POGOVARJALISMO SE S PREDSEDNIKOMIZVRŠNEGA SVETA
Ne srečujemo se s kratkotrajnimi problemi, zato jih obvladujmo z realnim programiranjem!
NAŠA KOMUNA: KAKO BILAHKO OZNAČILI ČAS, KO SE BLIŽAJO TA-KO IMENOVANE SKUPŠČINSKE PO-ČITNICE?
F. MARTINEC: »Čas v katerem se to-rej nahajamo, označuje ravno nasprotno od počitnic. Ta čas označuje cela vrsta aktivnosti. Naj samo povem, da bo izvršni svet deloval nepretrgoma ves julij, z delom pa bo po krajšem premoru nadaljeval že 20. avgusta. Temu so prilagojeni tudi do-pusti, če o njih v pravem pomenu besede sploh lahko govorimo.«
NAŠA KOMUNA: KATERISO TISTI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA TO DINAMIČNOST V DELOVANJU IZVRŠNEGA SVETA, KI MU PRED-SEDUJETE?
F. MARTINEC: »V ospredju sta dve važni akciji in sicer faza priprav za sprejem družbenega dogovora o temeljih družbe-nega plana občine za obdobje 1981 -1985, ki prihaja z vrsto odprtih vprašanj in na katerega se navezuje tudi druga akcija - razreševanje vseh tistih problemov in nalog, ki so opredeljene z resolucijami za uresničevanje stabilizacije.«
NAŠA KOMUNA: TUDI SICER JE LETO 1980 PRECEJ DELOVNO, KAJNE?
F. MARTINEC: »Res je. V tem letu smo praktično na vsej liniji družbenih pri-zadevanj močno angažirani. Tako družbe-nopolitične organizacije kot delegatske skupščine in izvršni svet, si prizadevamo soočiti družbenopolitično skupnost in de-lovanje delovnih organizacij neposredno. Načrtovane naloge tekoče primerjamo z njihovo realizacijo in tako torej pravza-prav že skušamo ažurirati in usklajevati tisto, kar smo programirali in kar spričo vrste znanih in sprejetih ukrepov ne bo moč realizirati v celoti. Ti ukrepi pa so močno segli na področje uvoza in izvoza, oblikovanje cen, stroškov, na obseg proiz-vodnje in zaposlovanja!«
NAŠA KOMUNA: ZANIMIVO BIBI-LO SUŠATI, KAKO SO NA TAKO ODGOVORNE NALOGE »PRIPRAV-LJENI« ORGANI IZVRŠNEGA SVE-TA, SAJ NEDVOMNO PREDSTAV-UAJO DOLOČENO OBREMENITEV?
F. MARTTNEC: »Delovanje izvršnega sveta se odvija v veliki meri preko komite-jev in sekretariatov pristojnih za razreše-vanje problematike po posameznih po-dročjih. V veliki meri so ti organi usposob-ljeni za tako zahtevne naloge. Pa vendarle bi rad poudaril, da določene aktivnosti v tekočem letu pomenijo znatnejšo obreme-nitev. Ob tem pa naj podčrtam, da smo lahko učinkoviti le, če smo hitri. Doseči vedno to in takšno učinkovitost pa ni eno-stavno. Pa vendarle! Na primer: oceno gospodarjenja za letošnje prvo trimesečje smo že obravnavali, ob razpravi o osnutku družbenega dogovora o temeljih družbe-nega plana za obdobje 1981-1985 pa bi radi že podali grobo oceno polletnega go-spodarjenja v občini. Delo je zahtevno, &-, vendarle ocena bo!«
NAŠA KOMUNA: KAKO SMO TO-REJ GOSPODARILI V PRVI POLOVI-Q LETA?
F. MARTINEC: »Mislim, da bomo z oceno lahko še kar zadovoljni, pa čeprav bo nekoliko slabša od tiste v prvih treh mesecih. To pa ne pomeni, da je kaj več izgubašev, manj je namreč izkazovanega ostanka dohodka v večini delovnih organi-zacij, to pa pomeni, da je precej zmanjša-na sposobnost vlaganj. Taka ocena pa je hkrati tudi odraz razmer, v katerih se kot družba nahajamo.«
NAŠA KOMUNA: ČE SE POVRNE-MO NA PREJŠNJE VPRAŠANJE, KA-TERE SO TISTE TEŽAVE IN PO-MANJKLJIVOSTI, S KATERIMI SE SREČUJE OBČINSKA UPRAVA? CKK F. MARTENEC: »Takole bi odgo-voril. Pred slabima dvema letoma je bil sprejet nov odlok o organizaciji in delova-nju izvršnega sveta in upravnih organov in že je praksa pokazala, da bo potrebno za še boljšo učinkovitost - te žal še vedno ne
dosegamo — to reorganizacijo v prihodnje še izpopolnjevati. Hkrati pa moramo stre-meti za zaokroževanjem upravnih poti, saj ponekod tečejo postopki po več vzpore-dnih poteh.«
NAŠA KOMUNA: KAJ KONKRET-NEJŠEGA JE TOREJ NA VIDIKU?
F. MARTINEC: »Poglejte. Vrsta nalog, tako ugotavljamo, se prepleta v komiteju za urbanizem in varstvo okolja in v sekre-tariatu za upravno pravne zadeve, tu bo potrebna drugačna organiziranost. Odprto ostaja, a je razrešljivo, vprašanje vzposta-vitve centralne sprejemne službe. Tako ima oziroma bo imel občan že ob vhodu v občinsko stavbo, torej na enem mestu, možnost dobiti vse ustrezne informacije. Občanu bo prikrajšana pot, tako on kot tudi vrsta naših delavcev pa bodo lahko prihranili dobršen del časa.«
NASA KOMUNA: KAJ PRIČAKU-JETE OD SPREMEMB V ORGANIZI-RANOSTI?
F. MARTINEC: »Organiziranost sama po sebi razrešuje zelo malo. Zato bo po-trebno nekoliko bolj precizno razdeliti na-loge posameznih strokovnih delavcev zno-traj občinske uprave in v zvezi s tem dose-gati večjo odgovornost posameznih orga-nov za svoje delo, kar pa seveda zahteva tudi nekoliko strokovnejšo zasedbo na po-sameznih delovnih področjih. Ob tem pa ne gre zanemariti tudi kadrovske možno-sti.«
Spričo številnih problemov in želja ob-
čanov ter realizacije le teh, pa opravljanje nalog v občinski upravi ni lahko in zahteva precej truda.«
NAŠA KOMUNA: NAŠI OBČANI NEMALOKRAT NEGODUJEJO NAD »USLUGAMI« OBČINSKE UPRAVE?
F. MARTINEC: »Res je. Negodovanja so nemalokrat upravičena, toda včasih bi rekel, tudi preuranjena. Ne smemo zane-mariti, da je v našem vsakodnevnem ko-municiranju še vse premalo prisotno, da je občan tudi krajan, kar pomeni, da bi se marsikatero vprašanje - predvsem takšno čisto življenjsko, ki zadeva njegove intere-se dalo razrešiti v krajevni skupnosti, kjer živi. Večkrat potrkati na vrata krajevne skupnosti tudi ne bi bilo odveč!«
NAŠA KOMUNA: KAJ PA BI SVE-TOVALI OBČANOM, KADAR SE NJI-HOVI PROBLEMI MORAJO RAZRE-ŠEVATI TU, V TEJ HIŠI?
F. MARTINEC: »Naj še enkrat ome-nim, da preobrazba občinske uprave pred-
stavlja proces, zato čez noč ne more biti vse dobro. Občanom bi svetoval več strp-nosti, ker se nekatere zadeve kar mimo-grede tudi sicer ne dajo razrešiti. Na pri-mer, na področju urbanizma, kjer imamo zaradi prepočasnega prostorskega ureja-nja zelo malo sprejetih zazidalnih načrtov (pa čeprav smo jih v zadnjih dveh letih sprejeli preko 30). Vsled tega je nenor-malno veliko vlog, prošenj, to pa zahteva razreševanje prelčo odmikov, kar pomeni, da je potrebno takšne zahtevke razreševati individualno, preko ogledov jtd., kar za-hteva nemalo časa.
Moram pa ob tem povedati tudi to, da je spremembe delovnih navad pri nekaterih zaposlenih težje dosegati, v mislih imam predvsem prilagajanje z ozirom na potrebe delegatskega sistema. Pri delu s strankami je tako marsikdaj opaziti še vse preveč birokratski odnos.«
NAŠA KOMUNA: KAJ BI TOREJ SVETOVALI DELAVCEM OBČINSKE UPRAVE?
F. MARTINEC: »Težko je svetovati. Poudarim naj, da delo s strankami zahteva precej osebnega angažiranja in drugačen pristop, saj smo vendarle »v službi obča-nov«. Pri doseganju teh vrednot pa bo najbrže potrebno prizadevati si preko družbenopolitičnih organizacij v občinski upravi.«
NAŠA KOMUNA: POVRNIMO SE K UVODNIM VPRAŠANJEM! NANAŠA-JO SE NA NE PREVEČ DOBRO EKO-NOMSKO SITUACIJO V NAŠI ŠIRŠI DRUŽBENI SKUPNOSTI. KAKO BI JO OPISALI?
F. MARTINEC: »Kako uresničujemo prizadevanja za doseganje gospodarske stabilizacije in razvojnih usmeritev, lahko občani dnevno spremljajo preko sredstev javnega obveščanja. Poudaril bi le to, da takšna situacija kot je trenutno, zahteva predvsem od občanov in delovnih ljudi več discipline na vseh področjih družbenega življenja, tako torej v proizvodnji kot tudi v potrošnji.«
NAŠA KOMUNA: KOT PROIZVA-JALCI SMO TOREJ DOLŽNI?
F. MARTEVEC: »V okviru svojih de-lovnih organizacij smo si dolžni prizadeva-ti za boljše in racionalnejše koriščenje pro-izvodnib zmogljivosti, za večjo produktiv-nost, za racionalnejšo izrabo delovnega ča-sa, predvsem pa za večjo pridnost. Prav tako si prizadevajmo za manjše razmeta-vanje s sredstvi, ki so družbena, izogibaj-mo pa se tudi raznoraznim »opravičilom« za neopravljeno delo ali izostajanje iz dela!«
NAŠA KOMUNA: KOT POTROŠNI-KIPA?
F. MARTINEC: »Kot potrošniki se ob-našamo slabo. Naj nas ne spremljajo po-trošniške mrzlice! Obnašajmo se samoza-ščitno in pokažimo solidarnost do sočlove-ka, ne pa, da svoj egoizem ponazarjamo s kopičenjem zalog. Zavedati se moramo, da se ne srečujemo samo s kratkotrajnimi problemi. To pa pomeni, da moramo te procese obvladovati že v samem programi-ranju. Odrekati se bo potrebno marsikate-ri pretirani potrošnji, navaditi se bo treba na omejevanje in se hkrati zavedati, da skupno odgovornost pri razreševanju te problematike nosimo vsi.«
NAŠA KOMUNA: OMENILI STE PROGRAME IN PROGRAMIRANJE?
F. MARTINEC: »Programiranje je na-ša skupna in zelo odgovorna naloga.
Opažamo namreč, da je še vse preveč prisotno  »zanašanje«  na nekoga
izven, vse preveč se torej računa na banke, razne skupnosti, na neke gospodarske ukrepe in instrumente... Vse premalo pa je čutiti povezovanja, združevanja sred-stev in sporazumevanja za skupne progra-me. Vse preveč je računanja na kredite ob katerih pa pozabljamo, da jih je potrebno vračati z obrestmi. Po drugi strani pa mo-ramo del prizadevanj v delovnih kolektivih namenjati ciljem večjega izvoza, posebno še zaradi razloga, ker je še vedno precej delovnih organizacij odvisno od uvoza su-rovin, kupljene devize pa bodo vsak dan dražje!
NAŠA KOMUNA: KAKO JE IZO-BLIKOVAN OSNUTEK DRUŽBENE-GA DOGOVORA, KI GA PRAV SE-DAJ OBRAVNAVAJO DELEGATI OBČINSKE SKUPŠČINE?
F. MARTINEC: »Moram reči, da so priprave tega osnutka tekle pravzaprav že od lanskega aprila, ko so se zbirali podatki za elemente planiranja s čimer so bili sez-nanjeni in torej k tej nalogi zato tudi pri-stopili vsi nosilci planiranja v občini. Žal morain reči, da pa so se smernice v deloV-nih organizacijah za ta srednjeročni druž-beni plan težko rojevale. Občinske smer-nice, ki so jih delegati sprejeli pred letom dni so bile tako ohlapne, kar si lahko razla-gamo, da je to tudi posledica premajhne prisotnosti resnosti pri nekaterih nosilcih planiranja.«
NAŠA KOMUNA: KAKO OCENJU-JETE PRISTOP NOSILCEV PLANTRA-NJA, SE PRAVI KS, OZD in SIS?
F. MARTINEC: »Naj povem, da smo od sprejema smernic do osnutka tega do-govora nekoliko kasnili v samih pripravah. Od 184 nosilcev planiranja jih še vedno ni izdelalo planskih usmeritev kar 6 %. V tem procesu je bila prisotna premajhna povezanost nosilcev planiranja. Samo pri-mer: krajevne skupnosti često niso bile seznanjene s plani TOZD, ta ugotovitev pa velja tudi za odnose med TOZD zno-traj delovne organizacije oz. SOZD-a. Z ozirom na določene kasnitve smo v zamudi tudi z izdelavo in pristopi samoupravnih sporazumov, ki bi morali biti praviloma že izdelani, so pa sedaj šele v fazi izdelave. To pa je tudi poglavitni vzrok trenutnega us-klajevanja med SIS, delovnimi organizaci-jami in KS.«
NAŠA KOMUNA: SE BO DALO TE VRZELI NADOKNADITI?
F. MARTINEC: »Vsekakor. Na-nivoju občine še 14 dni tečejo usklajevalni po-stopki med nosilci planiranja po posamez-nih dejavnostih in samoupravnimi intere-snimi skupnostmi (komunala, PTT, cestni programi ipd.).«
NAŠA KOMUNA: ROKI NAS VSE-KAKOR ZAVEZUJEJO?
F. MARTINEC: »Po sprejetem in ve-ljavnem rokovniku, od katerega ne odsto-pamo, mora biti usklajevanje končano v času od junija do konca meseca julija, v avgustu bodo izvedene še zadnje dopolni-tve, tako da bo v septembru izdelan do-končen predlog družbenega dogovora, ki ga bo delegatska skupščina sprejela na ok-tobrski seji. Med tem časom pa se mora prav na teh osnovah že pričeti priprava izdelave osnutka družbenega plana za ob-dobje 1981-1985.«
NAŠA KOMUNA: OMENJENI OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGO-VORA JE PO MNENJU MNOGIH ŠE VEDNO PREVEČ ZBIR ŽELJA. KA-KO SE BO PRIBLIŽAL REALNIM MOZNOSTIM?
F. MARTINEC: »Spričo tako opisane-
ga poteka priprav, ta osnutek DD ni in ni mogel biti realen, posebno še spričo ukre-pov Zveznega izvršnega sveta, ki so bili sprejeti v mesecu juniju in jim bodo sledila še dopolnila v juliju in septembru. Čerav-no je ta o osnutek še v veliki meri spisek želja, pa vendarle predstavlja objektivno možnost za razprave in usklajevanje želja z možnostmi.
Dejanske možnosti za uveljavitev teh želja in za vlaganja, ki jih vsebuje ta osnu-tek, pa bodo v novih pogojih gospddarje-nja močno omejene. Naj navedem primer: gospodarske investicije delovnih organiza-cij, ki smo jih uporabili pri pripravi tega osnutka za obdobje do leta 1985 so bile ovrednotene v višini 531 starih milijard. Pri planiranju so delovne organizacije pre-dvidele, da bodo kar 72 odstotkov sredstev dobile preko bančnih kreditov oziroma od drugih sovlagateljev, kar z drugimi bese-dami pomeni, da so predvidele komaj sla-bo tretjino lastnih sredstev. Najnovejši ukrepi, torej novi pogoji gospodarjenja pa zahtevajo ravno obratno razmerje! In še dmgi primer: Programirano je bilo preko 440 starih milijard investicij v negospodar-sko sfero ali točneje v družbene dejavnosti (tu niso upoštevana sredstva za komunal-no in stanovanjsko gospodarstvo). To pa je primer zelo drastičnega nesorazmerja med gospodarskimi in negospodarskimi vlaganji! Ob tem pa kaže opozoriti še na to, da je v tem osnutku že precej tega bilo »okrnjenega« odnosno zredudranega, ker
takšna razmerja ne morejo biti opravičlji-va, saj vsi vemo, do kje lahko sežemo, da ne govorim o ustreznosti vlaganja v proiz-vodno sfero in s tem za doseganje boljših ekonomskih pokazateljev.«
NAŠA KOMUNA: PODANIH JE BI-LO TUDI NEKAJ PRIPOMB NA TO, DA NEKIH VEČJIH PROJEKTOV V OSNUTKU NI ZASLEDITI?
F. MARTEVEC: »Vsekakor kaže pove-dati, da smo v predvidevanjih na področju gospodarskih vlaganj »vrtičkarji«, ker gre razen redkih primerov v glavnem za izpo-polnitve proizvodnega procesa z novo strojno opremo, v zelo redkih primerih pa v nove tehnološke in proizvodne rešitve, ki bi v večji meri pomenile hitrejšo rast pro-izvodnje in povečanja sredstev.« NAŠA KOMUNA: MORDA VPRAŠA-NJE, KAKO SMO ZASTOPANI V OK-VIRU MESTNEGA PROGRAMA OZI-ROMA KAKO SE LE TA VKLJUČUJE NA PODROČJE NAŠE OBČINE?
F. MARTINEC: »Po trenutnih predvi-devanjih lahko v okviru mestnega progra-ma pričakujemo nekoliko intenzivnejša vlaganja na področju komunalne infra-strukture na področju naše občine. Omenil bi cestno omrežje, južno obvoznico, vo-darno Brest, dalje kanalizacijsko omrežje pa tudi družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.«
NAŠA KOMUNA: MORDA KAKŠ-NO BESEDO VEČ O STANOVANJSKI GRADNJI!
F. MARTINEC: »Mogoče je prav, da sem bolj precizen, gre za usmerjeno druž-beno in individualno gradnjo na področju Rakove jelše. Močneje je zastopana tudi individualna zadružna gradnja, saj se po-leg obstoječih treh stanovanjskih zadrug pojavlja precej novih interesentov oziro-ma že organiziranih zadrug, ki iščejo prav na področju naše občine ustrezna zemlji-šča oziroma lokacije.«
NAŠA KOMUNA: NA PREDSED-STVU OK SZDL JE BILA DANA KRI-TIČNA PRIPOMBA NA RAČUN PLA-NIRANJA V KS. VSAKA KS NE MORE IMETI   VSEGA   NPR.   IGRIŠČ,   TO-
VARN, ŠOLE. KAJ MENTTE?
F. MARTINEC: »S to ugotovitvijo se strinjam saj oživlja tista znana izhodišča, ki so bila prav ob preobrazbi krajevnih skupnosti še kako prisotna. V mislih imam torej tista prizadevanja, za katera naj bi se v okviru več KS skupno prizadevali. Torej za določene objekte družbenega in komu-nalnega pomena. Samo primer, že nekaj let beležimo uspešno prakso velikolaških krajevnih skupnosti, kjer so za določene gradbene objekte zdmževale sredstva vse tri krajevne skupnosti.
Ne bi bilo tudi napak če bi v KS planirali tudi z vidika koriščenja nekaterih že ob-stoječih objektov oziroma preko manjših investicij ob razpoložljivem stanju.c
NAŠA KOMUNA: KRITIČNE PRI-POMBE SO BILE TUDI NA RAČUN PRISOTNOSTI PROGRAMA SAMO-PRISPEVKA IH V TEM OSNUTKU?
F. MARTINEC: »To moram pojasniti. To kar je sedaj pod samoprispevek III napisano v osnutku, je razumeti in tako si tudi razlagajmo, predvsem kot program napravljenih potreb, ki so bile evidentira-ne za naslednje petletno obdobje. Seveda bo tudi ta program moral biti usklajen z možnostmi brez ozira na to ali bo uresni-čen preko vira samoprispevka III oziroma iz drugih virov. O tem programu in torej o objektih bo normalno tekla široka razpra-va v okviru Socialistične zveze.«
NAŠA KOMUNA: V JESENI BOMO TA SREDNJEROČNI DRUŽBENI PLAN SPREJEMALI. KAJ SVETUJETE RAZPRAVLJALCEV?
F. MARTINEC: »Vsekakor računamo na intenzivne priprave dokončnega pred-loga in ob tem na bogate razprave v samih delovnih organizacijah in krajevnih skup-nostih. Prav bi bilo, da vsi razpravljalci soočijo lastne možnosti in da se pri tem aktivneje povezujejo z ostalimi nosilci pla-niranja, še posebej pa s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.«
JANJA DOMITROVIČ