, da nam ne bo treba popivati po noči. Luka : (r pogovoru s Podmelčevimi) Prmaruha sam gospod nune je danes govoril iz Hudournika. Lepo posvarilo je dal mladini, in ko bi bil jaz urlaubar ostale bi mi globoko v spominu njegove besede. Pijanče¬ vanje je res grda napaka. Kolikokrat sem se jaz rotil, da ne pokusim več vin;: — ali ona zelena veja, ki visi na vratih, lovi ljudi kakor muhe. Samo da obrnem pogled vanjo, pa mi stopi pred oči bedenj v ka¬ terem je mečkal očak Noe jagode iz Armenske gore; noga se mi izdrsne, in padem od vseh strani vedno v krčmo. Zal mi je večkrat, gre vam se in kesam. Kaj pomaga tudi pekel pravijo, da je pozlačen z dobrimi sklepi, hudič se tudi vedno kesa hi greva in greši : Mislim si, no, pa pij naprej hudič in kesaj se, dokler ga je kaj. ko ga ne bode več pa crkni od žeje! Mica : i proh Valentinu ) Gospod župan vi mi zapeljujete mladino in odganjate pivce ; to tudi ne gre. Vi in gospod nune morala sta. biti naj¬ starejše korenine moje krčme, pa vedno drezata vanjo, kakor, da bi jaz res pekla satana v njej, dasiravno sta večkrat hvalila mojo pečenko. Jaka : Dobro Mica, Živijo. To je pohujšanje, da bi gospod župan in vse skupaj, pustil na cedilu urlaubarje. Prvo delo usmiljenja je lačne nasititi in precej drugo žejne napojiti. Mica : Jaz vas ne pustim stran, dokler vas ne vidim vsili do enega za mizo gori v veliki sobani, katere sem navlašč pripravila za urlaubarje in njihove znance ! Najboljše je nocoj na čepu. Oliva : Kako so dolgočasni ljudje urlaubarji. Ta čas ko se tukaj kemijo bi bili lahko že izpraznili sodček, ki je na čepu, kaj ne mamica (Mica in Oliva odideta v krčmo). Luka : Nocoj je Mica izvanredno pri korajži. Pobasala bi rada če bi mogla vse svetnike v trebuhe urlaubarjev za drage groše. # — 17 — Peter : (svojemu očetu) Očka nocoj se vam prišteje, da se nekoliko pomudite z urlaubarji ! Valentin : Moj trden sklep in moja dolžnost mi tega ne dopuščata. Luka : .1 az postavim trden sklep na tnalo in porušim ga mahoma tudi če hi hil jeklen. Poskusimo ( pristopivši k Valentina) Tinče ! ali se še spominjaš, ko sva se midva vračala od vojakov z drugimi tovariši ? Bil je lep večer. Kaj ne ? Valentin : Kje so oni srečni časi! Peli smo mojo pesem o leseni nogi. Luka : Da, da o leseni nogi! ( pristopi zopet k PodmeUevim) Jaka : Zapojmo o leseni nogi. — Hej krčmarica vina na mizo ! Ge ne, bo vojska! Valentin : Saj je ne znate ! Fiekdo izmed urlaubarjev : Teče nam kakor namazana. Peter nas jo je naučil v Benetkah. Peter : Res očka moji tovariši pojejo dobro o ,,leseni nogi". Valentin : Pesem o leseni nogi so jo naudahnile Orjaške vile. Neko kvaterno soboto po noči zalotil sem jih v „Stajah“ ko so popevale. Pri¬ sluškoval sem napevu skrit za nekim grmom, še tisto noč sem sanjal o napevu in drugi dan zvenela mi je pesem slajše, nego „angeljci na glas pojemo 11 , ki jo vbirain na orgije uže dvajset let v domači cerkvi. Ako je poznate hočem vam biti kapelnikom do belega jutra. Luka : (g pogovoru s Podmelčevimi) Trden sklep je šel rakom žvižgat. Sedaj pa pojdemb mi na večerjo, da ne zmrzne. Po večerji padem jaz zopet v krčmo — in prav gotovo snideni se tu zopet s Tinčetom. Dotlej doprinese on vkljub trdnemu sklepu, če ne vsili sedem, vsaj šest naglavnih grehov. — Prmaruha da! Pavle : Tovariši na svidenje. (Podmelčevi in Luka odhajajo; urlaubarji pod vodstvom Valentina zapojejo pesem o leseni nogi). Sesencr noga. 1 Vojaki se vračajo z vojske na dom, razlega zvonenje in topov se grom, navdušene množice, radosti rinete, dero zmagonosne pozdravljat čete. 2 Na Šarcih ognjenih vojvode sede v zlatih opravah ko zvezde blišče, se uspenjajo konji, v vis dvigajo vrate ponosni, da nosijo viteze zlate. — 18 :s In krasne meščanke, dekleta, gospe, presečnemu polku naproti hite, Obsipajo s cvetjem ga, z robci vihrajo Smelijajo se sladko najslajše ko znajo. 4 Ko hrup se po mestu vzdiguje v nebo tam starček v zakotju z leseno nogo, prosjači in poje. na orgeljee svira. na nogo leseno se težko opira. 5 Na prsih mu sveti, svetinje zlato, al zanj se junaka ne zmeni nikdb. solzan se na nogo leseno opira, in pojo naprej in na orgeljee svira. (i Kje topov grmenje krvavi je hoj, tovarišev padlih nekdanji je roj, kje truma junakov v zemljo poorana, sirota, kje noga ti je zakopana ? (odhajajo v krčmo; Odmor). VT. PRIZOR. Noč. Nastopijo jviara in hčeri Jelenka in Savka Vilar, Grgo Smokvica stari Vi¬ larjev hlapec ; poslednji nosi svetiljko. Grgo : Če se je gospodar res izgubil najti ga je le na tleh ; če pa ga ni na tleh, je znamenje, da še kje stoji na nogah. Ako je pa padel v vilino jamo, potem več ne stoji in ne leži, ampak mora leteti, ker vilina jama, — pravijo — da nema dna — globoka je do večne luči, ki naj mu sveti! Da se je kaj taeega zgodilo, kar Bog ne daj — pa naj se zgodi! Korajžo moja dobra gospodinja ; ga najdemo v prihodnje onkraj jame — ne da bi nam ga trehalo iskati svetilkoj ! Mara : Za Božjo voljo. Take mi ni napravil moj gospodar v .->0 letih od kar sva poročena, nikoli, da hi bil izostal po pol noči iz pod strehe. Slavka: Oh mamica jaz imam o vilini jan tako hude, hude slutnje! Jelenka : Bog bodi z nami in sveti Sora. .ms varuj take nesreče. Grgo : Mico povprašamo, ona nam utegne povedati kje gospodar tiči! (napotivši se proti krčmi zakliče) — Mica ! — (nastopi Mica). 19 Mica : Kdo kliče — in kaj bi rad od mene? Grgo : Je li bil nocoj tu v krčmi Vilar? Mica : ( ugledavši Vilarjevo) Kaj vidim! Kateri vrag se je nocoj obesil ? Mara ti si tu s hčericaina ? Ali boste kaj pile ? Mara : Mojega soproga ni bilo danes domov. Mica : bil je tu z mešetarjem Gorjakom malo po solčnem zahodu. Potem je odšel ne vem kam. Mara : Moj Bog, kak strah in koliko skrbi mi prizadeva njegova odsotnost! Mica : Kako ste vendar abotne skoraj vse poročene ženske. Ako ni moža doma koj v večernem mraku, mislite že da vam ga je vzela luna. Jaz sem bila celo zadovoljna, ko ga ni bilo do belega jutra. Bog se mu duše usmili, ko se je vračal domu razbijal je tako hudo, da mi ni ostalo od hišne posode nič drugega kakor samo črepinje. No, ko ga pa ni bilo — in le ni bilo, vedla sem, da je obležal kje na cesti in zaspala sem v miru. Grgo : Hm v tem pogledu je Mica ročno in točno izkušena in ima prav ! Ako zna mož uzdrževati vinsko silo potem mu ni treba, da išče tlaka, dokler stoji trdo na nogah. — Če pa vino njega nese, — potem so mu tla najboljša postelja. Dokler počiva, ne dela nobenemu krivice, čemu toliko skrbi. Mica : Ti nič ne veš, Mara. — Nocoj so se vrnili domači fantje od vojakov — med njimi tudi Pavle Podmelčev in Peter Hudournikov. Jelenka: Pavle Podmelčev, in mi ne vemo nič o tem mamica! Savka : Oh — Pavle ! Mica : Kak globok uzdih je to ! Zarekla sem se, vzdehnilo se mi je po Petru Hudourniku! No, Peter Hudournik je z urlaubarji v krčmi. Lahko jih vidite. Ustopite v suhoto. Mara : Kaj so nam mari urlaubarji, meni je po mojem gospodarju. Mica : Lahko noč ! (odide v krčmo) Grgo : Pojdimo od koder smo prišli. Če se je gospodar izgubil, pa naj se izgubi. Samega sebe naj poišče, če hoče, da ga mi najdemo. Njemu je pač lahka stvar poiskati sebe, kder se nahaja, a nam je nemogoče dohiti ga, kder ga ni. (Grgo in Vilarjeve odidejo.) VIL PRIZOR Nastopita Valentin in Peter prišedša iz kreme. Valentin : Tako, tako, dragi sinko, po tej poti dalje, prideva narav¬ nost v peklensko brezdno. Ni treba posebnih lavorik in ognjenega mučeni- štva, da človek doseže ta cilj in konec. Dovolj je da padeš Mici krčmarici — 20 — v pest, ona te tako oskubi, da te satan prav gotovo udobi lir e z srajce v svoje roke. To ti je gnjezdo, v katero hudič stresa grehe ne le vse vasi, ampak jih donaša še od drugod, zato je tudi vedno taka gnječa v krčmi, da grešnik skoraj ne dobi prostorčka, da bi se usedel in mora stoje prazniti kozarce. Glej, da se tihoma in neopažena izmuzneva od tod, drugače zamudim še zvenenje jutranje zdrave .Marije. Peter : Očka ! ni mogoče, da bi odšla skrivaj kakor tatova, ne da bi se še enkrat poslovila pri tovaršiji ! Valentin : Kolikokrat sva se nocoj vže poslovila, vsaka zdravica je bila namenjena v slovč, pa sva še vedno tu. Postoj ! Cujem bližati se niožke korake ! — Prokleta krčma pri ..Netopirju"’. Zadej so urlaubarji, spredaj morda, kdo, ki me odvrne od ljubega doma in od mehke postelje. Ena noga me vleče naprej, druga nazaj v krčmo. Bojim se skušnjave bolj ko greha. — Bog ve kdo se bliža ? Peter : Luka Gorjak je, poznam ga po hoji! Valentin : Smola! Res, res, prav on je, njemu ni mogoče iz pota. VIII. PRIZOR. Nastopi LtUka Gorjak. Luka : ( ironično ) Lepo napreduješ Tinče. Čestitam, dobro jutro ! Čestitam pa le županu, ker krokanje in ponočno popivanje spada v nje¬ govo področje. Zupan mora biti korenjak v popivanju in najgoršemu pi¬ jancu kos! Kadar pa moj nekdanji tovariš Tinček graja krčmo v obliki gospoda nunca, a pije v osobitosti starešine, in ponočuje pod pretvezo gorečega cerkovnika, češ, da mora biti zgodaj na nogah, ker ima izvabiti prvi jutranji glas iz velikega zvona, da opomni verne na molitev, onda se mu vsikdar pri zornici smejajo hripave orgije, ko škripljejo med petjem ; kr . . kr .. kr .. Valentin : Šleva pijana, kaj blebetaš. Luka : To je krokar, krokar, krokar ! Valentin : Kakšen si, ves blaten in zamazan ? Luka : Vedno enak, kakor vsakdanji kruh. Porečeš, da sem baraba — ali prav zato mi ni treba prelamljati trdih sklepov in bati se očitanja nedoslednosti. Valentin : Od kod pa prihajaš ? Luka : Od daleč! — Postavi se v duhu na mesto, od koder jaz pri¬ hajam, dobro napitan in napit, potem kobacajse od ondot, zapletaj se, od zida v zid, valjaj se po cesti in lezi naprej in naprej v takem junaš¬ kem podjetju, do tle, pa dospeš v krčmo pri Netopirju trezen, izmučen, lačen in žejen, da bi od lakote pohrustal konja in požrl vso krčmo v enem odušku in še tolsto Mico po vrhu. — 21 — Valentin : Luka! Luka! duh je voljan, ali meso je slabo ! Luka : Meso je izvrstno, da je le želodec dobro podložen. Ako želo¬ dec popušča jo duh pobriše, zapre za seboj vrata, in oddide po svojih opravkih — študirat visoke šole v večnost in se prav malo briga za grešne telo. Valentin : Ti si predrzen, krivoverec in bedak ! Luka ; Naj bo po tvojem ! Ce je toliko bedakov med pravovernimi, zakaj bi ne bili zastopani bedaki, tudi med krivoverci. — Pusti jim to veselje ! Ali, ti pojdi k gospodu nuncu in poreci mu, da si občeval po pol¬ noči pri Netopirju v krčmi z mešetarjem Luko Gorjakom, odgovori ti, da nema zadostnih blagoslovov, da bi te mogel odvezati od takega greha. Navede te na škofa, da te osebno nabije se svojo pastirsko palico ! In za to mržnjo, ki jo goji gospod nune do mene mu jaz prirejam ženitbo in krste se svojo mešetarijo. Valentin: Aha! Si zopet kaj novega izmešetaril? Luka : Da, da ! Podmelčev in Vilar postala sta nocoj dobra prija¬ telja. — To je moja zasluga! Peter : (vznemirjen) Kaj ? Podmelčev in Vilar nista si več sovražna? Poprej bi se bil človek smrti zmislil! Luka : Ko smo sinoči korakali s Podmelčevimi proti njihovem domu, srečali smo se slučajno s Vilarjem. Ko nas je opazil, rad bi se nas bil izognil po stranski poti, ali ni imel časa. Pograbil sem ga za roko in srečno ulovil desno Podmelca; tlesknili sta šiloma roka ob roko; in držal sem jima sovražni roki dolgo, dolgo v svojih pesteh kakor v kleščah! Stala sta nema drug drugemu nasproti v taki zadregi, da nista znala ziniti besedice. Vse bodi pozabljeno, grmel sem jima na ušesa — in Minki, dobrosrčni Minki stopila je solza v oko. Po mnogem prizadevanju čutil sem, da ni potreba več mojih klešč. Razvezal se je jezik Vilarju in dal je od sebe glas. Naj bodi z Bogom — pozabljeno vse. — Večerjali smo pozneje skupaj in Lili prav Židane volje! ( skrivnostno ) In ... . ako bodete Vilarjeve dvojčici zadovoljni .... Videli bomo dva lepa para Peter Tudi Savka ? Luka : Jelenka in Savka ne bodete ulekli ploha za prihodnji pust! Peter : Nemogoče ! Savka ne mara za Stefana. Luka : Ha, ha. — Kaj se včasih ne stepejo celč lončki ? če ne bosta mogla živeti skupaj po golobje, bosta živela po sračje ! Valentin : Ta novica me res zanima. Ne bomo imeli več prepirov radi senožeti. Tz tega razvidim, da prihajaš iz Orjaka. Spremila sta s Podmolcem Vilarja domov. Menda ga nista pustila samega laziti po tako nevarnih krajih po noči. Luka : Spremila sva ga samo do en četrt ure hoda, bliže od njego¬ vega doma. V Stajah se nam je pripetilo nekaj groznega. Orjaške vile so nas baje očarale. Korakali smo od Podmelca do ..Staj” vedno trije, a v ,,Stajah" videl sem nas četorico, vsili na enem kupu, tako da nismo mogli ne naprej ne nazaj. Enemu od nas padle so od strahu hlače čez kolena. Ne vem je bil ta Podmelec, ali Vilar. Za nekoliko časa nisem videl več žive duše kakor samega sebe. Pred menoj je pa hodila vinska trta s ko¬ reniko in koreninami ; na vsaki mladiki nosila je lej) grojzd črnega grozdja. Jaz sem hodil za njo kakor v snu, kamor me je vodila in segal brez¬ uspešno po jagodih, ki so se mi vedno umikale. Malo pred vasjo izginila je prikazen in uzbudil sem se nekako iz sna popolnoma čvrst in trezen kakoršnega me vidiš sedaj stati pred seboj. Primarnim da je res ! Valentin : Orjaške vile so jo to pot dobro pogodile. Težko si se pregrešil zoper vinsko trto z neizmernim popivanjem in prav zato naj bi te sama vinska trta iztradala in izpametila ! Luka : Že zopet govori iz tebe gospod nune ! Pokaži vsaj enkrat svoje pravo krokarjevo obličje! IX. PRIZOR. Pripo^eta JVlartin Vilar in Juri Podmele ..Prijatelji zdaj veiel bodimo" i. t. d. Martin : Živijo Orjaške vile in pobratimija pod njihovem pokrovi¬ teljstvom. Naj veča sovražnika sva si bila in danes sva zopet dobra prija¬ telja. — Govori Jure ! Juri ; Danes „v Stajah'" bila sva hipoma spremenjena v skopca, ki sva se grozovito butala ob čelo drug drugega; še sedaj me boli glava. Ali zavela sva se kmalu svoje človeške naravi in postala zopet dobra prijatelja. To je navadna burka Orjaških vil ! ( Nastopi Katra , Ici nese pred seboj krstno opravo). Katra : Ljudje božji še ste tukaj. Cujte, čujte čudeže in strmite. - Ob komaj dišem od strahu ! 40 let sem že babica, ali nikoli se mi ni še kaj tacega pripetilo. (Prihrume iz lcreme Mica, Oliva in urlavbarji). Mica : Katra se vrača iz botrinj ! Potovala je črez Staje po polu- noči, Cujmo kake dogodke nam donaša iz onih samotnih pustih krajev ! Katra : Ko sem vrnivša se iz Kala dosegla Staje, padla sem med roparje, obkolili so me in stali z no/,mi nad menoj. Zahtevali so od mene grozdja in jagod. Rotila sem se jim, da v tem času trta še ne rodi. ali vse ni nič pomagalo ! Oliva : Hu ! ali vas niso ubili ? Kar mrzlica me trese od groze! Katra : Misliš — li, da so bili to jmsteni roparji ? To so bile le sle¬ pilne’ slike, ki so mi jih risale pred očmi Orjaške vile. Ko so se razkadili roparji, stopil je pred me velik črn bik, ki me ni pustil naprej. Ali jaz sem mu neustrašeno držala pred gobcem to krstno opravo, že tolikokrat blagoslovljeno, v katero se ni upal zabosti svojih zavitih rogov. Vohal je in vohal, ali dišalo mu je preveč po blagoslovu. Ko ie videl da pri meni nič ne opravi, spuhtel je napvsled v oblake ! Valentin : Nisi morda vidila skopca, ki sta se trčala? Katra : Tega mi ni bilo dano viditi. Bog ne daj, da bi vsi.; videli, kar se godi po noči v Stajah. Luka : Mojo sliko so vile grdo zamazale, tvojo, Katra so popolnoma zgrešile. Mari bi te naslikale kot hudičevo nevesto, ki je baje še v svojej visoki starosti samim klepetanjem spravila pod zemljo sto vragov. Da bi ta zastarela cula, katero nosiš vedno pred seboj znala povedati vse, kar si jih ti svoje žive dni omesila, odkrila bi marsikaj. Katra : Povedala bi tudi to, da si ti v ravno tej culi, o katerej to¬ liko zabavljaš, ležal, ko te je moja pokojna mati, ki je bila tudi babica kakor jaz, nesla krstit. Mica : Dobro si mu jo zabrusila Katra! Valentin : Čudne reči se dogajajo v Stajah ! Orjaške vile počenjajo uprizarjati izgrede. Povod jim je dala to pot vaša prenapitost; iz nje sta se izcimila skopca, bik in vinska trta. Hahaha. Katra : Le smej aj te se ali čuvajte se, da se vaš smeh ne spre¬ meni v grenke solze ! Ko vidimo izvanredna znamenja na nebu, pravimo, da se bliža sodni dan. Ko se srečavajo kralji in vladarji sveta in se pri¬ kazujejo zvezde repatice na obzorju, je vojska že v kovačiji. Da se je iz dolgoletnega sovraštva dveh vaških veljakov kakor sta Vilar in Podmelc izkvasilo kar čez noč izkreno prijateljstvo, katero bodi zapečateno se že- nitbami v njunem potomstvu, o čemur sem jaz imela vže večkrat hude, hude sanje in slutnje, vse to ni po dobrem. Kaj pa porečem o današnjem dogodku v Stajah ? Luka : Nekaj je prouzročila vinska trta, nekaj so že tudi Orjaške vile dodale. Katra: Ko izleze medved iz gnjezda je pomlad tu! Vilar in Podmelc nista bila vže leta in leta črez prag svojih mlinov. Kar naenkrat prelevila sta se v ponočnjaka in izgrednika — Urlavbarji roje pobožni starešina zatajil je svoja načela in ukrenil jo na krivo pot — jaz vaška babica mudim se v tako sumljivem času tu pri udovi Mici, za katero je vže davno odzvonilo Orjaške vile klatarijo se okrog in prikazujejo se ljudem — gospod nune spi, ko mu njegov cerkovnik kaže za hrbtom roge, vse to — pomnite dragi vaščani — so zla znamenja, ki napovedujejo strašne dogodke, ki se pišejo našim krajem ! Luka : Seveda, predsodki vaške babice dobijo za vsako, če tudi čisto nevarno okolnost, srečne in nesrečne številke njene loterije. Mica : Jaz pa verjamem besedam naše babice, ki izvirajo iz prepri¬ čanja in izkušnje. Nje slutnje napravile so celo na me globok utis. Poj- divi Oliva in zaprivi krčmo preje kakor po navadi. Luka : Mica ima težke slutnje, da ni pri urlavbaijih več grošov. {Neka¬ teri glasi med urlaubarji ): Mi imamo v tem pogledu najboljše prepričanje. Jaka : Hajdimo. Poprej ko se zatvori krčma, poprej nam se odpro vrata za prihodnji ustop. (Mica in Oliva, v kravo zaprevši za seboj vrata, drugi, na razne strani). X. PRIZOR. Nastopite Zorka in Lijubiea. Zorka : Vdahnila preljubemu sem sladke sanje, da v snu bi mene ljubico spoznal, da spanja tenko moje bi mu tkanje in moj pogled in dih vonjav zavdal. da lica žar in vitko mu telo zavzelo za me ga hudo. hudo. Podaj mi sestra zrcalo čarobno, da vidim kakšne bile so mu sanje ? Ljubica : Ne gledaj sanjam sestrica v obraz, lažnjive večkrat so in goljufive ; kar čisto steklo zrcala ti kaže ja ubežim slika tvojega obličja, ki zginja in trepeče in beži kot žarkov svit jo ziblje in podi. Zorka : Po zrcalu jaz hrepenim čarobnem in nc po steklu njemu le podobnem. Ljubica : Čarobni svit, v čarobnem zrcalu zvonov se jutranjih zelo boji kdor v vanj še zre, ko zvon buči črez plan je pahnjen z lepili sanj v nesrečen dan Zorka : Ne boj se sestra jutranjih zvonov težak, globok je sen cerkovnikov ; glej zvezdice na nebu se bliščijo, prespal zvonar pa zdravo bo Malijo. Ljubica : Mini, sestrica dalje mi ne krati, iz svojih rok jaz zrcala rie dam, ker ostro mi zabičala je mati naj tajnosti nikomur ne izdani. — 25 Zorka : V gore se mamica je napotila s licencami sfrlela v zlati grad, sto milj hoda, kjer čuva teta vila v zemljo globoko zakopan zaklad. Ljubica : Sto milj. hodil, nam iniglej je očesa čvrst ptičji uzlet na zemljo, iz drevesa. Zorka : Hitrejše, ko zabliska zagrmi v blsteče steklo vtopim jaz oči, ne skrivaj dlje ponočnega, mi tkanja; v njem ugledam sebe, — če o meni sanja. Ljubica : Živ strah me je in misel me pretresa, da ti pokažem pekel, al nebesa. (podavša Zorki zrcalo ) na, uzemi steklo, hitro v vanj poglej in v njem osodo svojo si oglej Zorka : Gorje ! v mrzlem zrem kristalu znan obraz, žari se mlinarce prekrasna slika. — za njo orglar drvi, a ona se mu umika gorje, gorje, da ona nisem jaz ! {vrača obupno zrcalo Ljubici) Ljubica : Brez trnja rože ni, brez žarkov solnca ni; ljubezen ne gori brez ljubosumnosti al, pesem moja ta ti bodi uteha, če se po tuji sreči tebi zdeha. 1 Vsejala sem rmeno zrnce tja na gredico ; pognalo je zlato perice s krasno cvetlico. 2 Prišel je mlinar gorski sin utrgal je žvečko ; v njedri utaknil jo v spomin Ljubici dečko. 3 Mlinarca zlata deklica, z rožice drobne pila je med omamljena moči čarobne. 4 Mlinarca, zlata deklica zvečka naj zala, spomni te, ko boš objemala, jaz bom jokala. Opomba: Zvečka ali svečka (nigela damascena Gretchen im Busch) po ljudski govorici cvetlica s katero 8e vile rado kinčajo. Sreče je v ljubezni, kdor najde zvečko, kojo je vila sama usadila. 2fi — Zorka : Oj. oj, sestrica tudi ti si globoko pogledala v zrcalo, (poje) Al nocoj so zvezde zlate šle z valovi se igrat, al je luna ž njimi v svate v dno morja šla vasovat, da v globini vse blišči se globlje, ko moje oči se v dno pogrezniti mogo; kaj z iskreče mi odsvita duše v plamenit požar ? v dnu srca ljubezen skrita za te vnema se orglar ! Obe: Ob! kar cvetja ž nje pognalo vse je uzel vihar sebo morja brezno pokopalo mojo srečo in nebo. XI. PRIZOR. Vilina kraljica Osveta, in druge vile med kojimi Živa Vasila in prejšnji vilir Osveta : Od kod hčerici ? Kaj godi se z vama ? sestric ste družbi dale ve slovo ! na plesu rajanju je udrta jama, kjer vama mesto je odločeno ; ko v hrupu me obhajamo soboto ve v tiho mi pobegati samoto ; nam brusite in sebi smrten nož al vama je zavdal povodni mož ? Al vaji škrat spremenil v divji kozi, ko ga v vročini brencelj zbol pod rep je, da po grižah in pustinah vaji vozi od ognja steke, maščevanja, slep ? da švigamo nad zemsko tugo mračno nam podelil je stvarnik bitje zračno. Ljubica : Visoko mamka ptičica leti in vender nizko, nizko obsedi. Zorka : Skor do oblakov sega vilin grad in vender v dom nam je globok prepad Živa : Kraljica slavna, tega ti ne veš kar meni šepnil je zbadljivi jev. in zvita mi zaupala lesica: — 27 — Da, ko ljubezen mlada se uzbudi, po kotili rada skriva se, beži — ej — mamica, sestricama nič ni, ko marca mucki ste zaljubljeni. Ljubica : Posmehom me strupenim ti moriš. Zorka : In mene mučiš stegaš me na križ. O sveta : Ljubite luno, zvezde, kras nebk in zlato zarjo jutranjo ljubite na gori, ko objemlje prvih žarkov svite po cvetju v dolu z roso se igra ; ljubite slavca tožnjo. ševe žvrgoljenje, ko ga v oblakih ziblje hrepenenje; ljubite rožno dobo mladih let v spomladi oživljen vesoljni svet, a dana vilam stroga je postava v pogubo, smrt, če ni ljubezen prava. Ljubica : Saj v ognju se ljubezni vsa topim srečnejša le, silneje ko gorim. Zorka : In moje čustvo vre iz globočine plamti v požar neugasne bolečine ! Živa : Kar vidve čutite ognjen je kes. da igrico ljubezni jemljete za res; ko jaz prikažem se na trepetliki pastirci godijo mi na piščali in pesmi zlagajo o mojej diki. Ko jim zgubilo je moj sled oko me žalostni na trg iskat teko ; med tem se ukradem tihe mej drobnico in splašim v beg Ovčico za ovčico ; kdor hče bedakom biti kos naj zvesto vodi jih za nos ! Zorka : Zdravnika za me v naši ni deželi Ljubica : In moje rane nikdo ne zaceli. Osveta : Hej v zlate kupice nalij Vazila najslajšega, kar nam ga trta je rodila; če hčerkama zaudal ni sam ognjeni zmaj povrne spet se jima v dušo, prejšnji raj. Vazila : Na Hvarski gori jagoda je porojena po matici uplemenjeni je odgojena pri repkanju v vinogradu seljaka, ki v polni luni na trgatev čaka - 28 — in grozd pusti na trdi materi, dok v njem že sladko vince dozori ; sok hrani zlata unuka v gorski steni, moj glas začuje, ko do nje zazveni; postrežne vile po zatišjih skrite sem v blisku Hvarsko kapljo donosite. (Prikažejo se vile strežnice ; prva nosi, vrč. druge pletenice s posodo). Vila z vrčem : Od daleč prepodil se k nam je glas odzivamo se klicu, evo nas! Crez gore in morje smo v blisku priletele da ustrežemo kraljici viline dežele. (Potem, leo se je poklonila Osreti, naliva iz vrča kupice, ki, jih jej poda¬ jajo vile strežnice. Prva kupa Inna izročena Vozili, katera jo poda kra¬ ljici Osveti, vsaka nastopna kupica biva podeljena dotičui posamezni vili). XII. PRIZOR. OsVeta preden pije : lz joka so žlahtne trtice le te se rodile solzice, v zlati posodi iskre se žare, smrt daj a nezgodi, kdor pije iz nje ; do vrha nalij do dna jih izpij in srci življenje pozabi trpljenje v tej biserni kopi spomine vtopi vsili žalostnih dni (pije, druge vile jo posnemajo). [Poje vilin kor nazdravljaje Zorki). Oj Zorka pozabi, pozabi in Ljubico sestro povabi ljubo, kot nekdaj spet z nami na raj; v veselju pri luni prenoči do jutra, ko dan se napoči, v črno morje naj zgine gorje ! Zorka (poje) : Oh moje gorje je vzrastlo na zemlji trohljivi. v celoto moj duh neumrljivi - -lit — /. njim spojil se je ; v zemljo pa je smrti obrnjena ost, med nami sestrice pretrgan je most; da usoda nemila bo mene umorila, te slutnje užiga pogasiti, ni ga sil, vi ne sodite Pomilujte ! Druge vile : Zvezde ostrmite ! Cujte, čujte ! Ljubica : K Božanstvu vzdiguje se pot strmenita; potrošena z trnjem s krvjo vsa polita; so vroča, ognjena, pekoča jej tla, ko peta junaška je vanjo zašla ; po zemlji se vleče opolzla ta steza gosenci na lik po njej težko se pleza, je gosto obraščen sled hrabrih stopinj, ga išče in najde le človek trpin. Zastonj ples, vrtenje po praznem je zraku, življenje cveti le na skalnatem tlaku, zato sem utelešena šla med ljudi, da ž njimi točiti smem solze in kri; le v borhi krvavi osoda preblaga junaštvu ustajenje je smrt ali zmaga! človeka nama ne pogubi, ljubezni kerub prosi zanj pa rajši naji sami izgubi al smrtnih pšic ne trešči vanj človeški nravi umrljivi, podlegle sve, sve sami krivi. Druge vile : Cujte to je jek ljudi iz prepadov k nam bobni I )itje Boginj vam nebeško v kri zavrelo je človeško; tak v človeku je napuh, ko mu v telu ustaj a duh — do Bogov se povišuje, dokler zemlja ga zasuje ; je ljudem ljubezen strast, Osveta : O joj, za vaji ni ga leka zaljubljeni ste v človeka na veke hodi mi proklet kdor utrgal cvet je mladih let; mu vest nemirna težka bodi, zapade smrtni naj osodi, na morju požri ga vihar, na suhem uniči ga požar v vanj udri grom ob uri hudi, da v prah pepel v nič se zgrudi in v hipu ure nevpoštete ga najdi strašni dan osvete. Ljubica in Zorka : Zakletve te plan gorostasni usmiljeno neho pogasni — 30 — izdajalstvo, laž in past; lahkonožna nezvestoba stalno spremlja jih do groba; svet ponuja stud in črt, v slave kip, uklesano smrt, glejte ko vaji prekane črni zemlji ste izdane ! Zorka : Mora v zemljo, kar trohljivo s smrtjo posejano njivo, ali vsega konec ni boj premine, mir živi. Ljubica : Ni v prahu vse končano, kar s človekom v grob pobrano, slavne mu je smrti kit večnega junaštva svit. Vse vile: Slavne mu je smrti kit večnega junaštva svit! {Zagrinjalo pade). Drugo dejanje. (Na razpotju med Orjakom in 1'odmelci. Ozadje gorat svet. Pod hribom nekoliko uzvišeni nad dolino se vidijo Podmelei. Razvalina gradu se vidi na hribu v ozadju na desno, Podmelei na levi strani.) I. TRI ZOR. Nastopita Orgo Smokvica in Šime Oblokar. Prvi prišedši iz Orjaka, drugi od Podmeleev. Grgo : Kani Šime ? Menda ne k nam na Orjak ! Zel 6 l>i te potre¬ bovali. Rešeta puščajo. Lanske setve so nam hudobne vile izmozgale klasje, da je zrnje tako drobno, da bi lahko uhajalo skozi iglino uho. Šime : Kako pak ! kaj pak 1 krpati je treba krpati. Od kar nosim hlače vedno sem moral krpati, bodi svojo drugo kožo da ne izleze z mene, bodi rešeta, ko puščajo. Grgo : Da bi te vrag pozobal. Imaš ti dvojno kožo ? Šime : Kako pak! kaj pak ! Od kar se poznani, nisem nikoli spre¬ menil svoje obleke. Taista rase in se debeli z menoj od samega krpanja. Zategadelj zoveni jo svojo drugo kožo. Grgo : To navado si posnel gotovo od ovc S,! Šime Kako pak! ksj pak! od revnih ovac, od. katerih si bogata gospoda izposojuje dragocene obleke. Človek v svojili capah ima vedno nekaj ovčjega na sebi. Grgo : Si-li bil kaj pri Podnielčevih ? Šime : Kako pak !• kaj pak! — bil sem, in naročili so mi, da povem Vilarju, da pridejo danes na Orjak ! Grgo ; Čudno, da se mi ni niti en samkrat zdelmilo. Na Orjaku in v Podmelcili oboji enih misli! Mene so pa Vilarji pognali v Podmelce, češ, da se napotijo oni tja doli. Šime: Kako pak ! kaj pak! če ti pojdeš in jaz pojdem, potem ostanejo Vilarjevi in Podmelčevi lepo doma. Grgo ; In ne pridejo skupaj do sodnega dne — ali tedaj ne na Orjaku niti v Podmelcili, ampak tam daleč v dolini .Tozafat! Šime : -Kako pak! kaj pak! Ti se vrni nazaj potem pridejo Pod' melčevi gotovo danes na Orjak ! Grgo : Ne boš Sime, Grgo se ne vrača zlahka, ko se je enkrat kam napotil! Šime : Kako pak ! Kaj pak ! Krniva se obadva nazaj, pa pridejo Vilarjevi v Podmelce ! Grgo : Cuj dobričina! Kaj se ti zdi o tem zbliževanju mej Vilar- jevimi in Podmelčevimi ? Šime: Kako pak! Kaj pak! — zdi se mi, kar se vsem ljudem dozdeva. Svate bomo imeli! Stari Vilar je zaljubljen v svojih pet mlinskih kamnov, pa jih za kine obesi za vrat svojemu prihodnjemu zetu Stefanu. Njegova soproga nori za Pavletom. Mladi se uzamejo in bodo mleli za 10 mlinskih kamnov. Grgo : Halia! orjaške vile pa utegnejo zaustaviti okliči. Savka je grob, nihče ne ve, kje jo čevelj žuli. Če se tudi na videz uda očetovi volji, jej je srce nabasano z dinamitom. Zapali se v odločilnem trenotku in raznese na tisoč košev vse dogovore s Podmelcem. Šime : Kako pak ! Kaj pak ! Savka je neupogljiva, kadar se proti komu postavi po robu - - in v Pavleta — če je res kar pripoveduje vaška babica je baje skrivaj zaljubljena neka Orjaška vila. Tudi Savici je narejeno. Grgo : Midva Šime pustiva Vilarjeve in Podmelčeve naj se ravnajo po svojem. Šime : Kako pak! Kaj pak! Mene ne bo danes na Orjaku in tebe ne v Podmelcili. Grgo : Taka je ! Midva kreneva po tej poti, ki pelje v vilino vas L Šime: Kako pak! Kaj pak! — ne da bi nama trebalo nositi pošte, pojdejo Vilarjevi in Podmelčevi sami z doma in morajo se kje srečati na poti. Grgo : Midva pa na frakelj ! Šime : Kako pak ! Kaj pak ! Na frakelj pa na frakelj {odideta). II. PRIZOR. Nastopijo fvlartin in Mara Vilar, duri in Minka Podmele. Sreeavši se na razpotju se Mara in Minka objamete in poljubiti, Martin : (podavši roko Jurju) Dobro srečo Juri k današnji snidbi na razpotju, in še pet mlinskih kamnov ! Jure : Rožani mir, in mojemu mlinu srečen tok. Zadovoljen bi bil s petorico. Da bi le Rožana ne bila tako huda! O deževnem, vremenu poj aha nam vseh pet koles, da ne moremo z delom naprej ! Minka : Kdo bi bil kedaj rekel, ko sve mladici zahajali po tej cesti na, Orjak v mlin, da poataneve obe mlinarjevi soprogi, da se še le koncem toliko let snideve ravno na tem mestu, kjer sve si obljubovale nekdaj, da se pobotrive pri prvem povelju. Mara : Oh koliko vode je poteklo odsilmal v strugo. Nesrečen spor za senožet v Vilah nama je porodil prvo dete sovraštva, ki nama je na- šuntal soproga ! Prva si ti povila dvojčka Pavla in Stefana. Za sedem let pozneje imela sem jaz dvojčki Savko in Jelenko. Minka: Res čudne so Božje poti - Slava mu! Ko sta se sojiroga prepirala sve midve molčali in dobro je bilo. Akoprem se nisve pobotrile, ostale sve si vendar dobre prijateljici na tihem ! Juri : (proti Martinu in Mari) Kako da nista naju počakala doma? Martin : Hotela sva vama prihraniti težavno pot na Orjak! Ni-li vama hlapec Grgo sporočil, da prideva v Podmelce k vam ? Juri : Nikakor ! ni duha ni sluha ni bilo o njem v Podmelcih. Minka : (proti. Martinu in Mari) Kaj pak se Simetom ? Ali vama ni prišel povedat, da dospemo mi na Orjak ! Martin : Ni ga bilo videti ni z rešeti ni brez rešet! Minka: Kam neki je obadva megla zanesla? Juri : (proti .zakonskima Vilar) Zakaj pa nista privela seboj tudi svojih dvojčic? Martin : Jelenka ima siljeno opravilo v mlinu do pod noč, ali pu¬ stila sva jej rečeno, da jo pričakujemo proti večeru v Podmelcih ! Savka je šla obiskat neke sorodnike v vas. Tudi ona se oglasi proti noči v Podmelcih. Jure : Midva z Minko sva pa rekla sinovoma, naj se pozneje odpra¬ vita na Orjak. Martin : Vse se ujema popolnoma. Akoju srečamo, jima namignemo, naj ideta deklicama naproti. Mladi se vže med seboj pomenijo, kakor jim ljubo in drago (odidejo v smeri Podmelcce). III. PRIZOR. Nastopita Štefe in Pavle prišedša po poti iz Podmeleev. Stefe : Med nama dragi brat, naj ne bodi nikoli nikalcega prepira. Kakor Abraham Lotu, ti porečem : ako ideš ti na desno, ostanem jaz na levi. Pavie : Jaz nastopim pot proti Orjaku, kjer se srečam z Jelenko. Stefe : Medtem počakam jaz tu, dokler se vrne Savka iz vasi! (Pavle odide). Stefe : (sam) Kajn je umoril svojega brata Abeljna. Oh jaz -— jaz ljubim srčno svojega brata, in vendar, ko pogledam v svojo dušo, zgražam se sam nad seboj huje, nego je upil bratomorni Kajnov greli v nebo po maščevanju. Da ljubim Jelenko — bratovo prihodnjo nevesto — da jo ljubim skrivno — hudo — strašno. — Oh ta grozna misel — uzbuja v meni čut. večne sramote ; zagrinjam jo pred njo in svetom v nemi grob nedo¬ sežne tajnosti — ali — kako prikriti jo samemu sebi ? kako zatreti skriv¬ nega črva, ki mi gloda na vesti, kako umoriti v prsih ljubezen, ki gori za te Jelenka? Nemogoče! nemogoče! Tedaj razsajaj naprej pregrešna strast, trpinči in muči me nezadolžena moja krivda, sežgi me ljubosumnje in mojega terpljenja ne bodi konec, dokler mi ne upoči srce od boli in žalosti, a hlimba ti se ne plaši in me ne izdaj, ko si bodeta v moji bli¬ žini presrečna ljubimca stiskala roki, ko bode Jelenki srce utripalo za brata in padem jaz žrtva nesrečne svoje ljubezni! (ko se ozre vn ono stran, od koder rodi cesta iz vasi) Glej Savka je že tu ! IV. PRIZOR. Savka in prejšnji. Štefe : (podavši 'Savici roko) Dobro došla Savka ! Savka : Na zdravje Štefe ! Štefe : Samo zaradi tebe stal sem tu na straži. Rad bi govoril s teboj na samem. Savka: Saj vem kaj mi imaš povedati; na vse sem vže pripravljena! Štefe : Je li res? Kdo ti je povedal? Savka : Oče, mati in vsi ljudje! Pilo se bode nocoj v Podmelcih na najino kožo! Vidiš da vem že vse. Štefe : Nekako zbadljiva se mi dozdevaš Savka ! Ti cikaš na med¬ vedovo kožo. Menda ti ni žal, da ti oče zapiše mlin na Orjaku in postaneš moja žena in blagonica na očetovem posestvu ? Savka : Živela bova kakor brat in sestra! Štefe : Krasna deklica si. Krepostna in čedna tudi, spretna gospodinja, vešča gospodarskim razmeram v mlinu. Boljše neveste bi si jo ne mogel izbrati! Savka : No ! Ako ti je prav — le ... . ali.... Čuj Štefe ! Ko hi si ti posikal nevesto, ki bi te tudi srčno ljubila ! Štefe : Ni jo na svetu ! Savka : V srce se mi smiliš Štefe, da moraš prav mene uzeti za ženo in ne kojekoli drugo dekle. Štzfe : Zakaj drugo ko je med nama že vse gotovo ? Vse se s časoma poravna, ko se bova drug druzega izpoznala ! Da nisi le srca že kam drugam oddala ! Savka : (se zdrzne) Nisem ne .... nikdar.... več... Oh ko bi ti vedel Štefan, kako jaz presrčno ljubim svojo sestrico Jelenko, življenje bi za njo dala —• srce me zaboli ... in smili se mi ona vsikdar, ko jo imam v mislih in sama ne vem, od kod to prihaja. Štefe : Ljubezen med brati in sestrami je lepa čednost. Za to se ti ni treba plašiti. Jelenka si šteje v srečo, da vzame mojega brata. Savka: Oh nje sreča gane me do joka - uznemirja me in ujeda, ker bi jo videla rada srečnejo in srečnejo. Trpinči me vest, da jej utegnem jaz biti v čem na poti. Ko bi mene ne bilo, ostala bi ona blagonica na očetovem premoženju in sama bi živela s Pavletom — sama. Štete : Savka ti j o Češ duša ti je prenapolnjena tuge. Jaz te ne razumem ! Ako sem te v čem ranil obžalujem odpusti mi. Savka : Med nama ni bilo žal besede Štefe — ali — usliši mojo prošnjo — ne veži se z menoj ■ ustavi se namenjeni ženitbi. Štete : Ne morem in ne smem Savka ! Dal sem besedo tvojemu in svojemu očetu in lastnemu bratu, da uzamem tebe in nobene druge za ženo. Savka : Tedaj naj se zgodi, kar ste sklenili. Zapišite okliči in pod¬ pišite mojo smrt. ( odideta) V. PBIZOli. Nastopita Pavle in delenka prišedša po poti, ki pelje iz Orjaka v Podmelee. Vodita se za roki in deklamujeta, gredo kakor na šetnji. Pavle : Poglej Jelenka smelo mi v oči v njih ni laži, ni lilimbe ni zvijače. Jelenka : Bojim se angelja, ki v njih gori mej cvetjem često skrivajo se kače. Pavle : Naj jezik se zaraste, če ležnjiv zvestobo zlati ljubici prisega Jelenka : Al če s prisego govor le ganljiv soliš kar je ljubimcev stara šega? Pavle : Pa brez prisege mi veruj, da rad bi za te v plamenu se dal sežgati Jelenka : Tedaj si ti predragi moj zaklad: A večna skrb, da kdo mi ga ne škrati Pavle : Daj srkati mi ustnic tvojih med poljubu —- milost — sladkemu izkaži (jo hoče poljubiti). Jelenka : (umalmivča se zafcrijc z roko obličje) Mi rdečica obseva lica cvet Ognjen tu kerub uliod poljubu straži Pavle : Pa reci deklica da ljubiš — reci „da“, da vedno zvesta meni boš ostala Jelenka : V besedi „da“ ljubezen trepeta Kolkrat sem ti že to molče priznala! {odideta) - 3 (> VI. PRIZOR. Nastopi Luka Gorjak. Luka : Glej, glej, solnce zahaja in se utaplja v Podmelcili, zagorelo mu je lice — ima ga že kakor jaz malo preveč pod kapo. Presneto ne bodi! Zgrešilo je pot iz zapada na vzhodu ! Kaj je to ? Seni li tu sam tujec v Jeruzalemu? Podmelci lezejo v hrib in Orjak se zvrača v dolino! Orjaške vile so obrnile svet narobe. Zmedle so mi pot! Pač, ena drži na desno druga na levo. Sime mi je dejal, naj idem na Orjak, Grgo — v Podmelce. Od kar svet stoji držala je vedno leva v Podmelce, dasiravno se mi vidijo Podmelci nocoj visoko povišani in Orjak globoko ponižan. Hudič je bil premeten mož, na levo je dejal in šel v pekel. Na levo pravim jaz in pojdem naravnost v nebesa—v Podmelce, da pokažem hudiču, da sem jaz v pijanosti bolj navihan kakor on, ko je bil tešč in trezen! VII. PRIZOR. Nastopi Peter Hudournik. Peter : Stoj ! Luka: Kdo si ti, ki mi ukazuješ stati? Jeli si kedaj videl, da je Luka Gorjak padal ? Maja se že maja, ali tudi naš zvonik se je že majal o času potresa — a še vedno trdnp stoji na svoji podstavi, kakor Luka Gorjak na svojih podplatih. Peter : Luka! nikar se ne tegoti. Nisem te hotel razžaliti. Pojdi naglo v Podmelce in razdori, kar si naredil. Savka ne sme pred oltar brez mene. Jaz jo ljubim neizmerno. Ako se ona uda Stefanu, se jaz ustrelim, skočim v vodo — obesim. Podvizaj. Tam doli dobiš tudi mojega očeta ki je šel na pogodbo za pričo. En cel stotak Luka, če se ti posreči. Luka: Oga! Ti si Peter! skala! baliaha pa bi rad trikrat gagnil za eno samo dekle. Vidiš jaz bi žensko prej trikrat zapil, nego en samkrat za, njo umrl. Ti si bedak. Na vsak prst jih imaš lahko deset takih kakor je Savka! Zal, da nisi zadel na trezno, ali tudi v meglenem vremenu dam ti lahko dober svet. Peter : Svetuj mi Luka, svetuj mi naglo, da ne, izblaznem. Luka: Peter, pojdi se kopat! Peter : Ti se norčuješ z menoj, ko jaz umiram v strašni muki. Luka : Resno ti svetujem. Pojdi se kopat! Vnel se je v tebi požar. Treba je vode in žigogascev. Bolje da se sam potukneš v vodo, nego bi ti jo utegnili drugi ulivati na unete možgani! Pravim ti v tvojo tolažbo, da Štefan ne bo imel nikdar Savke za ženo ! Peter : Oli! kako si mi olajšal dušo Luka ! Luka : A tudi ti si Savki zadnja briga ! Peter : Koga pa ljubi ? Luka,- Zapah, veš kaj je zapah? Ona sama ve, kje je čevelj žuli. Savka je grob, ki je zaklenjen živim in se odpira le mrtvim, ko jih ima zasuti! Bog ve kak junak je usidran v njenem srcu, da ga ni mogoče izvabiti iz zatišja na dan. Mešetar Luka je v vsej stvari dosegel le toliko, da se Savka do gotove meje ne bode upirala očetovi volji. Peter: Kje je ta gotova meja? Luka : T am pred oltarjem, kjer se bedaki mešanega spola v zavesti, da niso dobili glavnice vežejo s prisego na plačevanje visokih dosmrtnih obresti. Peter : Da,.bi mi bila dana le prilika priti se Savko v dotiko. Luka : V Staje pojdi čakat, če se ne strašiš Orjaških vil. Ondot se vrnejo prav gotovo pozno v noč Vilarjevi domov, kajti v Podmelcih bo nocoj pojedina. Peter : Izvrstna misel. Urlaubarje zberem in prepevali bodemo v Stajah, dokler dospe Vilarjev« družbina. Luka : Ali čuvaj se, da te Orjaške vile ne prekrižajo načrta (odideta Luka proti Podmelcem, Peter proti rasi). VIII. PRIZOR. Sprememba prizorišča, kaže prostorno križišče v Stajah — v bližini na levi podrtina starodavnega gradil. Na Orjaku ; jama poleg grada je obraščena z grmovjem, okolica gorat in gozdnat svet. Nastopijo vile naga^ivke na eelu Živa. (Pojejo). Vest k nam hiti izpod gore Podmelci vabijo v svate, prižganih kresov se zlate pobližni griči — v dolu trate in mej razklanimi gorami v samoti divni tam pod nami šumi. šumi Rožana burna kot deklica oskrobljena oprečana, našemljena, v življenja vihri nesigurna ; šumi Rožana se huduje v dolini jek se jej spahuje; veseli gosti tam nocoj požirkov štej e j e nebroj ; mej njimi ustajajo zdravice, da radost kupice prešinja, ko kapljica za kapljo zginja; možje in žene in device g« Pijejo ; mej krepkem pritrkavanjem, živahnem zafrkavanjem zvene kozarci steklenice, govori bruhajo iz duš, nasilno, smelo trtno uš pobijajo ; odmeva jek od gorske šume: ,.Pij kumica nalivaj kume“ !, Živa : Orjak in Podmelci snubijo. Za naš rod je to usodapolno' dejstvo. Dvojica naših sestra zagledali ste si tja nekam v človeštvo ter oskrunili svojstvo Božanstva. Kraljica O sveta rohni od svete jeze in se je zarotila da pogubi vsacega človeka, ki bi stopil ž njima v pobratimijo {mnogo glasov izmed drugih vil ) čujte, čujte ! Živa : Evo me orodje matere in kraljice Osvete ! Da istaknem kdo sta ljubljenca nesrečnih sestra, ukradla sem se ponoči v suhoto vaške babice, ki je celo v spanju zelo zgovorna in gostobesedna. Zalotila sem jo, ko je ravno sanjala in piskala skozi nos, ter so ponočnjaki prisluš¬ kovali pod oknom, da se naužijejo nje krasne godbe. V sanjah je mrmrala te le besede : Peter ! Peter ! ne nori za Savko. Ona te ne mara. Vila Zornica te ljubi. Pojdi v Staje. ( Več glasov izmed pričujočih vil) Čujte ! čujte ! Kdo je taisti Peter ? Živa : Mladi vaški orglar in odličen pevovodja ! Več glasov: Čujte! čujte! Kdo je ljubljenec druge nesrečne sestrice? Živa : Nisem še popolnoma izvohala,. Diši mi pa po moki iz Podmelcev. Več glasov : Čujte ! čujte ! mlinar ! Živa : Posestrime rojenice, ste li bile pri zibelki obema ? Vse tri vile rojenice ( hkrati ): V Podmelcih nikoli! Ne spada v naše področje ! Živa: Tedaj povejte nam, kakšno je bilo vaše. usodno prerokovanje mlajšemu orglarju ? Prva vila rojenica • Početkom živa bila je beseda, z besedo svet postal je trda skala, na skali pečat mojega obreda poljub je usodni utisnjen „kamen bodi“. Druga vila rojenica : Ko luč nebeška žarke je prižgala, je trdo skalo v ognju raztopila, jaz sem goreče dete poljubila za geslo dala strah mu ,,uteci usodi 11 . Tretja vila rojenica : Kar v mojem hipu se na svet porodi, poplavi in pobere vse povodenj ; se skala potopi in ugasne ogenj, ak dete, strah te ni „izgini v vodi 11 . {tri vile rojenice izginejo is prizorišča) Živa : Vedežvanje pose s trim rojenic je megleno in tajinstveno kakor nemila osoda, ki se rada skriva po zatišju bodočnosti, da od ondot ne¬ nadoma in zavratno popade in pogubi žrtev, kateri je namenjena. Pozor sestrice ! Bližajo se človeške stopinje ! Odkar so se vrnili dopustniki od. vojakov krožijo po gričih, prepevajo in nam kalč naše ponočne zabave. — 39 — Na čelu jim je mladi orglar ! Nocoj ga dobimo v pest ! Poskrijimo se po grmovju in uganjati hočemo ž njim in sodrugi svoje burke. Vse vile fr. (izginejo c -tjrmovje) IX. PRIZOR. Nastopijo Peter Hudournik, Jaka Božičev, Luka Gorjak, JVLatko Sulič in urlaubarji pevci. Luka : (Med tem ko se pevci uvrščajo na sredi križišča) Pri moji veri tu diši po smoli ! Ako Ih imel Mate le mrvico vesti, izpovedal bi odkritosrčno, kar je storil poštenjak Jona v starem veku, da se ga drži smola! Rekel bi n. pr. „ vrzite me tja — le v jamo, ako hočete, da se vam ne zgodi nocioj kaj neugodnega zavoljo mene“. (smeh med pričujočimi) Mate: Kaj zbadaš ? Na! (iznemlje iz žepa neka pisma) Glej in Pitaj tu pri luni, kako je Čuk udobil pravdo, ki sem jo jaz zagovarjal. Včeraj je potegnil od svojega nasprotnika 300 srebrnih čukov. Luka : Hahaha. Danes popoludne pa sem srečal njegovo ženo Sovo vso objokano, češ da je njen soprog davi med oranjem izgubil vsih 300 čukov! Mate : Se že oglasi poštenjak, ki jih najde ! Luka: Kaj še! Zaoral jih je ! Skoda da nima izgubljeni denar lastnosti zrna, ki usejano v zemljo, uzraste zopet in dozori v mnogo stročen sad, potem ko je bilo že segnjilo ! (proti Vetru ) Peter! Ce ti kaj izpodleti ne dolži mene, glej smolarja ! Peter: Pozor fantje! luna gleda v nas z velikimi očmi, ne sme jih pripognivati zaradi nas. Zapojmo ji Ponoenico. ( Pojejo , skrite 1 Bleda luna nekam roma ž njo gre zvezdic sto in sto, devo spremljajo od doma menda v svate ž njo gredo. 2 črez gore jo vodi cesta zvezdami pokropljena, po njej pelje se nevesta žalostna zamišljena. vile spremljajo petje) . 3 Sklanja se. nebo, podviza, da nevesto gre objet nad glavč jej vence niza, v lučicah gori ves svet. 4 Ona tiho pa dviguje pred nebeški se oltar, ko nekdo zanjo zdihuje deklica nikar nikar ! Luka: (ploskaje z rokama) Još, još ! Takih glasov ne dajo od sebe naše cerkvene orgije niti, ko zahrume z vsemi trobenticami pri slovesni maši na dan vsrksa ! — 40 — Mate : Poliujšljivo petje je to in nič drugega. Nedolžno in čisto nebo, a da se ne sramuje objemati deviško dekle na javni cesti v pričo veseljnega sveta. Kaj še le bleda nevesta! Komaj se je napotila polagat prisego zvestobe, visoko v oblake, že trpi da jo nekdo, za hrbtom zape¬ ljuje v greh ! Več glasov mej pričujočim : V jamo s kritikunom ! }aka Božičev : Pevke naprej ! Hočemo jih videti - in jim ploskati do zore ! Pevovodja jih je najel, ter nam jih je skril, da nas iznenadi. Več glasov : Pevke naprej ! Peter: Ne bodite abotni! Jaz sam sem presenečen, in ne vem od kod prihajajo ženski glasovi! Luka : Orjaške vile so ! Orjaške vile! bebci! Več glasov : Nemogoče! Pevke so, pojdimo jih iskat. Luka : Le idite, ali varujte se viline jame ! Jaz in Mate vas hočeva spremljati, dobri priči, da jih ne iztaknete. (odidejo vsi razen Petra) X. PRIZOR. Pet«r Hudournik in vila Živa, ki se prikaže od strani viline Jame ter ostane nekoliko oddaljena od Petra. Peter : Kdo divno rajsko ti bogojavljenje čarobnih solnčnožarnih si oči, da skozi neprozorno mi življenje sijajem svojim segaš mej ljudi ? Sem uborne koče jaz. človeški plod, brez slave in zaslug, neznan povsod. Kaj s tvojim me Božanstvom naj zbližuje, v čem moje naj ime se odlikuje ? Živa : Po petju ptica se pozna, ne po imenu, vrlina ti tiči v krvi in plemenu; ime je last le tvojega patrona s pridevkom znanega očaka Simeona; prišel je k nam iz jutranjih dežel, nekoč postavil se je trikrat v tajbo, prej ko petelin dvakrat je zapel; pri tem pa ulogo je igral lukavo, ker je trpel, da Bog mu tepen naj bo samo. da svojo kožo reši zdravo. Peter: Ti moje rodoslovje znaš natanjko, na pamet kot računar poštevanko. - 41 - ŽiVa : Poznam te dobro, bolj me še zanima izmeriti do duše pobratima, zato povej kaj tvojej pesmi bilo je v ubranih glasili pravzaprav sprožilo ? Peter : Ak petja glas z besedami se strinja na mojo te ljubav naj jek spominja. Živa : Halia ! Ti ljubiš ! Ktero ? — Močno ? — vroče ? Peter : Njo ! toplo — da topleje ni mogoče ! Živa : Kje ti je dekle venčano v kraljico ! Peter : Povsod; ker ustaja z jutranjo danico, zapada z žarnim solncem na zahodu, ko dan trepeče v nočnem preporodu, o njej srce neumorno vedno sanja, povsod podoba njena me preganja. Živa : V popisu dekle se mi razzodeva, ki moč Božanstva bitje jej obseva; vkovana v zvezde njena je palača ! kar zemlje se drži. v zemljo se vrača ! Peter : Ta ostra psica mi ne uzbuja kesa, da ljubim deklico brez upa nade, da strmoglavim sam v zemljo propade, ko ona bo povzdignjena v nebesa. Živa : Junaška tvoja je ljubav, neskončna, vsa ogenj, plamen žark, toplota solnčna, ki v lastnem svitu se raztaplja in gori. da milijon svetov od nje živi; zato iz tvojih srčnih bolečin postavim živ ti neminljiv spomin ; izročim rojstnej tvoji te usodi: junaštvu v čast in , slavo „kamen bodi“. (Živa izgine, Teter ostane na mestu Jcakor okamenjen). XI. PRIZOR. Nastopijo Liuka Gorjak, daka Boiičov in dohodniki (urlaubarji). Peter Hudo¬ urnik stoji na mestu trdo kakor kip. Liuka in Jaka se mu bližeta prva, za njimi dohodniki. Jaka : Peter ! Kam so ušle pevke ? Stoji kakor da bi bil k zemlji pribit. Zamaknjen je ! Peter ! Daj uzdrami se ! Luka: Peter! (prijemši ga za roko) Ti si skala! — Ta pot ne bo lagala vaška babica, ko poreče, da je čula pri tvojej zibeljki šepetati vilo 42 — rekšo, da boš nekdaj skala! (Nekateri izmed pričujočih se dotikajo Tetra kakor da bi se hteli prepričati, kaj je na Lukovi trditvi resnice). Več glasov : Resnično okamenel je ! Skala je ! Luka : (se odkrije drugi ga posnemajo) Fantje ! Klobuk raz glavo ! Izzujmo čevlje, kajti sveto je mesto na katerem stojimo, posvečeno ne¬ umrljivim vilam ! Matko : Jaz zatožim vile radi skalovitega umorstva! Več glasov : V jamo s kritikunom ! Luka : Želeli šemo si leta in leta, da bi dobili kedaj vsaj enega svetnika izmed svojih. Toliko jih imamo pa skoraj vsi tujci ! Evoga do¬ mačina ! Postavile so mu vile večen spomenik ! Vsi : Slava mu ! Živele Orjaške vile ! Luka: Bog te obvaruj Peter. Pri Vilarju na Orjaku, ko se vrne obitelj iz Podmelcev, bodi še nocoj osmina v tvoj spomin ! (odidejo na desno. Takoj za njimi prihajajo od leve strani Mara, Martin in hčerki Jelenka in Savka Vilar, par za parom). Martin : (ko se mimogrede nekoliko ustavi z Maro poleg Tetra) Glej ! Glej ! Glej ! Dali so nam novega svetnika ! Kar čez noč nam je uzrastel ? Mara : To je baje sveti Ciril ! Martin : Nikakor ! Sveti Ciril ne ide na stražo brez brata Metoda. Drži se ponosno, kakor sv. Auguštin na pratld. Ali lonca mu ne dostaje na glavi. O svojem času sem se pritoževal županu, da nemarno niti mezinca od kakega svetnika na Orjaku ! Dejal je, da ga dobimo, ko si ga ne bomo pričakovali. Izposloval nam ga je nemudoma! To je vse njegovo delo ! (nadaljuje z Maro svojo pot) Savka: (mimo greda poleg Tetra proti Jelenki J Saj to ni noben svetnik. Peter Hudournik županov sin je. (skrivnostno) Ko govori z dru¬ gimi sem mu jaz vedno na jeziku, a ko je blizu mene, ni besedice iz njega. ( Vilarjevi odidejo na desno) XII. Nastopi vila Zorka ; Peter Hudournik, še vedno zamolknjen. Zorka : On je ! Otrpjen — mojih uzdihov — kij) leden in mrzel — kakor skala trd, je sestra Živa ga zaklela v hip, povila mu telo v kamnjeno smrt. (objemivša mu desnico) Življenje roka v roki ti razpredi, ljubezen mojo dečko vso izvedi; ko angelj tuge grobljem te obsiplje na srcu se ogrej, ki zate utriplje. 43 — ( Naslonivša mu glavo na prsi in ob je niša ga) Polagam glavo svojo ti na grodi, čuj dragi me, spet živ in srečen hodi! Usmiljeno nebo z menoj se joka, a ti ne zreš v očeh solzit potoka? Zastonj ječanje v nemo gluho noč ! Božanstva šini životvorna moč, da živo iskro iz usten mi požene na ustne, ki naj v dušo te zadene : Tak zemlja v cvetju se zbudi in snubi ; ko oživljena spomlad jo poljubi; znak časti hrepenenja, zlatih nad na ustne utisnem ti — ves svoj zaklad. (Ga iskreno objame in poljubi na ustne ) Peter: ( kakor prebujen is sna) Kdo rajska deklica si ti. Od kod ? Zorka : Iz jame sem doma — dekle od tod ! Nekoč od doma jemal si slovč, odhajal v širi svet si med vojake, večerno solnce je umiralo, v poslednjih žarkih jaz sem trepetala in štela težke tvoje sem korake ; takrat sem dragi prvič te poznala, ganile so me tvoje solze vroče : oj srečen kdor pred devo srčno joče!’ Odsihmal za teboj drvim povsod, bil za me je osoden tvoj odhod ! Peter : Kako ti divno bitje je ime ? Zorka : Sestre nazivljajo se Zorko me ! Peter : Jeli očka, mamica ti še žive ? Zorka : Sirota- očka ne poznam, ali hudo mamico imam, ki kara me razkačena; ker v to sem vsa zaljubljena. Peter : Oj Zorka zase vsega si me unela, v poljubu tvojem utaplja se ves svet, dekleta za me nima ga dežela, da tvojega doseže lica cvet; pa tudi, če bi bilo je lepote na zemlji, najti tvoje ni milote ; — 44 — kder svetš ti, tam solnce mi zahaja, ker lepši je od solnca tvoj sijaj, mileji je od zarje tvoj smehljaj ; brez zvezd nebh, brez tebe ni ga raja! pozabil sem na zemljo in nebo, ko sem zagledal v tvoje se oko ; vrnila duh si mrtvemu telesu, le v tvojem čital solzo sem očesu ! Na veke Zorka ves ostanem tvoj, in zate rad grem v vodo v ogenj v boj ! 1 . 2 . Zorka : Nikar me ne pozabi, kder križajo se poti, ko usodne vile vabi oneganje v tihoti; na pir gredo, sladko pojo, ljudem osodo meljejo. Nikar me ne pozabi, ko moti te skusjava, k dekletu drugem vabi ljubezni strast nezdrava ; čuj slutnje glas, ne bodi v vas, sicer nezgoda pojde v klas ! 3 . Nikar me ne pozabi, ko vihra noči kasne srcb pogum oslabi, na nebu zvezde ugasne; takrat na moč upij na pomoč, dotlei preljubi lahko noč! Oba : Prisegi je vsemir navzoč, v spominu večnem naj ostane ločitve najine prerane pozdrav nezaben „Lahko noč !“ (Zagrinjalo pade). Tretje dejanje. (Dogaja se na Orjaku, v Vilarjevi suhoti; prostorna kmečka soba; na primernem kraju stojta kolov)at in miza.) I. PRIZOR. Nastopita Grgo Smokviea in Šime Oblokar, Grgo : Danes sta prišla na ogledi Pavle in Stefe ; z gospodarjem krožita okrog po vinogradih. Savica pričakuje Katro, da donese po starem običaju kolač teti Urški v Kal — in jej razkaže zlatanino — Jelenka pojde še le prihodnjo nedeljo. Katra je utepla gospodinji v glavo, da ni sreče, ko se dvojčki omožiti hkrati, da hi tudi hkrati nosili kolač. Seveda to ne diši po kolaču, ampak po prazni veri. — Moj Bog koliko ovinkov in oneganja, predno se dvojica uzame v zakon. Naši prvi stariši pa so se možili bosi in nagi! Šime : Kako pak ! Kaj pak ! Ta čas niso poznali kolačev ! Grgo : Pa — misliš li da vse to obotavljanje kaj hasne ? Hm ! Savica ni za Štefana! Sime : Kako pak ! Kaj pak ! Štefan je za njo. Grgo : Nikakor ne ! Dokler ni kolač načet, se zaročenci še vedno lahko skesajo. — Ne verjamem, da tetka iz Kala načne kolač, preje ko pojde Savka pred oltar. Šime : Kako pak ! Kaj pak ! Tetka ga ne načne, ker ima slabe zobe, a nje soprog rad grudi kolače Bog ! ( Sime odide). II. PRIZOR. Nastopi Martin Vilar in prejšnji Grgo. Martin : Grgo ! Ti ostaneš nocoj v mlinu pri delu ! Jaz odidem takoj v Podmelce. Izročim ti svojo suhoto. Grgo : Hišo, mlin in žival uzamem rad v svoje varstvo, ali gospo¬ dinjo in Jelenko izroči komu drugemu. — Jaz sem prestar zato, da bi tolažil ženske, ako se zopet zakašneš in bi te bilo treba iskati v pozno noč z lučjo okrog po samoti. Martin ; Ta pot bodi brez skrbi. Obvestil sem že Maro, da naj spi v miru, če bi se utegnul kje zamuditi. Grgo : Dobro! Dobro! Srečno pot jaz grem h kolesom (odide). III. PRIZOR. [Nastopi Savka, in prejšnji Martin Vilar. Savka prinese sebo£ dva povezka v belih prtih, v vsaki roki enega. Savka : Očka ! dopolnjeno je ! ( polagaje en povezek na mizo). Tu je pripravljen kolač za tetko Urško iz Kala — ( polagaje drugi povezele) tu so moje koravde in moja zlatanina, da jili po materinih navodilih raz¬ kažem tetki! Pričakujem Katro, ki me ima spremiti v Kal. Martin : Prav tako! Srečno potujte s Katro, in Bog te čuvaj na poti in povsod moje dobro dete ! Ali, ne hodite na bližnico po dolini črez most, temveč uberite pot po rebru okoli hriba. V poldrugi uri do¬ spele pri hladu v Kal. Crez most, pravim nikar, ker je poslednji dni hudournik narasel. — Jaz odidem v Podmelee, mejtem ( podavši roko Savici ) z Bogom Savka ! Savka : Z Bogom očka ! Martin : (ki še vedno stiska hčerkino, roko). Solza, ki ti igra v očesu mi je priča, da iskreno ljubiš in spoštuješ svojega očeta. Se enkrat: z Bogom Savka! Savka : Z Bogom očka! ( Martin odide). Savka : (sama) z Bogom ! — Morda poslednji krat! Kako slovesno in žalostno mi zveni v glavi očetov pozdrav, kakor votli glas zvonov, ko spremljajo mrliča v grob —- oh, kdo mi odvali težak kamen od srca! — očetova volja sili me, da se odločim za možitev, za novo dolgočasno, pusto življenje s Stefanom. Vse moje skrivne misli in čutila streme pa za Pavletom! — Od tod moj notranji boj, moja bol — moje gorje — in neznana slutnja, da bom nesrečna vse svoje žive dni.! Le smrt je v stanu rešiti me iz tega mučeništva. — Cuj materine stopinje se bližajo ! (Nastopi Mara, ki se napoti h kolovratu, sede in pome presti). IV. PRIZOR. Mara in Savka. Savka : Oj mamica ! Tako tihoma in lahno ste prišli, kakor nekoč, ko sem še otrok počivala v postelji hi ste se mi vi po prstih prebližali, ter rahlo sklenivši se mi nad glavo, skrbno prisluškovali, da li spim — —■ dišem, ali budim — in, ko ste se prepričali, da je odprto moje oko in vam verno zre v obraz, — poljubili ste me srčno. Oh zlati prvi spomini nezavedenih otroških let! Mara: In srečni utripljaji materine ljubezni! Savka : Zakaj mamica, se vam je vedno solzilo desno oko, ko ste mi rezali kruh ? In vas je obhajal strah, ko me je le za hip pogrešala skrbna vaša zenica? Tudi Jelenka vam je bila pri srcu uzraščena, ali ■i? — mene ste večkrat obožavali, objemali in poljubovali, nego njo — in vselej sta spremljala te mehkosrčne čine materine ljubavi jok in ihtenje — zakaj mamica ? Zakaj ? Mara : Zato, ker si se mi vedno v srce smilila — neka nezapopad- ljiva slutnja krči mi dušo Savka, vselej, ko te gledam v lice, da se mi moraš smiliti, ne da bi vedela razloga zakaj. — Jelenko ljubim z veseljem, r ali tebe z trpljenjem. Savka : Nočem vam biti dlje nadležna mamica, dajte da vas še srčno objamem in poljubim, predno odidem ( objame in poljubi Maro, ki je ganjena do jokaj. Ko dojele Katra, recite jej, da jo čakam doli v mlinu kder se poslovim od Jelenke. -— Z Bogom mamica z Bogom ! {vzame povezka in odide). V. PRIZOR. Nastopi Katra Bobkova s krstno opravo in pre^šna Mara. Katra : Bog s teboj Mara! Mara: In s teboj Katra! Kakšne novosti nam donašaš ? Katra : {ko je žela poleg Mare). Vsa vas šumi danes o dogodku v Stajah. Kar se je Hudourniku pripetilo, kaj tacega nismo še culi v naših krajih. — Čudeži se gode med nami! Mara : Stvar je malodane vže pozabljena! - Taista se. pretirava. Peter je baje zaspal! Ali pa ga je napadla kaka druga težava; ko mu je odleglo šel je zopet svojo pot. Katra : Kaj pa da pozabljeno ! Kaj pa da zaspal! Kamen je bil postal, kamen. — Ko so ga pa vile zopet omehčale, kakor cvetek na smokovini, onemil je ir sedaj molči kakor zid. Pomisli, ravnokar sem mu povela, da ponese, Savka kolač teti v Kal. On, ki je bil tako gostobe¬ seden, ko se je le govorilo o Savki, je danes molčal in niti besedice ni bilo iz njega! Posla ima s kako vilo pravim jaz, zato mora molčati! Mara : Zakaj bi prekrival, kar je videlo mnogo oči ? Katra : Vsako oko ne vidi, kaj je za zastorom, ki ga znaj; iztkati vile, in vsako uho ne sliši njih skrivnostnega šepetanja, pevanja, mamljenja, namigovanja in zapeljevanja, in kdor vidi, mora djati usta pod ključ skrivnega razzodenja. Mara : Kakr V 'j Katra : Tako m tako ! Ako Peter pozna ime zaljubljene vile in ga kedaj izda rngubi sebe in njo. Če izdana vila gre skozi ogenj se sežge, če plava v vuui vtone, če šviga po zraku se razleti, če se nahaja v vojski jo zadene smrtna krogla, in naj se že nahaja kjer koli si bodi jo nič več ni. Mara : Naravski ! Kdor ljubi priložnost v njej pogine! t — 4S - Katra : Nasprotno! Dokler vila tajno onega*), plava v vodi kakor ribaj leta vzraku kakor ptica, v ognju se je ne prime plamen, v boju se je ne dotakne meč, in jo ne prebije krogla; po zimi jo ne zanete sneg. po leti jo ne preuzame vročina in kjerkolisibodi srečno živi tjevendan. Mara : Moj Bog kako slabo vero imate v vasi o naših Stajah, in vendar, kako priljubljena in divna samota je to ! Katra : Res prekrasno je križivšče na Orjaku, — ali prenevarno, če človek ni oborožen s posebnimi blagoslovi! Cuj in strini kaj ti pripove¬ dujem o njem: Ta čas ko smo po krstu tvojih dvojčkov imeli pri vas botrinje, vračala sem se jaz s to le krstno opravo pozno po noči domov. Ko sem šla črez Staje, postala mi je cula naenkrat tako težka kakor svinec. Komaj sem jo ulačila seboj in dospela žnjo v vas ! Grede mimo farovža, v katerem je še gorela luč — zavekalo je neko dete v culi — in pred menoj stala sta, kakor da bi mi jih bil kdo naslikal, dva tuja gospoda: „Katra! Pojdimo krstit 1 ' — me je skrivnostno ogovoril eden izmed njiju. — „Jaz pojdem za botra", oglasil se je drugi. Kakor zmo¬ čena stopila sem v farovž, kjer so gospoda še kvartali, in kmalu za tim bili smo v cerkvi in krstili dete rajske lepote ne vem na kako ime. — Izšedši iz cerkve, poslovila sta se tujca in, ko sta odhajala, se je oglasil tisti, ki me je vabil h krstu rekši: Jaz sem Hu . . . Hudič — sem upila jaz za njim. Se li 'nisi bal križa blagoslovljene vode, molitve, sveč in gospoda nunca? — „nema moči do mene" je odgovoril ker je vašemu gospodu nuncu izlezila dušica iz srca v trebuh. Okašljal se je in zakro- liotal - in izginila sta tujca. Ko sem prišla domov in hotela poviti dete — oj čudež — bila je cula prazna! Mara : Nisi li nikoli govorila o tej stvari z gospodom nuncem ! Katra : Govorila, govorila, ali žal, da nikoli na tešče. Zato me je gospod nune vedno zavračal, da sem bila pijana. Ali krstne knjige pač niso pijane in jasno podpirajo mojo pripovedko. Ravno na tisti strani, kjer je popisan uprašalni ponočni krst, je vse tako počečkano, da ni mo¬ goče nič proizvedeti, ne o krščencu, ne o očetu, ne o botrih. Je že hudič tako zamazal, da se ne izve da je on kedaj sodeloval pri krstu. A go¬ spoda nunca je sram, da ga je vrag premagal, zato molči! Mara : Skoraj me spreleta strah za moji dvojčki, ko uvažujem, da se ti je kaj sličnega pripetilo tistega dne, ko ste bili, Savka in Jelenka krščeni. — Katra : Z dvojčki je res križ. Pravijo, da ni nikoli obojica srečna. Ivo eden poje drugi joče, ko eden živi drugi umira. Sicer pa nesreča *) Mej primorskimi Slovenci pomenja onegati negovati in posebno tajinsueno kaj počenjati. » 49 — nikdar ne počiva — ali, da nas je ni strah, nam je tim manje nevarna! Požuriti se nama je se Savko, drugaei naji sreča noč na cesti (ustanete). Mara : ( odhajaje s Katro med potjo). »Srečno potujte ! Katra : Mej tem ostani zdrava Mara (odhod). VI. PRIZOR. (Sprememba prizorišča. Križišče v Staiah kakor v prizora VIII. drugega dejanja). Nastopita Sovka in Pavle; srečata se na križišču prihajavša vsak od nasprotne strani. Pavle: Tam-le na „¥1-1111“ pričakuje te Katra, ki si jo poslala naprej s kolačem. V pogovoru sem jo pustil s Stefanom. Obvestila naji je, da je že odšel tvoj očka v Podmelce. Savka: Prav! — Pavle! Sedaj sva na samem in mogoče nikdar več. Čuj Pavle ! Poslušaj me ! Pavle : Govori Savka, govori in povej mi vse, kar ti je na srcu slobodno in odkritosrčno, kakor se iskreno potoži brat bratu in prijatelj prijatelju ! Savka : Ko bi le znala in mogla dostojno odkriti svoje gorje ! Pavle : Posnemaj nežno dete, katero se je komaj naučilo izgovarjati nekoliko besedi, pa ko le eno samo zajeclja, priljubi se vsakomur, kdor ga posluša. Savka : Oh — Pavle.Jaz ljubim .... hudo .... strašno . . . Pavle : (osupnjen). Koga ljubiš Savka ,.Pe-tra ? Ubogi Štete ! Savka : Uf . . ne .. . ne . . . . Jelenko sestrico Jelenko — ljubim tako hudo, da bi rada dala življenje zanjo. Pavle: Oh — Hvala Bogu -. zopet dišem, kakor prebujen iz težkih sanj ! Savka : Vzemi ta povezek in izroči ga Jelenki! Vso mojo zlatanino n moj e koravde naj razkaže ona teti. Jaz jih ne bom nikoli več nosila. Pavle : Nikoli več ! Tako bi se le grob izrazil, da ga ni ogrozna smrt obsodila v večno molčanje. Savka : Grob je srečnejši od mene, on molči, ker počiva v njem tiha smrt, ali v meni cveti mlado, burno življenje, ki zatira srce in mi maši usta, da ne smem dati duška svojim čutilom. Pavle : Ni si li bogata nevesta — krasna deklica, da sloviš daleč v okolici svoj oj lepotoj ? Savka : Cernu je meni bogatstvo, čemu lepota, čemu ves svet, če mi jih ni dano uživati. Vzemi povezek — pravim, in daj ga Jelenki in, ako ga ona noče, oddaj ga prvemu beraču, ki ga srečaš na cesti. Pavle : (vzemši povezeke v svoje roke). V shrambo jemljem te dra- — ?0 — gocenosti in izročim jih Jelenki. Moja mamica ima dovolj takih reči. Tvoja sestrica ti vrne dvakrat toliko, ko pojdeš pred oltar Stefanom. (hoče oditi). Savka : Ne hodi še stran Pavle — samo še eno besedico iz mojih ost ! Pavle : Govori! Govori ! Savka : .Taz te ljubim in umiram za te ! Ne morem drugače! Pavle : Oj sramota, skri se, da ne mrkne solnce in ne zakrije svo¬ jega obličja beli dan. — Beži Savka, beži dlje ko te nesejo noge in, ko leže na zemljo temna noč, naj ne mine nikoli več, da ne posveti sviti oba v dno tvoje duše in ne razodene svetu zgražanja krvi! — Sovraži me Savka — in drži se daleč od mene, sicer se ne upam več pred Jelenko (odide naglo s povezlcom). Savka : (sama). Kam naj se skrijem h Kam naj idem ? Kam naj bežim ? Saj ni ga kota ne kraja na svetu, kamor ne bi šla senca moje sramote z menoj. S kakim obličjem pokazati se Jelenki? S kakim očesom zreti v materini ljubezniv obraz? Duri do njegovega srca so zaprte za vselej. Le ena sama pot zija pred menoj na stežaj odprta — konec hlimbe, smrt — kako blizu mene reži jama o grozna misel ! VII. PRIZOK. Nastopita prejšnja in Štefe Podmelc. Štete : T ako globoko pogreznjena v misli Savka ! Razvedri se in raduj se dneva, ki v kratkem napoči, da postaneš moja nevesta. Savka: (kakor da se izdere iz težkih misli). Uf! Štefe ! — Ne muči m e dlje z ostudnim predmetom. Ne maram za te — sovražim te iz srca da le črhneš besedico o zakonu ! Štefe : O čem drugem naj govorim se svojo zaročnico, ko so že za¬ pisane in tečejo okliči. Savka : Najine okliči niso potekle od srca in so le izraz tuje volje ; glas ljudi, dim, ki se razkadi brez užiga in plamena, ko je poslednja iskrica pomrla na tlečem oglju. Ti me ne moreš, — ne smeš ljubiti, ker te jaz sovražim. Kakor brata bi te upoštevala, kakor moža bi te zani¬ čevala do smrti. - Preč s krinko ! Pokaži se kar si, odstopi in imej usmiljenje z menoj ; lože je tebi pasti v nemilost najinih starišev, nego meni slabotni deklici. Štefe : Smiliš se mi Savka, - ali tudi samemu sebi se smilim. Tvoja odkritosrčnost ginila meje do duše. Tebi je v srcu drugi, meni druga. Savka : Olajšuješ, mi trpljenje ! Štefe : A tebi je odpomoči. Za me ni je pomoči ! Savka : (ognjeno) Osreči deklico, ki jo ljubiš ! Štefe : Je soseda tvojega srca ! Oh Jelenka ! 51 — Savka : (zakrije z rokami obličje) Usmiljeni Bog odpusti mi moj greli! (se zaleti proti jami) Jama pogrezni na veke sramoto! (izgine za grmovje). Štefe : Savka! Savka! Stoj! — Jama! Jama! Hu! —Strmoglavila je že vanjo. Cuj votlo grmenje po jami, kakor bi težka topova krogla povita v volno butala ob skalo,in drla v dno. Cuj — kako škripljejo — se lomijo — hršče kosti lepega telesa, sad materine ljubezni, materinega trpljenja! Udirajo se stene za njo — kako še vedno bobni, kakor bi gore metale svoje skalovje v jamo, da zasujejo strahoto obupa. Vedno dlje in dlje, globje in globje, izgublja se jek brenčanja — ginjeva — razdonelo je, — kakor da se je vse že razdrobilo v prah. Hu -— le tihota, — smrt, diše iz jaminega žrela — in preganja me v strah in trepet! Oh zakaj sem odprl brezno svojega srca? Umoril sem jo z eno samo besedo. Kajn ! Kajn ! Kajn ! (odide naglo na levo proti Podmelcem) VIII. PRIZOR. Nastopi Peter Hudournik. Peter : Izginila mi je bila že iz spomina Savka, a danes, ko mi je vaška babica pripovedovala da ponese kolač teti v Kal, zavrela mi je zopet kri za njo. Prva ljubezen ne usahne nikoli. Moram govoriti ž njo, vsaj enkrat, če tudi posljednji krat, da jej povem kako goreče jo ljubim, ter, da mi srce ne da mirti, dokler ne usliši mojo ljubezen. Dotečem jo na poti, ali pa jo dobim pri teti v Kalu. Vnamen jo in spreobrnem, — ali pa uzamem od nje slovo. A ustavi se noga in postoj nekoliko tu na križišču. Car lepote, •— vila Zorka usiljuje se mi v spomin ! — nje ža¬ ganje me plaši: „Cuj slutnje glas; ne hodi v vas“. He! prazne sanje — petje, godita, napevi — zvenenje v glavi, vse je bilo morda le delovanje krvi v spanju, ko sem se bil zamolknil, ter so se ponočne sapice in lunini žarki igrali okoli mojih usten in stekli v dozdevni poljub. Glej črni oblaki se zbirajo, na obzorju ! Treba naglo od tod. Po dolini črez most jo za¬ vijem. Moram, moram še nocoj k Savki! (odide) IX. PRIZOR. Nastopijo vile izuzemši Lijubiea, Zorko in živo na čelu Osveta. (Nevihta, grmenje, blisk in tresk, šumenje oblakov in vod&) (poje vilin zbor) Šumi oblakov črnih let. grmenje votlo stresa svet, in bliskov užig in treskov udar na zemljo puše sem vihar; in vriš pritiska, tuli, piska, kot v rog bi trobil sodnji dan, odklepal peklu plamen bliska, da v strelah šviga hrib in plan; nebo je zvezde vse poskrilo’, pretrgalo oblakom krilo, in v plohi dere srd z neba : nam jama je oskrunjena ; prerana smrt zapira pot, človeška kri -— nam brani uliod ; za strast ljudi, za tuje grehe, sestre ostale smo brez strehe ; v zatišjih ždi vsa živa stvar, zapisan dom nam je v vihar! (se razidejo na razne strani ) X. PRIZOR. Nastopi vila Zorka. ( sama ) 1 . 2 . Na križišče ni ga, ni ga, koder kaže pot nocoj, sila vihre zanj me briga, v dolu, reke nepokoj. Alj — nevihta bi prestala, uklonila se rok, močem, ko bi jaz ga zakopala v presrečni svoj objem. 3 . V dolu pa je smrt na straži, venec spleta žalnih rož, ko ob most valove draži, Hudomuh, povodni mož. Petrov klic iz doline : Zorka ! Zorka ! na pomoč ! Zorka : Ojoj meni! klic na pomoč njegov je klic v strašno noč ! Usodni storil je korak, pozabil opomin, nejak ! Prelomil možko je besedo, se vjel nesreči je na sredo. Petrov klic iz doline opetovano : Zorka! Zorka! na pomoč ! Zorka : Nahaja se v smrtni sili! Kak se mi ljubi v srce smili! Lovit zanj, pojdem se z vetrovi; borit in ruvat se z valovi; kder utaplja se, — na mestu onem ga rešim, ali ž njim utonem. ( izfrli na levo) — o3 — XI. PRIZOR. (Vremenska sprememba; na obzorju se kažejo sivosrebrni oblaki za kojimi se skriva luna, kar se čejtokrat godi po nevihti. Nastopiti Katra in lepa Urška iz Kala. Katra : ( potoma ) Kam je neki izginilo dekle ? Gotovo se je skesalo po poti, ko me ni doteklo ter se vrnilo domov ! Urška : Moj Bog, samo da bi se ne bila Savka ponesrečila mej nevihto ! Zlatanino je imela seboj. Lahko jo je tudi kdo okradel v tej strašni samoti. JSLastopi Hudomuh od leve strani, ko se Je nekoliko približal ženama postoji na mestu pred njima. Katra: Kdo si? če si peklenšček poberi se od tod. Nosim pri sebi blagoslovljeno vodo, — rože — svečo — od treh kraljev ; da se te drži v resnici hudičev nos, ne smeš se muditi v mojej bližavi! Hudomuh : Me ima nahod ; nos mi je poln zraka in vode. Zaprta je veha vsem tvojim blagoslovljenim dišavam. Katra : Nikakor ! Le počakaj ! (išče z eno roko po žepu pomagaje si z druqo da udrži krstno opravo) Naj dobim žeplenico, zapalim ti špajko pod nos ! — da ti ne zadiši do peklenskega brezdna, potem nisi vreden hudičevega imena. Sram te bodi ! Hudomuh : Le potolaži se Katra. Vsega tega blagoslovljenega orodja tebi ni treba. Dovolj je, da poveš, koliko let si stara, pa gre zadovoljno vsak hudič rad od tebe. Rajše bi se kdo zanimal za tvojo drugo, lepo Urško, ali, tudi ona je že odcvela. Katra : Tedaj nočeš satan od mene ? Hudomuh : Nočem ! Katra : Zakaj nočeš ? Hudomuh ; Zato, ker se mi ne ljubi. Katra: Beži — beži! ti nisi hudič — ti si šjema, pritepenec, potepuh, navadni slepar ! I)a si ti hudič, bežal bi pred menoj — kakor tristo hudičev — mej zagovarjanjem, — ali pa bi se z menoj pošteno in pravilno prepiral, dokler bi te jaz ugnala v kozji rog ! Hudomuh : Ne bom se s teboj prepiral Katra. Bodi uverjena : hudič pride pote še le tedaj, ko mu vse stare babe pobeže iz pekla, in ne bo imel več nikogar, ki bi mu pestoval otroke in kuhal prismojene žgance. Katra : Ti si bedak in ne hudič ! Drugače bi ne uganjal burk se svetimi rečmi, ampak pokoril bi se jim kakor vsaka druga poštena krščena duša. Ti nisi vreden mojega zagovarjanja. Skoda, da nimam pri sebi lopate. Hudomuh : Nu ! nu! Katra! nikar se ne huduj ! Jaz nisem pravi hudič, odpadek sem od njegovega rodu. — 54 — Katra : Kako da ne ! Moja špajka zadavi najhujšega hudiča, tudi če se vrže v samega bika. Hudomuh : Pravi hudič je bil še le moj ded. Ko se je nekoč kopal v Rožani, pustil je zarod v nekem ribjem jajcu. Od tega je potekel moj oče, in jaz sem njegov sin Hudomuh povodni mož ! Ker sta bila pa moj ded in tvoj ded prav dobra prijatija, ohranili smo zakonski in postranski hudiči tudi potomce, —- posebno tebe, v dobrem spominu. Katra : Prav lepo se zahvaljujem na vaši blagonakljonjenosti. Hudomuh : Glej tisto dete, ki si ti nekdaj nesla h krstu bilo je moje dete, spočeto po neki vili. Nastopi Hujsk od leve strani. Hujsk : Mudi se nama pajdaš. Morava v vodo ! Hudournik se zopet povrača v strugo. Hudomuh : ( kazoč na Hujska, Katri) Evo tu ti je moj kume Hujsk, ki podpihuje valove in goni reke črez bregove, da nama je mogoče včasih na zrak. On je držal ubogo dete h krstu — videla ga bodeš še nocoj ! Katra : Prav ! Prav ! Ali, — ako bi utegnilo biti kedaj, še kaj po¬ stranskega, krenita rajši kam drugam, kajti jaz ne maram takih reči, po¬ sebno ne brez petice pod palcem. (Hudomuh in Hujsk odideta na levo) Urška : Ob Katra! da nisem umrla od straha ! Katra : Zakaj ? Saj niso hudiči tako hudobni, kakor jih slikajo. Vidiš, da me imajo celo v dobrem spominu. Urška : Hu — glej kakšna svitloba prihaja ! Katra : Vile se bližajo pomaknive se tje kam v zatišje! Gledale bove od daleč čudežem v obraz. (odideti na desno ) XII. PRIZOR. (Vile strežnice donesejo na primerno okrašenih nosilih mrtvo Zjrko. Ko sojo posadile na sredo odra jamejo jo opletati. Precej za njimi nastopijo druge vile med katerimi se odlikujejo po ob eki Osveta, Živa in Ljubica. Mej opljetanjem se vile prikladno uvrščajo oZrog mrtve Zorke. Razun Žive nosijo vse vile seboj košarice z ru avim belo rudeče višnjevim cvetjem. Nekatere izmed njih drže v rokah tudi šopke od višnjevo — modrih cvetlic (žveček) — koje polagajo mej opletanjem ob zglavje in znožje mrtve Zorke). Osveta : Solze utopite, gore me pokrite, da gledam v veke, vaše le globine, kder vladajo tišine, tmine skrite, kder solnca svit in vse življenje mine. Je ravnokar žarel obraz cvetoč, se že mrači jej lice v smrtno noč ! Kaj v neumrljivost nam je živa vera ? Gladina je neskončnega jezera, ki skriva v dnu praznoto, strah in smrt! Božanstva moč se Zorko nam je uzeta, nesmrtnost vil — pomenja grob odprt, s pogubo nje je vsaka prizadeta, ker šla za vse, je ena — vila — v smrt. Grešil Rožane ni usodni val, ki materi je dete pokopal, a kruta roka naj je okamenela, ki neumrljive vile ni otela! Ljubica : Ko jaz sem prehitela v naglem begu, je spala Zorka, mrtva vže na bregu. Živa : Nezgodi v dolu jaz sem priča bila : ko most porušila je reke sila, orglarja hudournik je zajel, v vrtenec videla sem ga zleteti, v njem plesati, sukati se videti kot pero, ko ga veter je objel; nastalo je v valovih kobacanje, ruvanje, plavanje, potukovanje; naval voda, — in človek v grel m se uspenjal je na vrb kot svinec v mehu, klic na pomoč, — ogrožen klic njegov, je tulil v srd razburjenih vetrov ; mu Zorka na pomoč je prihitela, planila v reko, da bi ga otela, a vihra z ust mi uzela je besedo : „izgini v vodi“, šla z njo reki v skledo ; in zdajci voda je oba pokrila, ž njim nehote sem sestro jaz umorila; v žrelo reke šla sem po telo, povlekla 'ga iz vode na zemljo. Osveta: Sem pač na svetu jaz nesrečna mati, da usodi hčerke moram vse izdati al, tak strupena kot si vila ti vodena, iz med hčera ni bila še nobena; ti bič sestra si, žolc od mojega telesa, sad, ki je pal predaleč od drevesa ; kder voda, vžig besne in kača pika, povsod nad tabo človek se spotika. — 56 — Živa : Kaj morem častna mamica zato, da meni je prirojeno vse to? Kar čisto ni kot solnca svitli žar požgem potopim spravim v smrt in kvar; pač Zorki sile bilo ni nobene, da za človeka v reko se zažene in, ker podleči moral on je usodi, ni trebalo zanj puščat duše v vodi. Ljubica : Na oder se mrtvaški ozri Živa in mrtvo sestro ntisni si v spomin; na parali, ki sedaj molče počiva v glasan ti bodi, resen, opomin : da je nje pad junaka, vreden kralja, ki našel v bitki konec je življenja — smrt njemu čast - nje od ljubezni vrenja smrt, vredna je usmiljenja, sožalja ; glej v mrtvi, še izraz se razodeva, kot bi zaljubljene oči za oknom skrite bežeče v noč, boje se zarje dneva, iskale te, prosile odpuščanja; na ustnih bledih tihi molk preganja te v jok — iz trdosrčnosti kamnite — in roki sklenjeni v spravi sveti se zde kot bi želele te objeti; ne vsekaj mrtvi sestri globlje rane, spomin pokojne naj do solz te gane. Živa : Oj blagor mu, kdor z vestjo še otroka tesnobo dušno lahko si razjoka, a meni se o solzah več ne sanja, od kar prebavila sem sad spoznanja; na parah neumrljive vile ni — da-li drugod je v zraku, vodi, v svetu, naj ustane, pride, hodi, govori; le živemu nje uklonim se pokretu al, pred menoj, otrpnjeno telo, mrlič — tvarina mrtva se vprizarja — človeško truplo, kri, kosti, meso, propala stavba — last brez gospodarja trohljivost vsa zapadla črvom v pašo in zemlji v gnoj — v pretvarjenje prirodi, kdor še verjame v veko večnost našo, v človeško smrt naj plune tej te bodi ! (odide na levo). — 57 - Osveta : Oj Zorka ti nesrečno moje dete božanstva žrtva matere Osvete ! ti bil je oče kakor jeklo trd, človekoljubje tvoja, v breznu smrt. Vse vile vsipajo iz košaric cvetje na Zorko in okrog nje pojejo L 2 . Z njo zvezda umrla je neba, Trosite cvetje angelji, mej rožmarin jo usadite, solzami svojimi kropite, naj v rajski rosi sladko spi. zgubile kit smo slavoloka, narava vsa za njo se joka ker angelj šel je iz sveta. Oj Zorka, Zorka miljena iz klasa zrnice odbrano. preranoj smrtjoj v grob pobrano, ti zemlja bodi usmiljena ! (Zagrinjalo pade). Četrto dejanje. (Godi se v Stajah kakor v drugem dejanju. Prizor VIII.) I. PRIZOR. Nastopiti živa in Osveta. Živa : Gradu mogočnega, kje so zidovi, ošabnih stolpov dulasti vrhovi, prozorov jasnih raznobojni svit, ki jemal solnčnemu je žaru vid; kam zginil godbe je veseli hrup, dvoran nastanjenih, kje žuboranje, kje so zakladi, kje bogastva kup, ostrog zvenenje, mečev, kam rožljanje se razdonelo je ? — so li nekdanji železni vitezi svoj pir končali, ki davili so kmeta pri oranji in materam, za pseta, kri sesali ? Kje je nekdanja slava na Orjaku ? — Osveta : Glej ! naša moč jo je preobsijala, trdnjava v ruševino je razpala na zgražanje opreznim in v posmeh bedaku Trohne mogotci, poleg njih orožje; napuhu prah je in propast v podnožje. Kdo zlomil je osode moč nad nami ? Podmelci komaj znatni kraj ljudem, ki ležal vitezem je pod nogami, postal dandnes je novi Betlehem; v njem rastejo značaji nam jekleni, ki sili se ne uklonijo nobeni; okoliš ta, gora dolin, posestvo stoletja vil Orjaških je kraljevstvo; tu samotar sam ureja steze hoje, slobodno rod časti Boga po svoje; nad streho dvojčkov naša zvezda sije, osode tmo, nje večen svit prebije. 59 Živa : (skrivnostno) Pod streho dvojčkov se morilec skriva, če v sanjali vaška babica ne laže; ogroznega se nekaj tam Ošiliva, kar vilo Ljubico v sramoti kaže. Osveta : Strupeni jezik se naj ti zarase, da tvoj izraz je kriv izmišljotine, razuma dar na veke naj ti zgine, če je krepost razcepil v tenke lase, da vzore v kito hudobije vpleta, ki hčer mi in človeka v smrt zapleta. Živa : Saj vem, da mi porečeš, da sem zlobna, ko v zaščito starodavne časti razsajam, davim, kakor smrt hudobna ; ne klanjam joka se oblasti, čeprav srce pri srcu umoriti zahtevala od mene hi dolžnost; pravici vsak je čut srca prikriti, ker terja to pravičnosti ostrost. Osveta : Načel teh sličnost z mojimi se brati samo, da ti le hči si, — nisi mati — oj težka krona, ki mi venča glavo, kako hi rada se je iznebila, za ceno nje sem Zorko pogubila, in nova igra terja novo stavo — (potem, ko nekoliko pomisli, naglo odločno) zato le pojdi Živa, išči, najdi v Podmelcih, na Orjaku vse obajdi in, kjer istakneš huhodelstva sled, božanstva razžaljenje, vile strast, zločinca zalezuj, izvabi ga na led, nezvesti sestri pa nastavi past; za dar modrost ti bodi Salomona, tvoj delež materin, — oh — moja krona! (odide). Živa : (sama). Kraljeve krone dar me iznenadi; v njem slavohlepja živo seme klije, bodalo v srce bratu, brat zasadi, da s krono lastno teme si ovije ; kdor dere se za njo, naj smel v zaroti pogubi vse kar mu stoji na poti. Glej Zorka materina skrb — je preč, pa Ljubice sladkost me še uznemirja; — 60 - dokler ne starem še poslednji meč protiven moji nadi, ni primirja ; če Ljubice stran pota ne zasučem, ostane migljaj krone le pod ključem; zločinstva sum. leži na mlinarjevem sinu, a Ljubice oko je vedno v mlinu ; iz te dotike mreža se izpredi, ki sestro v smrt z ljubimcem vred zapredi ; razsodni naj sodnik z menoj deluje, in glas ljudi iz dogodkov znamke kuje ; na visli pojde mlinar po postavi, saj sestra sama se potem zadavi; ognenja vest — se s časoma ohladi, na glavi krona grehe vse ogladi! ( adide). II. PRIŽGE. Nastopiti Fratra in Barbara Bilka vsaka od nasprotne strani. Katra : Barbara ! Barbara! Kaj smo doživeli! Gorjaka so zaperli ! Pavleta iščejo. Ušel je neki od doma in se skriva okrog po gozdu. Pra¬ vijo celo, da je Vilar streljal nanj. Barbara: Bog bodi z nami! Kaj sta nakadila ? Katra : Preiskuje se, da li je Savka samovoljno šla v jamo, ali so jo pa drugi pahnili vanjo. Barbara : A — da ! Zato me je včeraj stražmojster tako natanjko izpraševal in poizvedoval za vse tiste perice, ki smo onega večera, ko se je dogodila nesreča spirale perilo tu doli „Pod Pečino". Mimogrede usta¬ vili ste se pri nas Mica Netopirjeva in njena hči ravno v hip, ko smo začule glas „Kajn, Kajn"', ki je prihajal iz loga in je donel nekako tako, kakor če kdo zaupije skozi veho prazne bačve. Se smijale smo se o tem dogodku, ker je Oliva nekaj opazila, na kar se je bilo treba smijati. Kaj je pa tebi znano o dogodku ? Katra : Oh mnogo, mnogo ; skoraj da nemam časa, da hi ti vsega dopovedala. Vsak hip se eden rodi, drugi umrje. Po noči, ko vidiš utrinjati se zvezde, vsak utrinek je solza, ki jo zvezda potoči, za človeka, ki se loči v tistem hipu od sveta. A samo vsako stoletje se rodi na svet kaka velika glava, zato pa ne gre mnogo velikih glav od istega stoletja pod zemljo. Od Orjaških vil umre vsakih sto let ena, in takrat pade ne¬ dolžna deklica v jamo. Ko sem bila 20 let stara, pripovedovala mi je moja pokojna mati, da se je pred 40 leti ponesrečilo neko dekle in padlo v vilino jamo. Ko je Savka strmoglavila v jamo je minulo ravno 60 let odsihmal. 61 Barbara : Koliko stvari znaš ti povedati o jami! Ti boš gotovo' dobra priča! Katra : Znani! Znam! — Kljubu temu ne velja gola resnica pri pravici — treba je vedno, da je nekaj laži vmes, da se more koga lahko potegniti na vislice. Sodniki nečejo in nečejo verjeti, da je človeku name¬ njeno umreti, naj vže umre danes ali jutri, od teve ali druge smrti! — Se mnogo mnogo Barbara, bi ti imela povedati, ali ne utegnem. Ribariti moram po rojstvih 5 ur hoda na okolu Bog s teboj! Barbara : Amen (odideti vsaka v nasprotni smeri). III. PRIZOR Nastopita Šime in Grgo vsak od nasprotne strani. Grgo : {sreča št se Himenom na razpotju) Ako stojiš z eno nogo na zemlji in drugo dvigaš za korak dalje, obstoj rajši na eni nogi, ali pa postavi tudi drugo na prejšnje mesto in ne hodi naprej, da se ne približaš, četudi za eno samo stopinjo nesrečnemu mlinu na Orjaku, kajti smrt Snvke spremenila je hišo v mrtvašnico. Šime: (ki postoji nekoliko na eni nogi) Kako pak! Kaj pak ! Skoraj, da se mi je noga ustrašila in se bojim dotakniti se zemlje, da bi me ne zavozila naprej ! Nu, hotel sem na Orjak, da te obvestim, kaj je vse zašumelo po vasi! o Gorjaku in Pavletu ! Grgo : Vse mi je znano. Bila je vaška babica že parkrat pri nas. Sime : Kako pak ! Kaj pak ! Vaška babica pobere vse podrobnosti po vsili kotili. Veš tudi, da so našli zlatanino pri Gorjaku, — da so ga odgnali v zapore ? Grgo : Zalibog da vem ! In še več, — da je Pavle pobegnil — ter da ga iščejo. Šime : Kako pak ! Kaj pak ! Iščejo ga iščejo, — pa ga ne morejo iztakniti. Morda ga je Vilar vže ustrelil ! Grgo : Kaj še ! Samo streljal je nanj ; — Vilar ne bi zadel niti mrtvega slona s kopitom ! Poprej bi trčil obenj, nego bi ga zadel. Na 40 korakov daljave je človek za 8 kubičnih sežnjev okoli sebe popolnoma varen pred njegovo puško. Šime : Kako pak ! Kaj pak ! Nehote, morda bi ga poprej zadel po sreči! Kaj pa počne uboga Jelenka! Grgo : Topi se v tihi žalosti z materjo doma. Včasih zahaja tudi sem k jami jokat in molit za sestro. Al, kar jama požre ne da več nazaj ! Šime : Kako pak ! Kaj pak! Skopa je vilina jama in požrešna. Grgo : Požrla je Savko in Jelenkine okliči. Hajd nazaj dobričina v vas ! Šime : Kako pak ! Kaj pak ! v vas, pa v vas, — al moja pot stane te frakelj. Grgo : Velja ! ( odideta ) — 62 — IV. PRIZOR. Nastopi Jelenka. Jelenka : Sama mi počiva v tej pustini presrčna sestrica, ne da bi jej mogla zrahljati gomilo, vsaditi jej dišeči rožmarin, izliti na grob vso svojo dušno žalost, izjokati solze iz oči ter tolažiti se, da mi spi malo pedi nižje od površja v blagoslovljeni zemlji srce, — ki je istočasno utripalo z menoj v blagem materinem telesu. Ali jama, — oh ogrozna jama, — loči in umika po neizmernih globinah nepozabno sestrino podobo daleč od mene ! — Pahnenja v jamo ! — Moj Bog nebeški! ( Pade na kolena in poglobi se v tiho molitev. Med tem nastopi Pavle) Pavle : Jelenka ! Jelenka : ( ustane ) Ti si tu ? Ti Pavle — morilec moje sestre ? Kaj bi rad od mene ? Palmi tudi mene v jamo, če ti je drago, samo, vedi, da pri meni ni zlatanine ! Pavle : Oh Jelenka vem, da je glas, ki se ti je ravnokar tresil na jeziku, — le sodba ljudi, — ali nedolžen sem ! Jelenka: Zakaj se pa skrivaš? Mirna vest ne beži! Pavle : Jaz se ne skrivam pred ljudmi, iščem le sodnika, ki naj me opraviči v tvojih očeh, in ta si ti sama Jelenka, ti edina! Jelenka : Jaz ? Pavle : Da ti! Poslušaj me in ne dvomi o mojem poštenju tudi če me ves svet obsodi! Ko je udaril glas med ljudi, da sem jaz oropal in pahnil v jamo Savko, napotil sem se precej k vam, da se opravičim pri tebi, ali tvoj oče me je že iskal s puško okrog, in ko me je srečal ne daleč od tod, sprožil je puško na me in, na njegovo srečo me ni zadel. Odslej sem se skrival, ker sem iskal priliko govoriti s teboj, preden padem sodniji v pest, ne da bi zaradi mene prišel v napast tvoj oče ; zlatanino sem dal v shrambo Gorjaku, da jo tebi izroči. Jelenka : Gorjaka so ravno zato zaprli, ker so našli pri njemu dragocenosti. Pavle : Gorjak, da bi tičal v zaporu radi mene ! Se od mamice se pojdem poslovit, potem pojdem prostovoljno pravici v roke! Le reci svojemu očetu, da mu od srca odpuščam (ko se je ozrl na desno) — Oh glej že zopet me išče ! Bog te obvaruj Jelenka ! (odide na levo) Jelenka : (sama padša na kolena) Oh usmiljeni Bog! Je li mogoče, da bi bil tako hudobnega srca in bi bil umoril sestro in mene prekanil! ,(poglobi se v tiho molitev, medtem nastopi Martin Vilar), — 63 — V. PRIZOR. Martin in prejšnja. Martin: Klečiš Jelenka! Koga kličeš na pomoč? — mrtvo sestro. Boga, ki je dovolil, da jej izdajalska roparska roka uniči mlado življenje? misliš li, da se te trdi kamen usmili, — da se tvojim vzdihljejem odzove grozovita jama, — da se pridruži tvojej tugi suhoparna cesta v znamenje sožalja, — medtem ko se ni človek usmilil nežne deklice, in nje starišev; ko se ni ljubimec zgrozil — treščiti tebe, ki si ga tako srčno ljubila v globoko žalost ? Ustani Jelenka in preklinjaj z menoj Podmelce in rod za rodom. Od moje pesti mora umreti hudodelnik! In ko si jaz nad njim ohladim srce, mine naj te žalost po sestri Jelenki, — in pozabi mene svoiega očeta. Prisegam ti, da rad segnjijem v ječi, ali umijem po rabeljnivi roki, samo da on pogine v moji pesti! Jelenka: (ki se je med prejšnjim očetovim govorom postavila na noge) Ob očka ! nikar se ne prenaglite ! Tako razburjenega vas nisem videla še nikoli. Težka osocla nas je zadela. Mamici je bilo čestokrat tesno pri srcu za Savko, in Katra je vedno pravila, da so jej Orjaške vile že pri rojstvu prerokovale strašen konec. Da bi se bil Pavle na enkrat prelevil iz krotke ovce v zgrabljivega volka, - ni mogoče, — ni mogoče ! Martin : Otročje bajke o Orjaških vilah naj služijo za kratek čas ljudskim marnjam, ali krvava izguba lastnega otroka je bridka resnica, ki mi je razcljala vse, kar me je še vezalo na življenje. Kdor jo je zakrivil je srečneji od mene, če tudi pogine v mojih pesteh ! Praviš, da ni mogoče — a — da! V grabežu po zlatu so mojstri Podmelčevi, in zlato tele je vže spreobrnilo svetnike v malikovalce, — ali ta pot mora jo plačati ropar se svojo kožo. Jelenka : Oh moj Bog ! in Pavle vam tako prizanesljivo odpušča, da ste streljali nanj. Boji se še celo, da ne bi vi sami prišli radi njega v nesrečo ! Martin : Kaj ? — On mi odpušča — in ti dekle se drzneš skrivaj občevati ž njim, morilcem, .svoje sestre, najhujšim sovražnikom svojega očeta ? Jelenka : Oh — odpustite očka! En sam krat sem prišla proti vaši volji ž njim v dotiko, in še ta pot po zgolj naklučju. Martin : In ta pot. — ti li ni zavrela kri v divjost tigre, da bi mu bila izkljuvala oči iz glave in ga zadušila kakor petelina ? Jelenka: Oh ! očka — on pojde sam pravici v roke! Martin : Ne ! On mora poprej pasti v moje roke. Prevelika milost zanj, da hi končal na vislicah ! ( odhaja) Jelenka : (za njim) Bog vas varuj te nesreče očka! (odide zn očetom na desno) <>4 — VJ. PRIZOR. Nastopi Pavle sam. Pavk: Poslovil sem se od Jelenke in, čeprav razbojnik na ljudskem jeziku, stopim lahko s čisto vestjo kakor nedolžno jagnje pred sodnika. Ni več razloga, da se potikam po tej nepozabni samoti. Pač ! — pomuditi se mi je še nekoliko, — tebe se že zmislim Savka — in mrtvo prosim odpuščanja, — da sem ti bil kremen, ob katerega so kresale iskre tvoje skrivne ljubezni. Sramota pred samo seboj in pred menoj, kateremu si odkrila svoje čustvovanje, pahnila te je v jamo. Črna nehvaležnost bi bila od moje strani, in znamenje moške malovrednosti, da bi se hotel poslu¬ ževati tvojega razodenja v lastno obrambo pred sodnikom in ljudmi! Mirno počivaj Savka, jaz ne oskrunim tvojega spomina z izdajstvom, tudi če bi me stalo življenje ! ( nastopi Minica) Minka : Pavle ! Pavle ! Zakaj pobegaš od mene ? Je-li ne dobiš v materinem srcu zatišja, da te v njem skrijem in odtegnem preganjaj u sveta ? Če si res zakrivil tako strašno zločinstvo, odkrij mi ga vsaj, da se mi srce vtrga od bolesti, ali nikar me ne puščaj v dvojbi o svojej nedolžnosti ! Pavle : Oj mamica ! Vas mi je lahko prepričati. Na tihem poprašajte Štefana in on vam pove, da je govoril se Savko poslej e od mene. Ali na tihem mamica, — sicer zapletete brata v sumničenje, v katero so pahnili mene hudobni jeziki. Minka : Tvoje besede Pavle so za me sveto pismo, ker te materino srce, pod katerem sem te nosila, razlaga nekrivim. »Varuj se slabih prija¬ teljev in hudih jezikov in ohrani zvesto in pošteno srce" — bil je moj opomin, moj dar, ki si ga vzel seboj, ko si šel na tuje. Poslušal si moj glas in vrnil se domov poštenjak. Ne, Pavle, ti nisi razbojnik, v to živo verujem kakor v večnega Boga! Pavle : Samo, da ste vi in Jelenka prepričani o moji nedolžnosti, nič bi mi ne bilo težko iti s čisto vestjo v smrt. Minka : In kam sedaj sinko ? Pavle : Pred sodnika ! Minka : Pred gospoda Delicijo, ki slovi pri gospodski, da je izmej sodnikov jedini, — ki pozna naš jezik. Navedi mu vse okolnosti po vrsti v svojo obrambo. Pavle : Najvažnejše moram zamolčati. Minka : Kdo te sili v to ? Pavle : Moja vest in dolžnost, ohraniti v častnem spominu tujo skrivnost. Ne pozvedujte dalje mamica, pozdravite mi očeta, in recite mu naj spi v miru glede moje krivde, brata pa opomnite naj se zmisli včasih na me, ko bom sedel v zaporu. Minka: Vsled tvoje nesreče .shujšal je v kratkem času Stefe, da ga ni kakor sama senca. Pavle : Ajdiva mamica. V vašem spremstvu samo do razpotja! Minka : Samo do razpotja! — šla bi rada s teboj do onkraj groba! {odideta na levo) VIL PRIZOR. (Županova hlapca Marko in Sabež doneseta veliko naslanjač«, ki jo položita na sredo križišča. Precej za njima nastopi Šime). Marko : Sedaj jo pa ti Sime zravnaj, ki poznaš gospodovo mero! Sime : Kako pak ! Kaj pak ! ravno polna ga bo ! ('hlapca oddideta ; ko Sime ravna stolico, nastopi Katra) Katra : Kaj počneš Sime ? Komu pripravljaš sedež ? Se Goljatu bi bila ta stolica preobilna. Šime : Kako pak ! Kaj pak ! Na ta stol sedeli so nekdanji župani. Ostal je v Hudournikovi rodbini in služi sedaj sodniku Deliciji, ko pri¬ haja na lice mesta v sodnih stvareh. Pretolst je ta gospod, da bi mogel dlje časa stati na nogah, a ga ni druzega stola v vsej okolici na katerem bi bil taisti v stanu uzdržati se sede v ravnotežju ! Katra : Aha ! Sedaj poznam to stolico — služila je tudi pri mojem uradnem poslovanju. Gugala se je že in škripala, ko je prišel nesrečni Peter na svet. Trd jej je les, če prenese še dosmrtno breme debeluha gospoda Delicije ! Šime : Kako pak ! Kaj pak ! trd — trd — od lipovega semena! Katra : Je-li komisija vže v vasi! Šime: Kako pak! Kaj pak! Gorjaka že napajajo orožniki pri županu — češ, da se lože zaplete v kakšno izjavo, ki bi kazala na nje¬ govo sokrivdo. Katra : Gorjaka ne prekanejo ! Ko mu . je bačva polna, jo zapečati pred tihotapstvom zavijanja! Šime : Kako pak ! Kaj pak! Gorjak se nikdar ne izda v pijanosti, če gre komu za kožo! Katra: Je-li pridejo tudi priče sem gori? Šime : Kako pak ! Kaj pak! Z oči nad oči pridejo od vsih krajev, kajti sodnik Delicija pobere za pričo vsakega, katerega sreča na poti. Katra : Vidim, da sva že zapadla tej osodi tudi midva Sime. Šime : Kako pak ! Kaj pak! {odideta na levo) VIII. PRIZOR. Nastopijo Vekoslav Delieija, Avgust Trček in Valentin. Delicija sedi na na¬ slonjaču in sopiha. Delicija : (proti perovodji) Ražunajte ga z gosp. županom kao smo ga bili inteži! Trček : ( pojasmtjr župana) Gospod sodnik vam ponuja enkrat za vselej častno službo sodnega poslužnika pri uradovanju na licu mesta v sodnih stvareh! Valentin : Oprostite plemeniti gospod sodnik, da odklanjam ponudbo, kajti takih častnih poslov imam jih črez glavo, da ne vem kam ž njimi — a jedini dedič, ki bi se bil po mojej smrti lahko ponašal s temi na¬ slovi — utonil je v Rožani! Delicija : Cemo ga peskat! a danas vam ga je lako posao, da ga pošaljete svjedoki umara ana va paku, umara dva va vice, umara tri va nebjesi. Zapisnikar predikajte vi! Trček: (potegni rži iz žepa svoj zaznamnik) Ker imamo zaslišati mnogo prič, razvrstimo jih po skupinah, po sličnosti njihovih izpovedeb, katere so nam približno vže naprej znane iz uradnih sporočil in ustmenih poizvedel). Njihove izjave zabiležimo potem pri vsaki priči kakor eno¬ glasno z drugimi, dotične skupine. Morebitne razlike in vse drugo pobar¬ vamo že sami doma. Tedaj mislite si gospod župan vse tri važne strani svetk onkraj groba, primerno umeščene na tem križišču, in potem takem pošljite nekatere priče v pekel, druge v vice in ostale v nebesa, kakor bolje kaže. Delicija : (navdušeno) Dobro — meo —- ottimo ! Naprvo demo zau- hati akužata! Trček : To je zaslišati obtoženca ! Delicija : Dobro, meo, ottimo ! Valentin : Kje ste pustili Pavleta, ki se je sam prijavil gospodski 'd Delicija : Podmulac ga je pošao jure izpovedan va paku ! Trček : To je : priznal je že dejansko stenje in ga ni potreba na licu mesta. Delicija : Dobro, — meo ottimo ! (Orožnika privedeta zvezanega Gorjaka ) Valentin : Jaz idem naproti pričam in privedem jih sem, (Delicija ptikima, in Valentin odide na levo) Delicija : (proti obtožencu) Ti ga imaš pod kapa he ! Luka : Permaruha ! ne izpod kapa — izpod gore najboljšega iz Hudournikove kleti. Delicija : A, kad je onaj črni vrag va štomku. kulo va glavi i jezik va kajbi, ne može ti ga kurit kao po ferulji. Trček : Predočuje vam gospod sodnik, da vam je zašel črni vinski vrag v želodec, kolesce v glavo in jezik pijan v kletko, radi česar se bojim, da vam ne bode izraz tekel gladko kakor po železniškem tiru. Delicija : (■ navdušeno umes) Dobro meo — ottimo! Luka : Haha. Le naj se nikar ne boji — v vinu je resnica. Vse bo teklo kakor namazano ! Delicija : Dakle : Si ti porivalo va jama Savka V Trček: Ste-li vi pahnili v jamo Savko? Delicija : Dobro, meo, ottimo ! Luka : (se krohota) Haliaha! Nisem — ali, če bi bila Savka slišala gospoda sodnika lomiti naš jezik, ne bi bilo treba, da jo kdo paliavjamo, skočila bi bila sama vanjo od smeha. Delicija : Ge ga imaš korajža porini ga sam va jama ! Luka : Slobodno — ako vam drago poslužite se — jama je na stežaj odprta, pogoltne vas vsega, kakor ste dolgi in široki - ali pri mojej veri — jaz ne pojdem v jamo ! Delicija : ( perovodji ) Zapišajte : Porinut va jama, n e če va jama — če na gauge! Trček : Sem že zabiležil tako le : Povabljen obtoženec naj se pri¬ bliža jami, zgrozil se je ! Delicija : (proti perovodji) Dobro, meo ottimo ! — druge barvati —- (proti Gorjakiu) od kuda ti zlato ! Luka : Od zlatarja ! Delicija : Ne od Savki ? Luka : Moje od zlatarja, Savkino zlato, bilo je le v mojej shrambi. Delicija: (perovodji) Zapišajte: priznaje — sve drugo barvati (Trček bileži). IX. PRIZOR. Poleg prejšnjih nastopijo od leve strani Valentin, Katra, Matko, Šime, Barbara, Mica, Oliva, perice in druge priče. Ko je Deiicija potegnil iz žepa imenik prič, ter si na¬ taknil naočnike se ozira po prišlecih pa si zopet tu iu tam ogleduje imenik in nare¬ kuje Valentinu kako se imajo urediti dotične skupine. Valentin uvršča [kriče po Delicjevih naredbah tako-le : Delicija : Etara publika baba ; potem vulgo Kajpak in sodrugi va paku ! Katra : (vmes ko Valentin umešča priče prve skupine ) Nu, nadejam se, da bova blizo hkrati hvalila Boga tam doli —- nedaleč drug poleg drugega! Sime : Kako pak ! Kaj pak ! Delicija : (nadaljuje) Kvondam Netopir — potem vulgo Silič in sodrugi va vice ! — 68 — 01 Iva : ( vmes ko Valentin umeščuje priče II. skupine ) Kvondam, to je krvavo razžaljenje časti, kaj ne mamica ? Ce so nama predniki bili nekdaj šleve, zakaj bi neki smel vsak civilist zabavljati ter naji pitati z nekdanjimi kvantami ? (smeh na odru) Mica : (proti MeriJ Molči sedlo ! Delicija : ( nadaljuje ) Bilka in sve perice va nebjesi! Bilka : (medtem ho Valentin umeščuje priče III. skupine) Prav tako ! Mi žehtamo noč in dan in spiramo lastne in tuje grehe, za čiste je nebeško kraljestvo ! Deiicija : Dakle : ste ga svi va paku, va vicah, va nebjesih ? Več glasov : Smo ! (vmesni smeh , kašljanje in Suboranje) Valentin : Vse je v redu; vsakdo je na svojem mestu. Opravljen je za danes moj častni posel, dovolite, da se poslovim (se pokloni Delicija; poslednji prikima — prvi odide) Delicija : Sada pitam paku : Ca znaš o starambunku va jama. Oliva : (vmes) Tega pa že ne trpimo, da bi nas kdo pošiljal v pekel — kaj ne mamica ? (smeh na odru) Mica : (proti hčeri) Molči sedlo! Trček : Poprašuje gospod sodnik vas priče prve skupine, da-li, in kaj vam je znano o zločinstvu pri vilini jami ? Delicija : Meo, meo, ottimo ! Katra : Oli to je dolga, dolga pravljica, da bi jo hotela povedati od konca do kraja! — Dva mlina počela sta nekoč mleti pod eno in isto zvezdo Orjaških vil, in to sta Podmelčev in Vilarjev mlin na Orjaku. Pod eno streho rodila sta se dvojčka, pod drugo dvojčki! A osoda dvojčkov je v tesni zvezi z oneganjem Orjaških vil. Moralo se je že nekaj zname¬ nitega dogoditi v njih kraljestvu, da je padla krasna deklica v jamo, in pojde baje tudi ubogi Stefan ne dolgo za njo pod zemljo. Na Hudourni- kovo rodbino imele so vodene vile piko in glejte Peter je utonil. Kedaj bi se bila tudi jaz utopila, ali mene ščiti povodni mož, radi nekdanjih prijateljskih zvez mej mojim in njegovim rodom. Povodni mož, vam pravim, zaupa več mojim sanjani kakor lastnim rokovicam, brez katerih ne gre‘nikoli na lov lepih deklet. Stavim, da se ne bo niti ženil, ne da bi popreje videl v mojih sanjah devico, po kateri se polakomi. Koliko bi še lahko obelodanila, da me ne veže uradna tajnost, ki jo ponesem seboj v grob. Več glasov : (iz I. skupine) Taka je ! Šime: Kako pak! Kaj pak ! Delicija : (pevovodji) Zapišajte — barvati. Trček: Seveda tu je treba izposoditi si Talamona in barvati kar se da, drugače ne izkrpamo zločinstva. 69 — Deiicija : Sada pitam vice: Oa ste ga videle starambukniti Savka va jama ? Mica : Me nismo nič videle - samo cule smo. Matko : Jaz pa in sodrugi iz II. skupine nismo niti videli, niti čuli karkolisibodi. Deiicija : Dakle vice pejtega va nebjesi! Trček : Priče druge in tretje skupine naj se združijo (prilično kre- t"nje med II. in III. skupino). Deiicija : Sada pitam vice in nebjesi: Ca ste ga cule o starambuku Savke va jama ? Trček : Priče iz druge in tretje skupine naj povedo, kaj su čule o dogodku, vsled katerega je Savka padla v jamo ? Bilka : Jaz sem cula klicati Kajna iz sv. pisma! Mica: Jaz sem čula dvakrat zaupiti Kajn! Kajn! Oliva: Jaz sem-čula besede: umoril sem jo — Kajn! Kajn! Prav kakor da bi ga burja podpihovala šumel mi je glas na uho, prihajajoč od jame. Deiicija : (perovodji) Zapišajte ; Da ga je pihala va uho Kajna; drugo barvati, (splošen smeh va odru) Deiicija : ( togotno ) Ča se smijate ? (Ja mislite, da ga ne znamo mi .zapisat, kad ga bura piha va uho Kajna ? Trček ; Zabiležil sem natanjko kakor so priče povedale. Deiicija : ( perovodji ) meo, meo ottimo ! ( usiane prikima orožnikoma in poslednja odideta z Gorjakom ) (proti pričam) Sada svjedoki na kontrada. Trček : ( pričam ) Priče lahko odstopijo ! (Ko sta se Trček in Deli¬ riju vže napotila proti izhodu nastane med pričami žuboranje in čujejo se vmesni živio-klici) Deiicija : (se obrne proti pričam navidezno ganjen) Jaz patentovani sudac za sve slavenski jeziki Ruski. Češki, Pleski, Polharski, Hrvatinski, Srbovski, Dalmatinski, Karantanski, Karnjelski, Slabonski, Sterjanski in Strjanski zahvalim se vami na živo dokazovanje ! (odide) Trček : Gospod sodnik kakor upravičen tolmač vsili slovanskih na¬ rečij, zahvaljuje se vam na živahnem dokazivanju. Matko : ( ironično Trčku) Recite mu naj sprejme blagohotno izraz našega občudovanja, ter ga ohrani v spominu med svetinjami, odlikovanj, ko pojde v mirovino (Trček in drugi odidejo mej smehom in žuhoranjem ; ostaneta Matko in Sime). Matko': Stefana je zelo skrbelo zaslišanje prič na licu mesta. Meni se dozdeva, da mu ni vest povsem mirna, od kar mu sedi brat v zaporu. — 70 — Komaj je stal na nogah, ko mi je davi toplo priporočal naj ga počakam tu v Stajah, da mu povem izid današnjih poizvedeb ! Šime: Kako pak ! Kaj pak ! reveža boli vest po bratu !. Matko : Zategatelj pojdiva nekoliko na okolu, dokler prileze sem gori, Šime : Kako pak ! Kaj pak ! pa pojdiva ! (odideta na desno) X. PRIZOR. fiastopi Štefe sam. Štete : Oh ! komaj sem jo izdelal ! — Slutim, da je bila ta pot za me poslednja, ki je držala v Staje. (S 'pusti se na naslonjača) Tu blizu pred menoj jama, — Savkinja smrt, — tam prazna pot, ki pelje k Je¬ lenki, od vsili strani odprte ceste do spominov sedaj utopljenih v jedino misel in skrb, da mi tiči brat v zaporu — povsod postavljen mi je v tej tihi samoti križ mojega terpljenja! Trdo zaklepanje skrivnih čutil za Jelenko, pred bratom, iz strahu pred sramoto, globoko molčanje o re¬ sničnem povodu Savkine smrti : to je moj greh moje zločinstvo, katerega ne izbriše nobena kazen, mi ne pregloda očitanje težke vesti, dokler ne dam zadoščenja bratu, ga ne rešim iz ječe, ne pokažem vsemu svetu nje¬ gove nedolžnosti ! Pojdi in steri klešče starih predsodkov, obtoži samega sobe, — če treba hodi sam žrtva, popravi storjeno krivico, povrni čast razžaljenemu bratu, posuši potok solza prelitih vsled tvoje krivde : — oh ta notranji glas je moj sodnik, strožji od razsodbe v smrt na visli. (Na¬ stopita Matko in Sime ) Matko : Ne ustraši se dragi Štete, da ti ne morem sporočati nič tolažilnega glede brata; vse je zgubljeno zanj ! Priznanje dejanskega stanja, — kar je baje že izblebetal sodnik Delicija; — posest zlatanine, klici „Kajn, Kajn umoril sem jo“, potrjeni po pričah, prilika, ki jo je imel brat izvršiti zločin, njegova pričujočnost na licu mesta v kritičnem času, v vsem tem, kar se sploh govori, je zapopadenih več od pet znamk na temelju, katerih more po Terezijani vsak sodnik mirne vesti spoznati krivini obtoženca. In ko so vsled kazni postavljene vislice, tedaj je malo upanja več na rešitev! Šime : Kako pak! Kaj pak ! malo ■— malo, pač, če se vrv utrga ko je obtoženec vže obvisel na njej, odstopil bi morda rabelj, samo za to, da se odtegne muki ponovnega obešavanja. Štefe : Kaj, ko bi se sam ovadil, da sem jaz izustil usodopolne be¬ sede Kajn, Kaju umoril sem jo ? Matke : Uzbudil bi novo sumnjo v sodnikih, da si iznajšel to okol- nost v bratovo obrambo ! Štefe : Tedaj mora potemtakem nedolžen umreti ? 71 — Šime : Kako pak ! Kaj p uk! samo nedolžnim so zapisana nebesa, grešniki se morajo še pokoriti na teni svetu. Štefe : In če se sam ovadim, da sem jaz zakrivil smrt nesrečne Savke ? Matko : Kako si nedolžen Štete ? . če ti jaz in Šime tega neverja- meva, kako hočeš, da ti hodo kaj tacega verjeli razsvetljeni sodniki? Jaz voham že leta in leta po uradnih kotih in poznam natanjko navade sod¬ nikov v kazenskem postopanju. Kdor je vložil ovadbo, neče, da mu ostane brez uspešna. Zato gonja po dokazili. Preiskovalni sodnik obhaja svoj godov dan, ko mu je umetno naduta preiskava uspela do obtoženčeve obsodbe. Državni pravdnih smatra za smrtno zaušnico dejstvo, da so mu sodniki oprostili osebo, proti kateri je bila vložena obtožnica radi umorstva. Iz teh in takih razlogov lahko izprevidiš, zakaj se med kazenskim po¬ stopanjem, malonič ne verjame odveznim obtoženčevim dokazom. Sime: Kako pak! Kaj pak! Matko govori iz skušnje. Dobro se spominja, kako ga je bil nekoč gozdni čuvaj nažehtal z volovsko žilo, pa je dobil Matko še 3 mesece ječe po vrhu, češ, da je on prisilil čuvaja, da ga nabije. Štefe : (ustane) Vzlic temu izjavljam : — bodita mi dobri priči, — da sem jaz zakrivil smrt nesrečne Savke. Še nocoj postavim na papir to izjavo in jutri zjutraj jo poneseš ti Matko in izročiš bratovemu zagovor¬ niku gospodu odvetniku Dr. Pepelu. Matko: Napravim ti rad to uslugo, a vedi, da je odvetnik Dr. Pepel prespreten, da bi se poslužil izjave popreje, nego ti bode brat že obsojen! Šime : (medtem ko nastopita Šabec in Marico , ki odneseta naslo- njačo ) Kako pak ! Kaj pak ! Ajdimo — pozno je — solnce zahaja ! ( odidejo ) XI. PRIZOR. Mastopi vila Živa s preslico in vretenom*) ; medtem ko suče vreteniee, nastopi Hudomuh. Hudomuh : Gospica dovolite ! Živa: (osa iznenadena , osorno) Kaj? — Gospod? Hudomuh : Da hitro vam povem in brez poklonov, oženil M se rad, —- pa z gospodično preprosto, mično, krasno in petično, krepostno tudi, in biez zlih nagonov, le meni udano, brez zadržkov, zmot : prav vi predica s preslico, vretenom služila novcev vsakim hi vremenom. Seveda ho z menoj lepo ravnati *) Po bajki je preslica iz živega zlata, ravno tako kodelja in vreteno. Vile predejo za kratek čas, ko se posamične sprehajajo po samotnih krajih ; posebno so jih videli pastirci na razpotjih, ko so prele sebi in ljudem osodo. dolžnost vam sveta, in lepo molčati na vse, kar bo zahteval kralj vam mož ; da brati vam levitov ne bo treba, pripomnim : — ker brez trnja ni jih rož, da br^z slabosti moja ni oseba; jaz jaham, plavam rad po cele dneve, igram po noči. pijem, pojim šleve ; ne vem, če bo zadosti vam kodelje za stroške, — meni časa za objeme — mogoče, — v zakonu bo drugo vreme. Povejte gospica, če sem vam všeč ; za vas jaz ves gorim že kaker peč. Živa ■ Haha po novem stroju kavalir ! Ničvredneža naj uzamem za vladarja ? Vas ne bi htela niti za vratarja; vlovite drugo meni dajte mir! Hudomuh : Hm — za vratarja, to naj bi že bilo; bi branil tujcem v srce vaše uhod ! če prav pomislim — služba ta v zdravilo bi hasnila, me vezala na dom. in pustolovstvu bila bi v polom. Živa : Za lek vi ptiček iščete predico, ki naj bi spokorjenje vam izprela ! Oj grešnik pojdite le v spovednico se pokorit — brez vas bom že živela ! Hudomuh : Ne daj Bog, sveti Gaber in Mihaljko, da bi naletel bil prav na Tercjalko, al, veseli me, da vam je za uzor morala, v tej lahko vi bi me podučevala : kako mi brzdati je hude strasti, da zaletim se ne v skušnjav propasti, a — ko pogledam vam v oči čarobne, zakaj prihaja mi tako hudo V Saj zvezde so, nč grešne — nč hudobne, in vendar vžigajo ko ognjev sto ! In ko ozrem na lepih usten se nasmeh, in divnih prsi na gore snežene, obhaja banje me, in strah in greh, da kdo mi grešnih misli ne odžene. Povejte gospica za ceno kojo smem zvati vas, vso — drugo svojo ? — 73 — Živa : Na prešli je kodelja dragocena, in v nit vsa moja ročnost je povita, umetno vanjo je skrivnost vpletena, v tej moja skrb, — jaz vsa sem skrita. Le kdor izve, kaj draga nit me stane, za ženo me dobi, če plača, ugane. Hudomuh : Neuk v tej stroki sem, zadenem redko kedaj, — Prihodnjič rešim zagonetko, (se pokloni in odide) Živa : (sama pojej 1 . Ne uprašajte kdo je? od kod? Da li je tujec domačin, saj čvrst, je dečko, lep gospod, petičnega očeta sin. 2 . Zna plavati, zna jahati, in delati. — si kratek čas ; zakaj od sebe pahati, ko vnovič pride k meni v vas ? 3 . Poznaš li ptiček, deklico in pesem, ki si jej žgolel? Dobil si v mrežo ribico, ko si me ujel, pa si odšel. 4 . Kaj mamica porečejo ? Da ujel me je hudobni duh in sestre me obrečejo. da ljubi mi je potepali. Naj mamica le godrnja, samo da meni žal ne bo ; pove sestricam preslica, da jaz kraljica, kralj on bo. (odide na levo ) XII. PRIZOR. Nastopijo vile brez kraljice Osvete, Žive in Lrjubiee. Oj strupeni vi jeziki, koso brusite ojstro in, pravičnemu, sodniki, jamo kopljete globo. Dvojčka usoda zla zatira, vsled nje v smrt obsojen bo ; brat mu hira in umira, materi solze teko ; Ljubica zanj tajno melje, pojejo : vsa kolesa v dir podi; Živa prede, kaj izprede, skrito v prešli njej tiči. Majica jadna, tvoje vede kažejo na krivo stran; oh najbujše zlo nevolje mej sestrami je razkolje, ki mrači nam uskrsa dan ! (Zagrinjalo pade). Peto dejanje. (Pred Viliirjevim mlinom kakor v prvem dejanju). I. PRIZOR. Šime in Grgo v pogovoru ; prvi utika svoj krivec v lovšek, drugi z: rešetom v roki. {Martinov glas iz mlina) Grgo ! — Kamen zadeva ! Grgo : Kamen naj le zadeva ob kamen, saj ga ne boli. Samo, da ne prileti kam meni v glavo! Ni sile, — ni sile, — da le ne gori; - če bi bila taka sila, bi jaz poprej vedel, nego moj gospodar. Le naprej Sime, le naprej ! Šime : Kako pak ! Kaj pak ! Srečen je tepec, kateri nema ne misli, ne volje, da bi sploh mogel kaj započeti, kar bi ga utegnilo spraviti v dotiko s pravico in sodniki! Ubogi Pavle je bil premoder, zato so ga obsodili v smrt, in sedaj postajajo ženice po cestah in se pričkajo, kje ga obesijo, da-li v Stajah ali drugej. Tudi Gorjak je ta pot srečno od¬ nesel glavo ! Je gotovo Delicija preživo barval. Grgo : Kakor z Gorjakom, tako s Pavletom! Jaz pravim, — da odvetnik dohtar Pepel spravi poprej rabeljna ob glavo, nego mu obesijo nedolžnega zagovorjenca ! Šime : Kako pak! Kaj pak! Dohtar Pepel ima pismo v rokah, ki dokazuje, da so že sodniki sami izvršili smrtno kazen. Obsodili so ne¬ dolžnega in djali ob glavo pravico. To pa vendar ne gre, da bi razsvet¬ ljeni sodniki pošiljali hkrati na vislice pravico in obtoženca! Grgo : Ujema se ! Pred nekoliko dnevi bil je Matko pri zagovorniku, ko se je ta ravnokar vrnil iz Dunaja. Kaj mu je rekel? Recite Podrnel- čevim, da je vse v redu! Da je to dejal dohtar Pepel, Se pravi, da ostanejo vislice ljudem na jeziku ! Šime: Kako pak! Kaj pak! — daje Pavle nedolžen! Grgo : 'Kam pojdeš sedaj na delo ? Sime : K županu pogledat, če mu puščajo rešeta; morda me kam požene, ali pa mi izroči kako pošto ! Saj me ni nič druzega kakor sama pot in rešeto ! Od tod ves moj zaslužek in črn vsakdanji kruh. {odide) II. PRIŽGE. Ko se je Grgo napotil proti uhodu v mlin, nastopi Valentin. Valentin : Hej Grgo ! Grgo : (povrnivši se) Kaj bi radi župan ? Valentin : Kje ti je gospodar? Grgo : Pri delu v mlinu ! Valentin : Pokliči ga ven na par besedi ! Grgo : Takoj vas poslužim (odide v mlin). Valentin : Tu bi se hitelo Gorjakove zgovornosti, (nastopi Martin) Martin : (poda roko Valentinu) Prvi prijatelj, ki me obiskuje v rnojej nesreči! Valentin: Čestital bi si, da bi te mogla potolažiti nepričakovana vest, ki ti jo denašam ! Pavle je oproščen po vrhovnem sodišču. Delicija je vže v vasi. Naročene so mu nove proizvedbe. Ker je Štete zelo slab, povabljen si v imenu sodnika Delirije, da prideš se svojo družbino pod noč prav gotovo v Podmelce ! Martin : Nikoli ! in nikamor ! Valentin : Zakaj tako prijatelj ? Martin : Zato, ker sem proklel ves Podmelčev rod in ne odpustim njegovi krvi greha, niti ko bom umiral! Valentin : Pomisli, da nam Bog vse odpušča ! Martin : Bog lahko odpušča, ker ga nič ne zadene, ali mene boli! Valentin : Nikar se ne pogrezaj v najlmjši greh bogokletja ! Martin : Jaz puščam Boga pri miru — kolnem le tiste, ki so me pahnili v nesrečo. Valentin : Potolaži se in odpusti svojemu bližnjemu. (Nastopi Luka Gorjak) Luka : Kakoršenkoli bil vama predmet, o katerem se razgovarjata, prenehajta! Dohajam naravnost iz Podmelčev. (proti Martinu) Štete me je poslal on, ki danes je - jutri ga ne bo, te milo prosi, da se na¬ potiš se svojo družbino k njemu. Kakor se svojimi sodniki želi govoriti z vami, bilo da ga obsodite, bilo da ga oprostite. Martin : Ne pojdemo, ne moremo in ne smemo ! Luka: Kdo vam prepoveduje? Martin : Prisegel sem, da ne pojdem nikdar več v Podmelce, ne sam ne kdo od moje družbine, dokler ne pogine morilec moje Savke ! Luka : Potemtakem ti ni treba prelamljati prisege ! Štefana prive¬ demo sem gori na Orjak ! Valentin : In jaz navedem Delicijo sem gori namesto v Podmelce. — 76 — Martin : Nočem se vama ustavljati, ali vedita, da, če se mi pri tej priči odkrije zločinec, izrečem proti njemu sam razsodbo in jo izvršim — tako mi Bog pomagaj ! Luka : Brzdaj najprej sebe in bodi mož v nesreči, ako hočeš biti drugim pravičen sodnik ! ( odidejo ; Martin v stanovanje, druga d ra na leno) ITI. PRIZOR. Nastopita JVIara in Jelenka. Jelen ka : Oh mamica, zelo se bojim očetove jeze in njegove naglosti. Doslej je sumil Pavleta, a sedaj črti oba brata. Mara : Nič ne maraj Jelenka. Vse obrne ljubi Bog na bolje. Kdor stori krivico, prouzroči eno zlo. in kdor jo trpi. zakrivi jih vsled nje sto druzih. Ce sta Podmelčeva kaj kriva na naši nezgodi, kaznuje ju njuno dejanje samo. če sta pa nedolžna, čemu neopravičena sumnja. srd in natolcevanj e, čemer si človek nakopaj e gotovo kazen, ker glas nedolžnega kakor pravi pregovor — - predira oblake 1 Jelenka : Oh mamica, od kar mi je Pavle sam na svoje usta po¬ trdil, verjela sem, da je nedolžen in nisem izgubila tega prepričanja tudi poslej, ko je bil po prvih sodnikih obsojen, čeprav sem trepetala za nje¬ govo življenje ! Mara : Srečna ti, ako ne boš nikoli verjela hudobnim jezikom, (na¬ stopi Katra) Katra : Bog z vama! Mara in Jelenka : ( hkrati ) In s teboj Katra! Katra : (se odahne) Ah ! — nemam niti časa, da bi sopela, povedala bi vama rada vse v enem dušku ; imam toliko novosti, toliko blaga na razpolago, da se bojim, da mi ne bi kaj važnega zaostalo. Pavle je od¬ puščen iz ječe ; župan mi je rekel, da bo vže podnoč z drugimi pričami na licu mesta ; Jaka Božičev in Gorjak sta tekla v Podmelce po Stefana: županova hlapca po naslanjačo za Delicijo, ki bobna skupaj ljudi, koder jih sreča na poti; vse grmi po vasi: Pavle je nedolžen, Stefana obesijo na Orjaku ! — Saj sem vedno pravila, da bo Pavle srečen ! Ko je odšel v vojake, našel je na gredici za hišo žvečko, jedino cvetko, ki je rastla mej rožmarinom. Po govorici moje pokojne matere sodim, da mine ravno danes stoletje, od kar je bil poslednji krat ples na tem starodavnem ple¬ sišču. Takrat je baje odpeljal povodni mož neko deklico — in glejte, — danes je narastla Rožana, — dvojčka rojena pod zvezdo Orjaških vil, snideta se tu, eden pride objemat mlado življenje, drugi staro smrt, — in naslanjača, na katero so sedeli nekoč novoimenovani župani ravno na lem plešišču. povrne se prav danes zopet na svoje mesto. Da bodo nocojšnjo noč obhajale tu Orjaške vile svoj pir, je samo po sebi umevno; ali človeško oko ne bo videlo, in uho ne slišalo ponočnih dogodkov. Prvi krat, ko se mi bo sanjalo, povem vam vse natanko in, če bo kaj o že- nitbi, porečem vam : vtonil je povodni mož, ker se je oženil! — ( kakor da se-je na nelcaj važnega domislila ) Aha, — da mi ne ostane pod jezikom: Zupan mi je priporočal, da pripravimo tu zunaj stolico za Stefana, da mu ne bo treba lezti po strmih stopnjicah v vaše stanovanje. Mara : Blagoizvoli Katra, in stopi z nama v suhoto. ( pro'i Jelenki) Mej tem prineseš ti Jelenka očetovo stolico doli ter jo posadi tjakam pod lipo ! Mehka je dovolj, da ne bo težko bolniku sedeti na njej. ( odidejo skozi vrata , Ici drže v stanovaje). IV. PRIZOR. (Jelenka donaša stolico, ki jo postavi blizo uhoda v mlin ; istočasno dohajata župa¬ nova hlapca Marko in Sabež z naslonjačo, ki jo položita nedaleč od stolice) Marko : Hvala Bogu, da bo kmalu konec tega prenašanja. Kakor mi je župan povedal je gosp. Delicija že uložil prošnjo za vmirovljenje. Sabež : Težje od naslonjače bilo je dolgoletno prenašanje sodnikovih izgredov v naši okolici! * Marka : In njegovih budalosti! Jelenka : Zakaj nista šla na bližnjico za hišo in se nista poslužila prehoda skozi mlin. Skrajšala bi si bila s tem pot! Marka : Po enih vratih notri, in po drugih ven iz mlina na prosto, potem doli proti Podmelcem, je res krajša in lažja pot, kajti navzdol lete noge same od sebe, ali — iz vasi gori v kreber, treba je preveč porivati. Nočejo in nočejo pesje noge v kreber! Poglejmo v mlin kaj počne naš Grgo ( Marka in Sabež odideta v mlin; nastopi Delirija, ki se približa naslonjači in sede ) Delicija : {Jelenki) Kako se ga kličeš tičika ? Jelenka : Jelena Vilar mi je ime ! Delicija : Hodiga po oč;t i majka ! Jelenka : Precej ju pokličem. —- Katra je pri nas, ali naj tudi njo povabim ? Delicija : meo ottimo ! — neka dodje i publika baba ! {Jelenka odide, Delicija sam) meni ga boli glava i srce, da ga ima sudaca kao ovaca bez rogi i uma. Kad ga je Savka, kad ga je jama, kad ga je starambunk va jama, kad ga je boja i gauge i toliko dobrih ljudi, koji radi neradi ga moraju na gaugi, ča ču ja više barvati? — vraga ču barvati! {Trčku, ki nastopi) Ste ga pobubnali svjedoki ? Trček: Vse je v redu. Hip na hip bo tu Stefe, in vse druge priče, samo Pavle ni še dospel. Parobrod je imel najbrže kako zamudo. V. PRIZOR. Štefe, Jaka, Luka in prejšnji. Štefe hodi težko sredi Božica in LtUke Gorjak, ki ga tu pa tam podpirata. Štefe : ( med potjo) Le nikar se preveč ne trudite zame. Se je ne¬ koliko sape v meni — pustita da jo uporabim za pokoro ! ( dosedši k stolici sede; Jaka in Luka vstopita vsak na eno stran bolnika. Mej tem nastopijo Vilarjeoi in Katra prišedši iz stanovanja ; Marka, Sabež in Grga iz mlina; Valentin, Sime, druge priče navedene IX. Prizoru, JV Dejanja in še mnogo drugih odraščenih možicih in ženskih prihaja po drugih uhodih. Skupljanje sodelujočih ima se vršiti tako, da predstavlja množico, ki se n pr. hipoma naraste ko se dogodi kaj izvanrednega zunaj na ulici ) Delirija : (proti Stefetu) Dakle, ti češ zastaviti tvoja glava, za bra¬ tova glava — ne per Dia ! Štefe : Jaz hočem podpričati, da je moj brat nedolžen ter odkrito¬ srčno in javno izpovedati svojo krivdo ! Martin : {vmes) Tedaj si ti kriv ? Reci še enkrat — da si — in jaz se spozabim ! — in ... . Štefe : Potrpite nekoliko — oh — sape mi zmanjkuje ! Delirija : (proti Martinu) Potrpinite — potrpinite, molim vas! Štefe : Vse vam odkrijem, vse, — ali le v pričo brata! Delirija : Evo ti ga brata ! {nastopi Pavle po prehodu skozi mlin ; brata si sezeta v roki; in sta vidno ganjena; zdi se, kakor, da jima je zastala beseda vsled srčnega potresa ; v tem hipu ima biti skupnost sode¬ lujočega osobja že na svojem mestu) Ver glasov : Pavle ! — Pavle ! — Živijo Pavle ! Oliva : Prišli svi zastonj — kaj ne mamica ? Kaj rada bi bila videla, kako obešavajo žive ljudi! Še nikoli nisem videla Haha, kako bi se bil Luka spakoval na vislicah in prodajal zijala! Luka : Le počakaj grlica — jaz ti že pokažem prihodnjega pusta slamnatega moža na strehi, da se mu bodeš smejala ! VI. PRIZOR. Prejšnji. Pavle : Oh brat moj, v kakšnem si mi stanu ! Štefe : Ti je bilo hudo v ječi, kaj ne Pavle ! — zaradi mene si trpel! — vhogi Pavle ! Pavle : Ne, ne, zbog tebe, — osoda me je preganjala in njeni po¬ magači, nikdo drugi! 79 Štefe : Da, da, — moje molčanje leži mi na vesti kakor velikanska •skalnata gora ! Iznebiti se hočem težke more, neprestanega očitanja, gri¬ zenja in njedanja — povedati hočem jasno, kar znam in čutim, da od¬ krijem vsemu svetu tvojo nedolžnost. Naj ti hasne moja izpoved v zado¬ ščenje za krivico, ki sem ti jo prizadel svojim molčanjem ! Pavle : Tiho Štefe, tiho, —- vse je pozabljeno ! Štefe : Moja tihota spravila te je v ječo ! Moj jezik je hudodelnik, ker se je odtegnil dolžnosti, da služi za orožje v obrambo tvoje nedol¬ žnosti ! Pavle : Vse je opravičeno, ko je prizadet čut lastnega in tujega samoljubja! Štefe: Nesrečni in pretirani čut samoljubja! Ta je ravno tisti rabelj, ki te je pahnil v ječo, ki te je pripravil ob dobro ime in bi ti bil malo dane, pritrgal nit mladega življenja! Ta rabelj ni še zatrt! Se gori sum javnega menenja, — še ni umrla dvojba v sodnikih, — še živi vera v predsodke, in človeških zmot ni še konec ! Zategatelj naj le pride vsa resnica na dan ! Pavle : Nikar Štete, nikar! Ena sama resnična okolnost. pogrešno tolmačena, lahko te pahne v nesrečo namesto mene ! Štefe : Moram, — vest mi ne da drugače ! Pavle: Ne smeš, — jaz ti tega ne dovoljujem in Jelenka ne ! Martin : (razburjen) Kaj ? — Jelenka? Ona se ima pokoriti mojim ukazom ! (proti Jeleniči) Odzovi se dekle ! Jelenka : Naj se zgodi po vašej volji, očka ! Martin : (proti Stefanu ) (tovori; — sicer izgubim potrpljenje — in se spozabim ! Delicija : Predikaj, — predikaj ! Štefe : Pilo je na velikonočno nedeljo, ko ste šli Savka in Jelenka iz cerkve, — srečal sem ju na poti in pogledal en sam krat Jelenki v oko — in — odsihmal jo ne morem nikdar več pozabiti ! Zakopal sem ljubezen v grob tišine in srčnega trpljenja, to je bil moj največi greli! Jelenka : Moj Bog nebeški, ki si mi dal lepo luč oči — si moja priča, da ni bilo v njih hudobije ! (si zakrije z rokama obličje) Martin : Aha ! — zato, ker ti je bila Savka na poti pahnil si jo v jamo ! Štefe : Ne! — zato, ker sem hotel vstreči željam starišev in brata, odločil sem se proti njeni volji, da jo vzamem za svojo družico. Zadrl sem jej oster meč v srce in jo umoril! Martin : Ha! — umoril — reci, da si jo pahnil v jamo, nesrečnež! — stran z ovinki! Delicija : Da, pejmoga poli jama — samo poli jama ! so Štefe : Oh ! — poleg jame, odkril sem Savki z globokim vzdihom svojo skrivno ljubezen do Jelenke, — nato se je zatekla proti žrelu in izginila v njem. Glas moje tenke vesti mi je očital, da sem bil jaz Kajn, ki sem jo umoril! Martin : Iznajdba, — zavijanje, — hlimba ! Delicija : (Trčku) Sada znamo, ki je bio zadnji put Savkom poli jama; —- zabilježiti — drugo barvati! Pavle : (proti Stefanu) Zastonj, da govoriš ljudem resnico, — kaj pomaga, saj ti ne verjamejo ! Katra : Bog in sveti križ božji, narejeno mu je, narejeno ! Štefe : ( napade ga smrtna težava) Oh —■ zapira mi sapo, — kapljo vode prosim ! Mara : (Jelenki) Brž teci Jelenka po vodo ! (Jelenka odide v sta¬ novanje) Martin : Hlimha ! hlimba ! Mara : Si pač neveren Martin ! Saj vidiš, da ima sušico, od katere umirajo ljudje, takorekoč, z besedo na jeziku ! (vrača se Jelenka s čašo,, ki jo pristavi bolniku k ustnim) Luka : (Mejtem, ko Stefan pije, si Laka otira solze) Ganjen sem do srca ! Vbogi Stefan, da se ti ne gabi voda! Kje so požirki domačega, iz. Božjih jagod ! Štefe : (upiraje oči v Jelenko, ki je v očevidni zadregi) Ugasnila si mi žejo Jelenka ! — bodi srečna, — odpustite mi vsi, in vse hodi po¬ zabljeno ! Martin : Savkina kri upije še po maščevanju! Štefe : (pade v nezavest in umira) Savka! — Savka ! — stoj ! — ne k jami ! Glej vila predica z vretenom sedi poleg nje ! — nastavlja ti zanjke iz črne preje ! —- potegne te vanjo ! — Savka! Savka ! stoj ! — ne k jami! — notraj biva smrt in groza! Katra : (proti Mari) Vilo predico vidi! — zanj ni več upanja, od¬ klenkalo mu je ! Štefe : Oh! — objela jo je, — povila jo je, — izginila ž njo v jamo ! — zemlja se udira pod menoj, - odpira svoje dno — stoj smrt — počakaj nekoliko — ne morem sam — nočem sam s teboj — oh — moja ljubezen, — Jelenka! Jelenka! (umrje) Luka : Amen ! Sel je z Bogom! Šime : Kako pak ! Kaj pak ! Bolje tako, nego po nedolžnem pravici v roke! Pavle : Oh ! moj brat! vboga mati! Delicija : (Trčku) Zapišajte pošao va jama bez svjedoki! Druga barvati (odide s Trčkom) Martin: Umirajočemu verjamem. Grešil sem; oba sta bila nedolžna! Ker mu ni bilo dano živemu, da pristopi k moji hiši, naj mu bode izka¬ zana saj mrtvemu čast: v moj mlin ga ponesite in še le od tod v Pod- melce ! (Luka in Jaka odneseta Stefana v mlin, za njima odide Pavle). Valentin : ( proti Martinu ') Naslanjača naj pa ostane pri tvojej hiši, kakor je bila nekdaj in naj se nikoli več ne loči od tvojih potomcev ! (namigne hlapcema. Sabežu in Marka, ki odneseta naslanjačo n stano¬ vanje in se vrneta ) Martin: (proti Mari) Mara! zakleni duri, in pojdimo v Podmelce tolažit Jurja in Minko ! Katra: (mej tem ko Mara zapira duri) Dragi sosedje! Zapomnite si, in pripovedujte svojim potomcem rod za rodom, kaj se je zgodilo na Orjaku koncem stoletja po usodi Orjaških vil! Šime : Kako pak! Kaj pak ! nesrečna bi bila Štefe in Savka, da ju ni smrt pravočasno pokosila, (vsi odidejo ) VI1. PRIZOR. Nastopi Živa sama. l. Kam je izginilo veselje mi do preljube preslice, nit mi več neče od kodelje, vrgla sem v kot vretenice ! Tam se po detelji zeleni zajčki mi mirno pasejo ; lok moj jim travce ne ogreni, dala igrači sem slovo. Tat utihotapil se je zviti, mir mi iz srca je ukral, — oli ! da ne morem pozabiti igric otroških — mi je žal! (Proti koncu petja, nastopi H odo muh neopažen in prisluškuje) \ III. PRIZOR. Hudomuh in prejšnja. H udom uh : Cul ravnokar sem vaše oh-anje, vam treba gospodična je zdravnika ; po neki mi bolesti vohanje diši, ki moje stroke se dotika! Ko pride čas in ta slabost zaloti, bolniku zgabi jed se in pijača; če se ga pesni, Božji dar, ne loti, ne veseli ga trud več, ne igra.ča. Najrajše. vošči biti si v puščavi, kjer za pod zob, ni niti korenine ; 8 '- — od glada — misli, — da najprej ozdravi, če smrt, v želodec, tešča se zarine, in srčno bol za vselej mu izloči. Bolest pač lahko uganiti bi bilo, če najti za njo moglo se zdravilo ! (Živa vzdalrne g/oboho) Oli! — vzdih vaš gospodična ! val puhteči se zdi mi, ki dviguje se, kopiči, in pada, vleče saboj me v globini' in vstaja, — gre, —- na bregu. - da me vniči: želim si sam bolozni nalezljive. da z vami bi prenašal bolečine. ljubezni srčne, vroče, bojazljive ! Živa : (na videz zaničljivo ) Le po j det e kadit Bogii, oltarjem, svetlo nalikanimi slavospevi, in laskat se mogotcem in vladarjem, če zlate, tu, vas mičejo svetinje, tam večne, izveličanih gostinje,. S tem meni ne prikupite se devi! Ne mislite, da ste me že navihal, ko Jepib ste izrazov se nadihal ; v zagonko vjame, - kdor z menoj se ženi; nikdo me ne dobi po nižji ceni. Hudomuh ; Blago po ceni je, če gre zn uganjko; moj vetemik, je v vaši shrambi ključ : še slepec vtakne tenko nit v šivanko, ki je oči izgubil jasno luč ! Ce ovco vprašate, pa vam zableje, čemu blago od vaše služi preje ! Živa : Na nit, šivanko, cikate potajno - - - baha, — propadel — ptiček ste .sijajno ! Hudomuh: Z vretenicem čarobnim, skritim v svili, ste pač že marsikomu naredili: sestrice dve ste bile vam na poti, ko po igrači btenje vam ognjeno, je suklalo mej prsti zlo vreteno ; zavratno smrt se prede po tihoti. Slabost dekleta, v bitjih nadnaravnih, sestra povijala ljudi je v vaše zanjke. Kdor presti zna po činih starodavnih; razume, kaj je jedro vaše ognojke ! — «3 — Živa : (iznenadena) Naprej, naprej, povejte vse do kraja, ko lezete mi že okrog srca; najmanjša vam podrobnost naj ne uhaja, če res skrivnosti segli ste do dna ! Hudomuh : Povem, kako ste preli orglarju, kako v Rožani sestro ste vtopili, . kako izpreli jetko mlinarju, kako jezike sukali ljudem, da žrtev vam izkuje dijadem. -— Po vas je bilo vse to narejeno, dokler veselo teklo je vreteno. Pri tem vam ena je izpodletela, nedolžnemu, da smrt ni dozorela; se utrgala vam je čarobna nit, ko Ljubica semlela je izid. Živa : ( nemirno ) Izdalo prešlo je kolovrata drdranje. Hudomuh : Tako vele mi Katre žive sanje, Živa : Zadel ob gnjezdo ste strupene kače, da konečno ne režite zadače. Ko bron odzvoni. Hudomuh :.Grospica ! po kroni ? Živa : Kraljevo krona sem! predraga ni, drugače jutri vam že odzvoni! Hudomuh : Hm — žena res se ne dobi po ceni, predraga pač če vrag se komaj ženi! Za ceno to, ne zlomite besede ? Živa : Ne laže Bog, — vsa vera meni grede. Hudomuh : Prej ko obsije goro zarja dneva izročena vam krona bo kraljeva. (Hudomuh odide; Živa sama) poje: 1 . Ni zlate solnčnice, nježne marjetice, ni lepe rožice brez venca na glavici ! 2 . Kaj pa je deklice, ustnic žarečih se, ličic gorečih še brez venca na glavici ? 3 . Kaj bi nevestica, krasna ko zvezdica bila vladarica brez krone na glavi ? — S4 IX. PEIZOK. Nastopijo Csueta, Lijubiea, Zlatica, Savka in prejšnja. Osveta : Stoletje umira, kaplja časa kane, da v večnem morju utone, se zgubi, razor do zvrati, brazde preorane, kraljestvo moje, gre do polnoči. Nocoj kraljeve iznebim se krone, naslednici poverim vredni jo, ki ne drže se je izdajstva spone, ki čista kakor ribje je oko ! Ti ljubica — in Živa ti, — pozvani. Obe k nasledstvu ste, po znakih usode ; kraljeva čast pripada le izbrani mej vama, ta nosila krono bode, ker eno solnce sije en vladar, vesoljnega sveta je gospodar ! Da ena gre za vse, — načelo je med nami, zato pa vse, naj pokore se, eni sami. Živa : Čast, komur čast, a vse trepeče v meni, ko čut za sestro moram zatajiti ; ker govor je o kroni razsvetljeni, naj v dušo Ljubice smem posvetiti, da iskre samoljubja v sebi ne zatarem ! Kdo ljubil mlinarja bi, črva v moki, zanj piskal, stiskal dlan mu v desni roki, in vpregal drago mu v kraljevi jarem ? Ljubica : Nikar srca mi sestra ne razdevaj, ne obrekuj, ne siči jeze vanj ; le vsprejmi krono, sama ti kraljevaj, a ne oskrunjaj cvetja mojih sanj ! Božanstveni so moji dušni vzleti, sladko mi je za mlinarja trpeti, še slajše, da iz tvojih ust bi cula izraz usmiljenja, pomilovanja; ljubezen vso bi svojo na te vsula, da bi soznala blagor žalovanja, ko moje vbogo ranjeno srce, izlilo v tvoje bi, vso slast, gorje ! Ne smem, — ne morem, — me vspreleta zona, mej nama je propad, — kraljeva krona! — 85 — Osveta : V povojih, kal razklana je naš rod, kedaj bo konec usodne te nesreče ! za vladanje in krone zlat obod gori prepir, razdor krog sebe meče ! {proti Živi) Premočna snage v tebi je zavest; le-ta z nasiljem često se odeva, In, ko vladar togotno stiska pest, letijo glave, kakor list od dreva ; žeji po krvi ga preprosti vzlet sokola, gadu ne vidi lezti krog prestola! {proti Ljubici ) In — tvoja me skrbi srca mehkost; nebo odpira se ljubezni sveti, — a, kadar strast, — ljubezen je slabost, ki se v Božanstvu ima jo zatreti! {proti Zlatici) O novi kaj kraljici druge vile uganujejo ? Zlatica :.Besedice nobene, — pač Ljubici so udane vse do ene ! Ravnati se po njej so odobrile ! Živa : Čemu na lakti mi kraljevi znak, če dejstvu kraljevanja ni junak ? Osveta : Najbolje Teta vila stvar razsodi, ki hrani krono novega nam veka ; če ona tega vozla ne preseka, izročimo volitev večni usodi ! {■proti Lovki) Ko stara ura v mlinu zarenči, zatrobi Lovka v rog, — O polnoči! Lovka : Izpolnjen bodi ukaz. (se pokloni in o Ude) Osveta :.Mej tem v goro požurim k tetki se. Živa :.Božanstvena ! tja k teti vzemi moj poklon sabo ! {odide na levo ) Ljubica : Presrčno mi pozdravi tetko mamico ! (se pokloni odidi na levo, (h vet a in Zlatica na desno) X. PRIZOR. Nastopijo JVIodrana in Živa od desne, Ljubica od leve strani. Modrana : {med potjo ko ugleda Ljubico) Sto milj hoda, želela sem na poti jo srečati, — tu ide mi naproti! Ljubica : Prav ravnokar na mislih ste mi bila, se vzdebnilo mi je — in, evo — teta vila ! {Teta vila in Ljubica se objameti in poljubiti) /Aodrana : Bog in junaška sreča daj mi doživeti, da novo bi stoletje prerojeno vas moglo vse tako srčno objeti, zagrebsti spor mej šaro pozabljeno ! Vse ene ste krvi, junaškega plemena, trpi telo, če član odtrga se od člena ! Živa : Poslušaj tetka, kaj ti govorim : na desni lakti znamenje vrojeno. V kraljico me vsposablja sestram vsim ; pa tudi sestri Zorki sličen madež nekoč na tilniku je vtisnjen bil. Sam vrag, da materin olepša padež, je Ljubici na prsih znamenje ognjeno, v podobi krone uže pri rojstvu pozlačil; narava zagrešila je te mane, zaznačila kraljice hkrati tri : kako odjemati, — mo misel dohiti, da naposled moj madež sam ostane : v to preslica pomagaj mi vesela, in hajdi! — noč in dan sem nanjo prela ! Ker sestri sti posegli mej ljudi, sem mamila v mrežo slepe, gluhe, da jih povijem, kakor pajek muhe ; vsled česar naj dvojica vil se pogubi! Pri tem je utekel mlinar mi begun; {kaže na Ljubico) prečrtala je ta-le moj račun. Ko druge sestrice so to izvedle, taje pravico mi do krone medle ! Modrana : Kar je ljudem, prekletstvo, greh, zločin, bogovom ni bog vedi kaka spaka: zdravilo sok, iz trave je strupene ; celo Perfm, ko treska iz višin na zemljo grom in strele, ne pretaka solza, če včasih krivo kam zadene. Kar spravila je prešla možicih in deklet pod zemljo, menda niso bili za ta svet. Drugače naj oglasi se, če kdo Nikoli umrl ni, ne umrl bo. — 8 / Ljubica : Modrana : Živa : ( proti 'J.juhici) Kaj praviš Ljubica na to ? .Oh mnogo, da pamet ini od misli komaj vstraja, srce kot sobice žalostno zahaja, k« zbada sestrica ob me z ostrogo, se baba, in na usta vsa oznanja, sako na nit življenje mi obeša, in po nedolžnem sodi in preganja, pritiska, kot na oljke težka preša! Neznatna, res zasluga moja, nevelika je a o krivdi mojej ona sanja, ko nad ljubezni vzorom se spodtika. Nekoč sem zvečko revica vsadila, igraje se. ko dete se igrači; se kaplja mi krvi je naredila, ko do.šel mlinar, cvetko, da zasači. Od doma moral dečko je v vojake, zarij tekle solze, jagodam enake ne mene, drugo ljubi on dekle ! Ida srečo z njo bi vžival neizmerno, sem zaklenila jaz ljubav v srce, td, srce ohranila sem mu verno ! Ivo po nedolžnem vzdihoval je v ječi, tolažnica sem mu na strani stala, trpela zanj ljubezni plam goreči, ne da besedica bi ušla mi zala. In noč in dan sem mlela, zanj gorela, dokler sloboda mu je zazorela! Al, zase nisem si ga obdržala, v srca: na veke sem ga zakopala! Ljubezen tvoja je Božanstvena ki blagor svoj razdeli, ih razda, in nič za dar neskončni ne zahteva; nevredna tebe krona je kraljeva! Naj Vesna s cvetjem ti ovenča teme, pretežko zate iz kovine breme ! Zato pa tebi prednost gre in prevo, da. sestri krono položiš na glavo : ker, ne kdor prejme, a kdor krono da, vladarjem gospodarjem naj velja ! Ta sodba na obe oči je slepa, ker trudu znoj, poklicu klad kraljeve prisoja krone, —• klasja prazne pleve! Izreku, tetka, se ne uklonim z lepa! Da jaz kraljevo krono bi nosilu, in sestra kruh pravice bi delila, bi ona bila moja vladarica, jaz senca nje — ponižna beračica! Modrana : Ostani spor mej vama in osodo 1 Zlatica : Dokler ne zmaga zemlja nam nad vodo ! (Teta vila in Zlatica odideti) Ljubica ; Na glavo krono sama si posadi. in ustajaj zlato solnce v mladi zori, ki krono lastnih žarkov si nadaja, ko z gore v dol pastirski rog se ori, in zemlja vsa, slovesno vzhod obhaja ; a, — pomni! — kar je dan za dnem v navadi, da tudi solnčicce zvečer zahaja ! Zato mej nama, neha naj razkolje, zavladaj mir, kot o morja tišini se sveti nekaj, plava na gladini, kot bi počivalo na vodi olje. Žtva : Kar nama mir, in meni čast odjemlje, Jedina ti si Ljubica na sveti; da ti ne ponižuješ se do zemlje, bi znala sestre nase jaz pripeti! Dokar pa ti poslednji doživiš večer, dotlej sestra ti uživaš vso ljubezen; na širem svetu zame ni miru nikjer, sum, moja skrb, vsa moja je bolezen ! Ljubica : Končaj me, — daj sežgati na gromadi, Z menoj trpljenja mojega bolest umoriš, - ne mene ! Živa ;. .Brani to mi vest 'J Le presti smrt je dano mojej vladi, a — preslice ni več! Ljubica :.Sem jaz jo strla, da rešim ljubljenca od smrtnih zanjk! Živa : S tim smelo mojej volji si se uprla, in mlela še za srečo si gorjank ; stvari si bolj ljubila od Božanstva, zato zapadla kazni si pregnanstva ! — 89 Ljubica : Živa . Ljubica : Živa : Ljubica : Živa : Ljubica : Živa : Ljubica : Živa : Ljubica : Živa : Podvržem kazni, ločim se od tod, spomine vse, ki tu sem doživela, seboj vzamem, poletim na vzhod ; ostani srečna sestra in vesela! Tam kjer grome topovi, in orožje kosi ljudi, da kri v potokih teče, v plamenu bitke vse gori okrožje, in oster meč, kar najde, vse poseče ; tam, kder junake ne boli umreti, ko je poslednja krogla že razdjana. tam neumrljiva sreča me doleti, da z njimi bom na veke pokopana ! Povej sestram, ko se zgubi po meni sled, da padla sem, za vilin rod z junaki vred! Kedaj se nam iztrebiš izpod nog V Ko polnoči odtrobi trikrat rog ! In kaj ? — ko zadnji čas ločitve pride, in te zadene kap nekdanje rane, da žal po ljubem domu te obide, in težka ti stopinja zaostane ? Če svet se mi ne udere pod nogami, in morje vzpne nad rte se gora ; če zvezde, skal ne pljujejo, nad nami, in kaos večni me ne pokonča : me tudi jok ljubezni ne premami, obljube svoje ne prelomim nezvesto 1 0 polnoči od tod jemala bom slovo ! Na skus junaški vabi te osoda ! Daj ! — odpri vrata svojega srca ! Da si do solz me gane ta nezgoda {ganjena) Ne morem! (oldenivSa se jej okoli vrata) Slavohlepje ti ne da. {se izvije iz sestrinih rok) Od tod, od tod da jok me ne premaga, {odide na levo) (za njo) Saj solzo mi v slovo oteri draga ! {odide) XI. PRIZOR. Nastopi Živa sama. Prepozno sem te glas vesti začula, v nevihti zvon bučeč tja pod nabrane oblake, ko se je uže toča usula na trudne rut de, setve pokončane. Se ped poti do krone je kraljeve, da skoraj gola roka jo doseže. ( nastopita Hudomuh in Hujsi ; neopažena, poslednji, donaša krono na bla¬ zini, oba se ustavita o ozadju in prisluškujeta govoru Žive) al, težka krivda, da iz te zadeve ne pojdem čista, roki mi oboji veže. Naprej hotenje, biča> siloj korobača, nazaj od krone huda slutnja me odvrača ! Hudomuh: V neugoden hip dohajam, kar neljubo me dirne, ko zla volja te vsprehaja, a mene, mož beseda, da držim obljubo, vspodbuja, radostjoj navdaja ! Kes, stari dimnikar, kot vidim, vtika se v tvojo stvar, storjeno, da popravi, al, naj le mete, guli saje, lika, dejanja črnega ti ne odpravi ! Vse grizenje ostane mu brezuspešno. (kazor na Hujska, ki stopi s krono v ospredje) Bogati dar je tu, donešen zate, oj duša moja, lepo telo grešno, le vsprejmi krono — in pa z mano v svate ! Živa : (vsetnša krono is blazine si jo ogleduje) Kdo jamči, da kar sveti se, je čisto zlato ? ( Hujsi :, odide nastopijo Osveta, Teta vila in Zlatica) Osveia : Ne jemlji — stoj ! — darov od tujih Črtov ! Izkujejo ti iz zlata zagato ! Modrana : Če krona gorske vile je dostojna, ko sidrokaz zna plavati na vodi; valov kderkoli udarja sila bojna, na vrhu temelj vedno si pogodi ! Zlatice : (kojej izroči Živa krono) Jo plavati naučim jaz gotovo ! (odide ,s krono) Hudomuh : Oj tašče, tetke večno godrnjalo, nevesto sčasom spremeni mi v sovo ! Modrana : (Živi) Vladarjem smrt se piše in bodalo, ne moj želeti krone si laskave ; skrbi se vgnjezdi v njej na tisučero, ki tihi sen pode iz trudne glave, izpridijo ti up ljuba v in vero ! (se vrne Zlatica brez krone) Zlatica : Na sredo vrgla krono sem Rožu ne, takoj požrlo jo je reke žrelo ! Osveta : Kar plavati ne zna, na dnu ostane ! Modrana : {Živi) Ne snubi krone pomni to načelo. {Osveta, Teta vila in Zlatica odidejo V ozadju se pokažeti dve vili, M nositi na blazini, viliao krom) Živa : ( vpiraje oči v lcrono) Kako v svetlobi krona lesketa se, počiva na blazini, ko neveste zala, ki dragocene je koravde dela nase, da razkošna soprogu bi dopala! Oj zlata skrb, kje vzela si bliščobo — si-li pobrala zvezde vse na nebu, čarobno solncu ukrala si podobo, da k tebi miče me, kot lakot k hlebu ! Kar utriplje v meni vse me veže nate brez tebe ne osreči pot me v svate! Hudomuh : Za krono, ali zame se odloči; oboje ti doseči ni mogoče ! Ko dan kraljeve slave ti napoči, zbeži ljubav od doma, — nizke koče. Oj Živa, usliši, kar srce te prosi, ki zate v prsih bije neizrečno. Solze, ki kakor kaplja v mladi rosi igra ti v oku, — zmisli, — pa le srečno brez mene tja za krono se zapodi, — pozabi me — in težko — ti ne bodi! {hoče oditi) Živa : Le kratek hip še z mano tu ostani, da za sijaj se divni naudušnjem ! Hudomuh : V palači društvo čaka me prostrani, kaj poreko, da noč in dan vasujem ! Živa : Kako lmdo bo zame pač na sveti, brez krone tam onkraj morja živeti! Hudomuh : Nikar slepilni blesk naj te mami, — jaz krona tvoja, ti boš moj oltar, najlepša sije slava nad zvezdami, kder večen svit gori ljubezni v dar. Nasipan z biseri moj grad, bogat je, že težko čakajo na naji svatje. Nikar se dlje ne mudi {odsvit krone postaja temneji ) Živa : .Kmalu v svitu. (Pojavi se na obzorju ponočna svitloba, ki sije v dno v živejšem žaru). flastopijo Osveta, jviodrana, njubiea, zlatica (ta z lavorjevim vencem v roki) ; za njimi prihajajo Jatema druge vile oborožene z loki in pšleami, (mej njimi Modrana : Resnično, kakor zajec sedem kož Osveta : (srevša c ogledalo) V preteklosti mi kaže zlati čas, noči sanjavih, vzdihov brez potrebe ; zdaj še-le Žive zapeljan obraz poznam, ko v njem nekdanjo vidim sebe! (proti Ljubici) Le-ti od materinega srca presrčna moja kri pomlajena zares božanstvena ljubezen vsa si, ki časa hlad in mraz jo ne pogasi; ti žrtva bridke bila si osode ko črne sumnje pila si otrov, da rodu čast iz tvoje vre posode ; pristaja krona ti — moj blagoslov ! Mej sestre stopi in navdaj se snago jih svojo, da za rod in dom prosveto jim duša zagori in srce uneto, v vesoljnega nam pokolenja zmago ! (Cuje se r daljavi trobiti lovski rog) Ljubica : Že prvi zvok pri koncu je oddan, opomba glasna, ko iz groblja mrtve budit prišel bi terjat sodni dan, naj smrt mu vrne pokopane žrtve. Od vzhoda sem nebo se vse žari, junakov kri se dviga na obzorje, odtod prikazen bojna me podi se silo vihre, ko drvi na morje ! Tam, mej junaki čaše naj trplenja ljubezni konec bo, in dan ustajenja ! Osveta : Nebo se s koprnenjem tvojim vjema; glej čara žar ! -— ne skušaj zlato dete potuhnjene prikazni te, ki unema in miče tja v dežele te devete pomagat "umirat njim, ki za domovja slavo, zendjici kri dajo in meču glavo. Ljubica : Kdo me udrži od usodnega poleta V Osveta : Lepota krone, mičnost kraljevanja in čast, ki vseh darov ti venec spleta, ukrote duha, če še o bojih sanja. V obodu zlatem zvezde so vkovane, blesteče v svitu biserov se krasnih, (sname dijadem is glave in ovenča š njim Ljubico) obečajo noči in dnevov jasnih ti raj, če v sreči mir ti zvest ostane. Ljubica : Prepir razsaja v srcu venomer, miru ne najdem nikdar več nikjer ! (drugič lovski rog) Modrana : Mlad rod nam ustaja, žilav korenit, , stoletje vsako nov nam svet poraja, v velikem rodu, velik boj je skrit, na žrtvah sloboda svoj uskrs obhaja, počitek nama bo pa pod goro, kjer v senci kmetič trudne vole sprega; najlepše sreča tam deli blago, dih mlade Vesne, ko na cvetje lega. (Cuje se tretič lovski rog; v mlinu bije ura polnoči) Ljubka : Odtrobil rog je, usodna ura bije, spominja me obljube dane Živi, dolžnost od vas slovo vzeti mi je, v prognanstvo moram, — sestre bog vas živi! Zlatica : Za nas vse na boj ne pojdeš sama, brez krone solnce naše je utopljeno, žalujte gora, log, Orjaška jama, na vzstok s teboj zletimo — vse za eno. Os veta : Vam zmaga slogo daj a za pogoj ! Modrana : Otrokom slave je zapisan boj 1 {Nastopi Lovka; za njo druga jata vil, mej katerimi dve donašati veliko vilino krono na blazini) Lovka : Prikazal se nocoj je slednjič zmaj zadela ga je smrtno moja psica, leži nam strah stoletja v Stajah zdaj, ugonobljen, mrtev, ubit, pralni peščica. Ljubica : ( proti Lovki) Domačega zatrla vsiljenca si vraga, na tuje kliče boj nas smrt, — al zmaga! Zlatica : Kder hrib stoji, kder plan leži, kder morje plava, povsod je širom sveta naša očetnjava! {Ljubica sname dijadem iz glave in ovenča ž njim Zlatico ; vili, ki nositi na blazini krono , jo izročiti Modra,ni, katera jo posadi na glavo Ljubici. Zlatiia izroči Lovki lavorjev venec) Ljubica : Nikoli tujcev, naša vedno last ostani krona, ki mi diči glavo ! Ne v zlatu, v žrtvah bo nje moč in slast, ko smrtjo bo zaslužena krvavo! — 95 Čemu nam slave hrup, glas in ime, dokler sorodni rod podjarmljen je ? Ak’ strah vas ni, sestre, — z menoj na vzhod, kjer teče bratska kri za ves naš rod. Vilin zbor: 1 . Ne bojmo se sestrice umreti, življenja v robstvu nas je strah! Kdor hče nam dom in rod zatrati nam vrag . . semeljemo ga v prah! 2 . Ko listja nas je bilk in trave, za eno vse planimo v boj ! kdo zlomi vrste sinov Slave, predere naših čet nebroj ? (poje) 3 . Nemila usoda nad zvezdami, če koplje jamo nam, propad, milijoni se bore za nami, junakom kiti grob spomlad. 4 . Ko vkolje meč, in krogla vdari, junaška kri kipi iz ran, v krvi se sloboda žari, napočil je ustajenja dan ! {Zagrinjalo pade). Konec. ■ . Popravki. 5. drugi odstav. vrz 6. britkost = bridkost. 6. v zadnjem odstavku pesmi verz 14. plešiše = plesišče; verz poslednji umesti = urnosti. 17. vrsta 12. je = jo. 21. vrsta 15. ženitbo — ženitbe. 22. vrsta 10. po jagodih = po jagodah. 24. verz 5. mu = mi telo. 28. XII. Prizor ; pristavi: (prejšnje). 35. v pesmi verz 5. ležnjiv = lažnjiv." 41. v pesmi verz 26. da milj on — da milijon. 42. XII. — XII. Prizor ; ravnotam v 5. vrsti od spodaj objemivša = objemavša; verz 9. šemo = smo. 44. verz 1. svetš = svetiš. 47. vrsta 5. te = ti. 48. vrsta 4. zanete — zamete. 67. v IX. Priz. Etara = Stara. 83. verz 19. režite = rešite; ravnotam verz 21. kraljevo krona == kraljevo krono sem itd. 84. pred predposlenjem verzom je izpuščeno ime: Živa; Živa: Ne smem ne morem itd. 85. poslednji verz IX. Prizora mamico = mamica. 86. verz 19. mo = me; ravnotam v 7. verzu odspodaj Perlm = Penin. 87. v 5. verzu od spodaj prevo = pravo. 91. verz 6. neveste = nevesta. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA