Velja v Ljubljani in po pošti: »«1» leto ... K 120*-**'•«»* .... «0 -»*«' “ti . . . . jo*-“ me8*c..............10*- Na pismene naročite brca po&iljat e denarja m M moremo ozirati Novi naročniki naj poilljaj# naročnino po nakarniei. Za inozemstvo “to '*»• ...ni p*1 tou......... “trt leta . , . . M mesec . . . Oglasi se zaračunajo p« porabljenem prosimo in sicer 1 mm visok ter 55 mm lil uk prostor za cnkiat 1 K, ta večkrat popasi Uredništvo jo Telefon liev. Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 60 vin Vprašanjem glede inseratov i. dr. «e naj priloži za odgovor dopisnica ali znamluu — Dopisi naj se tranVirsjo. — Rokopisi se ne vraiajO. v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. j6o. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. S. Telelon štev. 44. . -------- 19. štev. V Ljubljani, sreda 21. januvarja 1920. ™m m. leto. Severna Albanija naša. Beograd. 20. (Izvirno poročilo.) Po zadnjih vesteh lz Par|/.a |e dose-ten v vrhovnem svetu sporazum »lede naš.h albanskih mela. Vrhovni »vet te upošteval argumente iueoslo-vatisklh zastopnikov, ki dokazovali. da le edino preko severne Al- banlie možna zveza Stare Srbije in Macedoniie z Jadranskim morjem, ker le železnica oreko Crne gore neizvedljiva. Zato nam (e priznal vrhovni »vet albansko ozemlle do Belega Drina, tako da ostaneta pri nas Skadcr in Llei. Dalmatinsko vprašanje rešeno. obsežno občinsko avtonomijo pod zaščito In garancijo Zveze narodov. Reško vprašanie le še vedno na mrtvi točki, le toliko se more že sedal z gotovostjo trditi, da le Idela Reke kot vmesne države definitivno pokopana. Pograd, 20. januarja (Izvirno Poročilo.) »Epoha« poroča Iz Pariza. ro se Italijani v dalmatinskem vprašanju uklonili skuoncmu crlfsku •»tale antante In se odrekli svojim dosedanjim zahtevam. Tudi Zadar Pride pod našo suverenlteto. dobi pa Nasprotujoča poročila o Reki. Ali se Je Italija odrekla ali ne? m Anapolis, 19. Dunajski korespotl-oencni urad. KakoT doznava »Associated Press« so Italijani pristali na dogovor glede jadranskega vprašanja. Ameriške vojne ladje so skupno Z ladjami zaveznikov na poti proti Reki. kjer bodo izkrcale čete, ki naj zamemio italijansko posadko. Kakor »e brzojavita iz Beograda, delajo Italijani očitne priprave za odhod z dalmatinske obali. (Dripnniba Ljubljanskega dopisnega urada: Priobčujemo to vest kor. urada, vendar smo doznafl Iz uradnega vira. da kak dogovor med našo državo In Italijo glede jadranskega vprašanja še ne obstoja.) LDU Beograd, 19 »Pravda« Javlja: Naša vlada ni dobila iz Pariza šc nobenega uradnega obvestila, da je itliianski ministrski predsednik Nitti odstopil od suverenitete Italije nad Reko In od zahteve, da se Šibenik razoroži. Zdi se. da Nitti zahttva. da bi tneja Italije prekoračila reko Rašo, da bi tako Italija neposredno mejila z Reko. Demoraiizacija D^nnunzievih čet. Bakar, 20. (Izvirno poročilo.) LrAnnunzileve čete se nahajajo v popolnem razkroju. O disciplini ni Več sledu, vojaki i častniki samo gledajo, kje In kako bi si nagrabili čim več denarja. Vsak dan Izgine kateri Ltmed d’Annunzievih oprod. 2 njim pa lepi tisočaki In stotisočaki Iz te ali One blagaine. Oostilničarli in trgovci ne zaupalo tudi najvišlltn častnikom nič več, ampak jim oddalajo Češka vlada za sporazum z bolj sevi ki. LDU Praga, V9. V politiki Čehovov ašk e vlade prod sovjetski Ru-»e je izvršil preobrat. Uradni *l*t čehoslovaške vlade »Ceškoslo-republika« piše: Zadnji do-Jjj^j v Rusiji so bistveno pripo-k tem, da se obrača vsa po-k tem deželam. Kolčakova nma* 1 k propadla, Denjikin »e h. . 'n iete sovjetov javljajo uspe-_ VSeh front. Vse kaže, da se je blago le proti gotovemu plačilu. D’Annunzio si proti nepoštenim elementom v svoiih vrstah ne ura odločno nastopiti, ker so tako močni, da se lih boli. Zato pošilja v bol orotl njim mestno policijo, ki Da tudi ne more dosti opraviti. Vendar pa Je pred par dnevi zaplenila v nekem oficirskem Igralskem brlogu cel milijon kron. Nota za izročitev Viljema. LDU Pariz, 20. Oeneraln! tajnik mirovne konference Dutasta je izročil nizozemskemu poslaniku v Parizu noto fadi izročitve bivšega neiu* šekga cesarja. Nota se glasi: Pošiljajoč vladi NJ. Veličanstva kraljice nizozemske poveden prepis člena 227 nemške mirovne pogodbe, ki je dne 10. januarja 1920 stopila v veljavo, dovoljujejo si zavezniške in pridružene države obenem poročati, da so sklonile takoj izvršiti določbo tega člena. Države torej s tem službeno prosijo nizozemsko vlado, da Jim Izroči Viljema Hohenzollem-skega. bivšega nemškega cesarja, da se more postaviti pred sodišče. V Nemčiji bivajoče osebe, ki se ilh zavezniške in pridružene države obtožile. se morajo v smislu člena 227 Izročiti. Države ne morejo verietl. da bi Nizozemska manj obsojala dejanja bivšega cesarja, kakor one same. Nizozemska ne bi izvršila med- narodne dolžnosti, ako bi se branila, pridružiti se drugim narodom in kolikor je v njeni moči, podpirati kaznovanje storjenih zločinov, ali pa kaznovanja vsaj ne ovirati. Segrejev odhod z Dunaja. LDU Dunaj. 20. Kakor poročajo Usti, je včeraj s posebnim vlakom odpotoval dosedanji voditelj italijanske misije general Segre. Po nalogu avstrijske vlade ga je spremil inajor Zoebernig do meje. Na kolodvoru so »e poslovili od njega g. Allize, italijanski odpravnik Biancheri, angleški polkovnik Browne, argentinski poslanik Perez, kakor tudi vsi častniki italijanse misije. Kakor javlja nadalje »Neues Wiener Tagblatt«, so generala pred njegovim odhodom posetili državni kancelar dr. Ren-ner, državni tajnik Deutscb In podtajnik Weiss. V Sfovanstvu je rešitev. v kaosu sovjetske Rusije jelo svitati in da so se ruske notranje razmere okrepile. Ako ostane to trajno In ako se voditeljem moskovske vlade posreči, da pridobe zase tudi one slole. ki so iim bili doslej sovražni, potem je Rusija na najboljšem potu, da ozdravi, kar mi kot ljudje bi Slovani Iz srca želimo. Potem pomenja to za sovjetsko Rusijo in njene zastopnike velik dobiček, ne le v notranji politiki. temveč tudi napram vsemu svetu. Naslov članka In v njem propagirana misel nista nova. toda živi jensko važne stvari je treba pridigo-vati dan za dnem, da si lih osvoji tudi iavtio m trnu ir da preidejo množicam \ kri in meso. na kar jih morajo tudi voditelji vpoštevati In sprejemati v svoje račune. Mislim, da ne rečem preveč, da se na Slovanstvo preveč pozablja v množicah in njih voditeljih. Osodepolno bi utegnilo postati za nas naziranje, da ie nepotrebno sedaj vsako delo v smeri Slovanstva, češ, saj svojo narodnost imamo zagotovljeno In rešeno. Da bi imeli svojo narodnost rešeno, tega toliko časa ne moremo trditi, dokler Ječi najboljši in najzavednejšl del slovenskega naroda pod Italijanskim barbarskim jarmom. Pri položaju, v kakoršnem se nahajamo v očigled Italijanskim zasedbam. Je tudi jasno, da se ne bomo mogli razvijati, ker nam bo sedel sovrag vedno za vratom in čakal samo prilike, da nas s svojimi pohlepnimi kremplji stisne in zadavi. Na zapadu Lah, na severu Nemec In Mažar, ki nista udušena in za katera bo že antanta skrbela, da ne pogineta. Rumun, Bolgar prideta za nameček. To Je lepa perspektiva. V ravnotakšnem položaju kot ml se nahajajo tudi čehoslovaki. Ti se tega v polni meri zavedajo. Hladen opazovalec, zato pa tem bolj svojo domovino ljubeči napredni sod ja list Modraček piše v svojih Socialističnih Listih z dne 4. januarja 1920: »V kratkem spoznaš, mili narod, da se je boj nepomirljivih Idej, germanske in slovanske, ki )e cela stoletja majal Avstrijo, da jo je končno potegnil v propast, prenesel na tla tvoje republike. Ali se zavejo češke stranke pomembnosti te spremembe v historični komediji, ali spoznajo, da gre za bodočnost naše države In naroda? Ali bodo sposobne, da najdejo izhodišče, ki bi nas peljalo k zavarovanju naše bodočnosti? Objasnimo si najpreje vprašanje. Mi sami ne vzdržimo v tem boju; premoč Je na drugi strani, ne na paši. Enkrat bi se mogla nepričakovano od severa In juga prevaliti čez nas val in razrešiti proti naši volji češkonemško vprašanje, odtT-gati kose naše zemlje do Prage hi do Olomuca In Slovaškega do meje Morave, ali pa nam morebiti vzeti vse. Nevarnost je tu. ki k> mora vsak previden politik uvideti. To pomenja. Iskati nekje oporo. In to moreio urediti ie druge države. Katere? Za-pndne. na katere se naslanja Belgija? Med njimi leži širok germanski pas. Ne zanašajmo se na oddaljene prijatelje! Ostaja nam edina opora — na vzhodu.« V nič manj teškem položaju niso Poljaki. Tudi ti imajo svoje nemško vprašanje, ki jim ga je zapustila slo-letna nemška kolonizacija. Tudi ti «0 •v nevarnosti, da jih enkrat zaptavl nemški val. Ta val se enkrat dvigne in bo pogubonosen, hotel se bo enkrat za vselej rešiti ovir neomejenega razvoja. Kje je rešitev? Isti Modraček odgovarja: »Naš ideal mora biti zveza avtonomnih slovanskih držav, v katerem bi kot eden njegovih članov našli trajno zavarovanje svoje neodvisnosti in svojega ozemlja « Prav nič nimamo k tern beseden prinomniti Važnejše kot Zveza narodov, ki naj varuje mognčnak« tega sveta, je za nas zveza slovanskih držav, v kateri bo igral Rusija vodilno vlogo. Seveda ne Rusija Denjikina in Kolčaka. ta je že raztepena, temveč demokratična Rusija, ki ji pot pripravlja današnji holj.še-viški sistem, ki že pričenja samega sebe popravljati, kakor mu to velevajo zakoni socitalnega sveta. Tega se moramo zavedati iti sa r.ato spomniti vsaj trikrat na dau, kajti brez Rusije in ostalega Slovanstva smo samo začasno v neodvisni državi. In samo Slovanstvo je garancija. da nam naših bratov pod laškim jarmom ne »dušijo. —c Razmere na Poljskem. Poljske čete so zasedle. kaKO* poročajo zadnle vesti mesto Poznani ter zapadno in iztočno Prusijo. pokrajine, ki so naseljene v veliki meri tudi z Nemci, kakor sta precej z Nemci pomešana tudi od Poliske zasedena dela nemške in avstrijske Slezi/e. Kakor je znano, je pariška konferenca odločila, da se v teh narodnostno pomešanih pokrajinah izvrši plebiscit. Ta plebiscit, nemško sovraštva in zlasti zadnje boljševiške zmag« nad Denjikinom zelo vznemirjajo mlado nekonsolidirano Poljsko. Poljska še danes nima ustave, nima urejene niti administracije, niti financ. Njene železnice so v najbed-nejšem stanju. Po celi državi vladata beda in pomanjkanje. Ako premislimo, da je poljska vlada tekma kratkih mesecev svobode napravil« 176 milijard dolgov, nam postan« situaciia poljske republike Še jasnejša. Posebno pa skrbi Poljsko usoda sosednih baltiških držav, ki se naj-brže ne bodo mogle dolgo upirati boljševlkom. Ako se tem posreči preko teh držav podati roko Nemčiji, bi Poljska ne bila samo odrezana od morja, temveč bi bila tudf Izpostavljena še večjemu, kaosu v notranjosti. Zato se ni čuditi, da te oficiielna Potiska, kakor tudi opijsko časopisje - vsaj v veliki večini — zelo sovražno razpoloženo proti boljševikem. Neka vest pravi celot da jc sklenila Potiska z Estonsko, Letsko in Ikavsko defenzivno zvezo proti sovjetski Rusiji in obenem proti Nemčiji Za milijoni. (Dalje.) . . •Vem. d« ste doživeli bolest, k! jo ml ljudje l« težko prenašamo. Največja revščina, ki nas *”?r* ,fadeti. je. Izgubiti zaupanje do svojih prijateljev. Tako se je z vatni zgodilo. — Ostanite vendar — kar vam hočem povedati. Je tolike važnosti, da me nikakor ne smete zapustiti. ne da bi me slišali.« Gledal Jo je tako dobrodušno In se 0 smehljal tako osrčujoče, da je dobila zaupanje. Brez vsakega pomisleka je zaklicala v hipni razburjenosti: aw pr,na5®*« kako poročilo od njega? ^itvo ^tT1, bcsed* H zastala. Pri ItlTi ,1105'1 * vendar čutila, da bi skoro napravila neumnost »Ali molčite?« je nadaljevala strastno. »Motila sem se v vas ta ne maram dalj ostati.« Razvajeno dekle je bilo v tem trenutku tako prevzetne, da je zviti stari policist začel dvomiti o uspehu svoje namere. Tak nastop sicer ni bil zanj nič novega. »Molčal sem, ker sem se bal vaše nevo-ije,« je odgovoril s privajeno prijaznostjo. »Od onega gospoda nimam za vas nikakega poročila, pač pa bi imel eno, ki je zanj namenjeno. Akc vas zopet obišče, kar je mogoče, vpra-ga, prosim, kolikim mladim damam, ki se Rogers imenujejo, je v zadnjem času dvorjanih 111 0 H ne prehese. t«daj ga vprašajte, ko-mto jih še naj zaradi njega pride n« policijo, predno bodo njega samega tje odpeljali.« »Kaj hočete s temi besedami?« je kliknita vsa bleda: »ne razumem vas — na policijo? Saj vendar niste policist?« »Uganili ste, gospodična Rogers, tajni policist sem. To vas naj ne ustraši, zakaj moje izkušnje me niso napravile niti trdosrčnega, niti groznega. Gospod, o katerem govorite, je lopov. Prišel sem, da vam pojasnim, s kako skrajno silo ste utekli človeku, ki ne zasluži časti in spoštovanja.« »Kaj govorite? |e vprašata z bledimi ustnicami v tonu užaljenega ponosa. »Lopov? — To je pomota. Sicer sem stara šele sedemnajst let, toda ne dam se varati. Vse sloni na ne-sporazumljenju; govoriva o dveh popolnoma tujih ljudeh.« »To lahko razsodimo; kako Je Ime gospodu, katerega imate v mislih?« »Raje bi ne imenovala nikakega imena.« Oryce je ni pogledal v obraz; njegovo oko Je dobilo neki posebni izraz, ko je zrl na črnilnik pred seboj. »Dobro; ne imenujmo nikakega hnena, lahko pridemo resnici na sled tudi na drug način.« Potegnil je kos papirja Iz žepa, ga počasi razgrnil, g« položil na kolena, d nataknil očali In začel preudarno: »Prečitain vam epis gospoda, ne mogoče onega, v katerega stavite toliko zaupanja, temveč nekega drugega, ki je še pred kratkim oboževal mlado dekle vašega Imena.« VzeJ je papir v roko ta čltal te-le besed«! »Ljudje, ki so gospoda videli, ga opisujejo kot krasnega moža, visokega, lepe rasti, vljudnega v občevanju In prijetnega začaja Obraza Je precej svetlega, lasje in brada so temni, oči so sive. Oči vidno Je Iz boljših krogov. Pogled in vedenje pričata o nenavadni odločnosti. — Policist je zganil papir in ga položil na mizo: gospodična Rogers je globoko zarudela. »Ta gospod,« Je Gryce nadaljeval, »je sledil mlademu dekletu, o katerem sem vam pripovedoval, na vsak korak. AH ste mogoče koga videli, ki bi mu bil podoben? Deklica sama je med tem vslcd nevarne mrzlice umrla: opis moža torej ni njen od njenih domačih.« Oospodična je trepetala na vseh udih, vendar je molčala in osramočena sklonila glavo. »Imam še drug opis, ki ae nanaša na gospoda, kateri je pred kratkim zasledoval mlado, lepo in pošteno tovarniško delavko z imenom Jenny Rogers. Osebe, ki so ga videle, ga opisujejo kot velikega, krasnga moža. prikupljivega vedenja, okoli trideset let starega, svetlega obraza, temnih las. velike brade In sivih očk Ali ste srečali takega moža?« »To je strašno — ta ta človek zalezuje deklice, ki se Rogers Imenujejo? »Ne samo Rogers, ampak tudi Jenny so vse.« »To je popolnoma neverjetno. Hočete me ustrašiti, ali se iz mene norčevati, ker ml pripovedujete take baike.« »Kar vam pripovedujem Je popolnoma resnično. Tudi mlada delavka ta tovarne je med tem umrla vsied prevelikega razburjenja.« »Kako grozno! V kaki nevarnosti sem bila. Kje je mol varuh —• hočern domov, proč i« tega strašnega Nevvjorka, ki je poln goljufije, sramote in revščine.« Tako zelo se je razburila, da se je policist trudil, da jo pomiri.. »Vaš varuh bo gotovo prvi, ki bo hotel, da se vrnete, kakor hitro izve, da vam grozi nevarnost. Ako ml hočete razodeti, kaj se j« dogodita med onim Človekom in vami. bi mogel —-«. »Ni bilo skoro ničesar, ta ne razumem, kako sem mogla biti tako neumna in privoliti k sestanku samo, ker mf je bila njegova zunanjost privlačna in mi Je laskalo njegovo navidezno občudovanje. Zaničujem samo sebe Iti sovražim njega tako, da —« »Bi mu privoščili vsako kazen, kaj ne, gospodična Rogers?« »Dala bi več sto dolarjev, ako —« »To ni potrebno. .Darujte ml le svoje zaupanje, ostanem diskreten in porabim samo dejstva, ki nam omogočijo njegovo ujetje. »Ako je to, kar hočete od mene. potem sem pripravljena —« namah je umolknila in vila roke roke vsled zmede ta stida. »O. ko* liko bo govoričenja — ta vi ste govorili o policiji — saj mi ne bo treba iti tje — umrla M strahu. Mod varuh —« (Dalje prih.) Vendar pa Poljska ne obupava itt ne Izgubljava energije. Kakor poroča neki poljski list, je poljska vlada sklenila z Denjikinom pogodbo, po kateri naj bi započela ofenzivo proti Kijevu in tako zaustavila nadaljnje prodiranje boljševikov v Ukrajini. Vprašanje pa je seveda. £e ie poljska vojska dovolj disciplinirana za ofenzivo v večjem ob-seRU proti izbornim boljševišklm armadam. Vesti o Poljski so redke, nejasne in Po večini tudi nezanesljive. Saj prihajajo k nam vedno šele po posredovanju tujih držav, ki so vse Interesirane na tem. da sodi svet Poljsko in njene razmere tako, kakor bi oni radi. Kakor o Rusiji, mo remo tudi o Poljski za sedal še samo ugibati, ali toliko bo žal le resnica, da se nahaja bratska poljska repu blika v slabem In težavnem položaju. Tudi v našem interesu je. da se mlada država čim prej izkoplje iz današnjih težkoč is se razvije tako, kakor se lahko pri ugodnib geografskih in etnografskih razmerah. Urejena, disciplinirana Poljska S svojimi 30 milijoni prebivalci bo lahko za nas važna in močna zavetnica. ker bomo Imeli pač mnogo skupnih, a prav nič nasprotujočih sl interesov. Ta obupni položaj nesrečnikov Izkoriščajo Nikltini agenti, ki poziv-Ijejo ujetnike na vstop v črnogorsko legija kjer se Jim obeta svoboda, hrana, obleka In le denarna pomoč. Kaj čuda. da se pusti marsikdo premotiti ln se zapiše Nikitl. Saj bi se samemu vragu, samo da se reši laškega pekla. Kakor hitro je »črnogorski legijonar«, začnejo tudi Lahi bolje postopati 1 njim, seveda pa mora kmalu na ladjo, ki ga prepelje v Albanijo. Med ujetniki razširjalo Nikitinl agenti »Q!as Črnogorca c. »Libre Serbie« In druge brošure, ki se ti- skajo po večini v italijanskih tiskarnah. Posebno agilen agent Nikitlne Izdajniške namere je neki kapetan Stevo Vučinič. Črnogorski dijaki morajo priseči, da so vsak hip pripravljeni žrtvovati te za Nikitlno stvar, sicer se jim odvzame podpora. V Franciji love agenti v svoje mreže posebno radi izseljence, ki jih pod raznimi pretvezami uvrščajo med Izdajalce našega edinstv*. Ker se id nadejati, da prestane ta škodljiva agitacija sama od sebe. bi bila dolžnost naše vlade, da to izdajniško početje tudi v tujko! » primernimi sredstvi pobija. Jugoslavija. Korupcija v italijanski misiji na Dunaju. Javili smo 2e. da je general Se-gre, zastopnik Italijanske vojaške misije na Dunaju, odstavljen. Obenem Je bik> razpuščeno Italijansko vojaško zastopstvo na Dunaju, ker se Je izkazala da Je zagrešilo takšne protizakonitosti, ki se dajo zabrisati samo z odstranitvijo krivcev. General Segrč Je bil šef italijanske delegacije na Dunaju, ki Je Imela nalogo, da dogovorno z ostalimi zavezniki kontrolira izvrševanje mirovne pogodbe. Voditelja bi člane delegacije pa Je mnogo bolj zanimala vinska trgovina, s katero so se bavili v velikem obsegu. Pod pretvezo, da potrebuje italijanska delegacija najrazličnejših stvari, predvsem živi jenskih potrebščin, so dobavljali iz Italije in drugih držav Sedmete, ki so jih prodajali Dunaj-nom z velikanskim dobičkom. Prt preiskavi tega škandala se le našel tud! velik magazin, v katerem so Imeli ti visoki italijanski verižnlki hagomilanih stvari za prodajo v vrednosti 200 milijonov kron. Zavezniška zastopstva so italijanski škandal dolgo časa molče trpela, pozneje pa so intervenirala Eri italijanski vladi, ki Je poslala m luna j komisijo, da celo stvar preišče. Preiskava je dognala, da »e Je Italijanska delegacija pečala z v* rizništvom in tihotapstvom ter je vsled dokazov o krivdi delegacije sastopstvo razpustila, kar je izzvalo na Dunaju in v tujini veliko senzacijo. Dunajske časopisje se obširno peča s to zadevo in pripominja, da Ji delegacija kot zastopnica Italijan tke vlade pod vodstvom generala Segrčja plenila umetnine po muzejih na svojo roko ter gh razpošiljal* na različne strani. General Se grč Je tudi Slovencem hi posebno Ljubljančanom dobro znan. kajti on je tisti izzivač, ki Je tvoječasno s skrajno pristranskimi, neresničnimi poročili o protlzavez-niških izgredih v Ljubljani alarmiral celo antanto proti nam, tako da »o nam prišli prelskavat obisti štirje antantini generali, katerih preiskava pa Je potekla seveda brez vsakega ^ pspeha. - Zato želimo Segrčju, ki se 8 red včerajšnjim peljal skozi Ljub ano v Italija vse udobnosti v m-prostovoljnem penzijoau. Madžari m ooravlčuiela LDU Beograd. 19. »Pravda« lav-Ifa: Madžarska vlada se ie po svojih zastopnikih opravičila za Ineideni v Prekmurhi bi obliubtla. da se kal takega ne bo več pripetilo. Nadomestila le povellnika polkovnika z drugim. degradirala poročnika napada-ča in odpustila podčastnike: plačala bo odškodnino za škodo ln ranjence. Jugosiovenska vlada bo dopustila, da se izvaža hrana v Madžarsko. Naš poslanik v Varšavi LDU Beograd, 19. I* Varšave poročalo: Semkaj le dospel zastopnik Jugoslavije g. Tadič, bivši član srbskega poslaništva v Petrogradu. Francoski Ust za naše Interese. LDU • Ljubljana. 20. V Lozani (Laus&nne) izhato francosko urejevan list »Le Progres des B&lkans«. ki mu le politični ravnatell g. Roger Divianl. List se peča z našimi vprašanji. V svoji št. od 11. januarja tl. ima uvodnik o reHtvf reškege la ladranskega spora ter se zavzema za sporazum med Italijo iu Jugoslavijo. Pisec obeta serijo člankov o jadranskem problemu. V ekonomski rubriki je objavllena statistika pojjedeb-stva ln živinoreje v Jugoslaviji Omenimo naj še članek o naši valu-nl krizi ter prvi del referata o starem javnem pravu v novih Jugoslovanskih deželah, ki n bavl s Hrvat-tko in Slavonijo. Pomnfltanfe denarja v splitskih bankah. LDU Split. 19. V tukajšnjih bau kah se opaža občutno pomanjkanje novca v gotovini. Denar se vlaga solo malo ali nič. V Beogradu ni kuge. LDU Praga. 19. Nasproti vestem nekaterih listov, da le v Beograd* izruhnila kuga. le tukajšnje ministrstvo za zunanje posle dobilo obvestilo. da so te vesti neresnične Mirovna konferenca. Jugoslovanski odgovor nezado-voflhr. LDU Lyon, 20. Vrhovni rvet m snide danes dopoldne k seji., ki bo v prvf vrsti veljala rešitvi Jadranskega vprašanja. Kakor doznava »Peth Journal«, odgovor Jugoslo-venskib delegatov ne bo zadovoljiv. Beograjska vlada sc obotavlja sprejeti novo rešitev tega vprašanja, toda vrhovni svet upa odstraniti zadnje težkoče, Id ovlraja da se sprejme rešitev, let to Je bil odobril. Kavkaško vprašanje. LDU Pariz, 19. Agence Havas javlja: Vrhovni svet je pod predsedstvom Clemenceauja poslušal izvajanja delegatov iz Georgije In ts Aserbeidjana o sedanjem položaju v Južni Rusiji. Jutri bo imel vrhovni svet zopet sejo. Clemenceau obdrži do ureditve tekočih zadev predsedstvo. LDU I.von, 19. Vrhovni svet se je danes sestal pod predsedstvom Clemenceauja. Vzel Je na znanje izvajanja zastopnikov Georgije ln Aserbeidjana. ki so pojasnjevali položaj v Južni Kavkaz!# in stavili predlog, naj se ti pokrajini priznata kot neodvisni. Vrhovni svet le odposlancem obljubil gmotno pomoč z onimi pogoji, kakor generalu De-njlklnu. Zadela seja pod predsedstvom Clemenceau*. LDU Pariz. 20. Prihodnja sefe vr-tovnega sveta bo v torek dopoldne, nemara zadnja pod predsedstvom Clemenceauja. Italijani zapuščajo Dalmacijo. Odpravljanje materija!*. LDU Split, 19. V Šibeniku sc Italijan! vkrcali predvčerajšnjim na parnik »Sarajevo« veliko množino vojnega materija!*, zlasti telefonskih potrebščin. Poveljnik »PugHe« dirigiran dragam. LDU Split 19. Kakor se doznava, odide Menini, poveljnik Italijan ske vojne ladje »Puglia«, ki Jev sidrana v splitski loki na drogo službeno mero. Divizijsko poveljstvo v Šibeniku prenehalo poslovat! LDU Split, 19. Dne 15. t. m. Je v Šibeniku prenehalo poslovati povelj-nlštvo divizije. Divizljonar general Viera Je odpotoval v Italijo. Ostalo Je samo vojaško poveljništva kateremu načuiuje brigadir Borra ki Je dospel semkaj Iz Drnlša. Vsled odhoda generala Vlere Je izpraznjena hiša predsednika dalmatinske vlade dr. Krstelja. katero sc svoječasno Italijani nasilno rekvirlrali. Istega dne. ko Je odpotoval Vlera, so vse Italijanske vojne ladje, ki »o bile vsidrane v šibeniSftf luki, zapustile pristanišče, kjer je ostalo samo nekoliko motornih čolnov. NEMŠKE LAll. List »Deutsche Orenzwacht« od 1. januarja 1920 ie poročal pod naslovom »Jugoslovenske roparske tolpe v radgonski okolici« o raznih slučajih tatvine in ropa. Naše oblasti so uvele o tem temeljito preiskavo, ki le pokarala, da so slučaji omenjeni v članku tega lista neresnični ter jim Je namen edinole blatenje posadke ter hulskanle proti naši državi. Dokazalo se ie. da so bile tatvine v radgonski ČkcMci od julija pa do decembra leta 1919 izvršene brez izjeme od podanikov Nemške Avstrije, od koder prihaiaio razni ljudje v Jugoslavijo. Naše obmejne straže se večkrat Iz usmiljenja pustile stradajoče iz Avstrije v Jugoslavijo, da si tam nabavilo žlvU in baš ti so zagrešili precej tatvin. Johann Petro-wltsch, ki ga omenja »Deutsche Orenzwacht«, le sam priznal, da Je lagal, ko le trdil, da so mu bili od naše posadke izbiti štlrle zobe in ukraden denar. Petrovitsch Je sploh znan kbt razuzdan pijanec. Radgonsko prebivalstvo le prepričano, da se pošiljalo v našo drčavo iz Avstrije nahujskani ljudje, ki naj bi širili nezadovoljstvo ter agitirali med prebi valstvom proti državi. Niki ta še rovar!« O Nikitinem delu za razdor bale Hržave smo že mnogo poročali. Pred tedni so se pojavile vesti, da leži črnogorski razkralj na smrtni postelji in da bo krnaiu umrl. Podrobnosti pa se ni dalo dognati. Zdaj pa »c pojavljajo glasovi, da te vesti sploh niso bile resnične, ampak da so Jih namenoma razširjali Nikitinl agenti, da bi njegove nasprotnike prevarali hi ta čas lahko porabili za zbiranje prostovoljnih legij. Pri tem so postopali skrajno brezvestno ln nasilno in terorizirali posebno naše ujetnike v Italiji:. Kakor je splošno znano, se nahajajo ti v naravnost obupnem položaju. Prosto gibanje Hni Je prepovedano, hrana, ki Jo dobivajo, Je nezadostna, in obleka, kf Jo hnafo, je slaba. Italijanske vojaške oblasti te naše mučenike na naj-iurovejšl način preganjajo In jih za najmanjše prestopke zapirajo v srednjeveške temnice* KDO IZZIVA KULTURNI BOJI Dopisni urad objavlja: »Jugosiovenska kmečka zveza« kot politična organizacija Slovenske ljuske stranke Je deželni vladi za Slovenijo predložila protestne resolucije s raznih svojih shodov po deželi. Protestira se med drugim proti dozdevnim kul-tumo-bojnim načrtom osrednje vlade tako le: »Protestiramo najodločneje proti nameri osrednje vlade v Beogradu, Irt hoče potom zloglasnega šolskega zakonskega načrta vreči verski pouk I* šole.« Napram temu se konstatira. da sedanja vlada sploh ni še sklepala o načrtu šolskega zakona, pač pa Je še pod koncentracijsko vlado izdelal »Prosvetni odbor« načrt zakona v narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Ta,načrt veli 8 20.: V osnovni šoli se poučujejo nastopni predmeti: 1. Verouk, 2. Materinski jezik, čitanje in pisanje« Jtd. V členu 28 je rečeno: Poučevanje v verouku se poveri v prvi vrsti duhovnikom proti nakaznl nagradi. Samoako ne bi bile v šolskem okraju duhovnika, lahke poveri šolska oblast to poučevanje učitelju iste vere proti posebni nagradi.« 2t iz tega samega sledi, da se vedoma širijo neresnične Informacije med kmetskim ljudstvom in da se Izziva v naši mladi dTŽavi kulturni boj. To postopanje se obsoja satno po sebi; vlada pa bo proti nadaljnjemu hujskanju v tej smeri prisiljena energično nastopiti POGAJANJA ZA PREVZETJU FALSKE ELEKTRARNE. LDU Ljubljana. 20. Danes so se začela pri deželni vladi pogajanj* radi prevzetja elektrarne na Fali pri Mariboru od strani Jugosiovenska družbe, katere bi se udeležila država v zvez! z Javnimi korporacilara t* drugimi interesenti. Pogajanj se udeležujejo zastopnik! prizadetih uradov o želne vlade pod predsed stvom e. predsednika dr. Žerjava, kakor tudi zastopniki domačih banč nth zavodov ln pa zastopniki štajer ske elektricitctne družbe pod vodstvom predsednika Rosshfindlerja. TISKARSKA STAVKA NA HRYAT-SKF.JVL Zagreb. 20. (Izvirno poročila) Včeraj ln danes med stavkala Im stavci in tiskarnarH ln bilo nikakib pogajanj. Stavka se zato nadaljuje, Danes Je Izšla kot nadomestilo za dnevnike prva številka skupnega fiata »Zagrebačke Novine«. Razen tega izhajajo ie komunistična »Nova tetina« In socijalistična »Sloboda«. »©pristranost Deschane! ec v po* tičnem bol* nikoli ni izpostavljal, vsled česar le bil dolgo let pred sed« nlk francoske zbornice. Listi hvaK» k> tudi njegove Časnikarske zmoA* n os ti in poudarjalo zlasti njegov ete* gantni slog. Clemenceau dobi namesto predsod" niške časti franke le kotalne. LDU Berlin. 20. ianuaria. »Loke&> anzeiger« poroča iz Haaga: Pariš*© parlamentarni krogi nameravam ponuditi Clemenceauju častno nagra» do v znesku enega miliiona frankov fai vojno kotalna Spremembe v francoski vladi. Miller and poverjen za sestavo novega francoskega kabineta. LDU Pariz. 19. Predsednik Poln-care Je poveril Mlllerandu naloga da sestavi nov kabinet. Millerandov kabinet — delovno ministrstva LDU Pariz. 20. Prva sela novega francoskega "ministrskega sveta bo v četrtek. Isti dan se bo novi kabinet predstavil tudi parlamentu. Kakor se le izrazil Millerand. le smatrati nlegov kabinet kot delovno ministrstvo. Njegov politični program bo istoveten z on!m. katerega le Millerand razvijal v svojem govoru, ki ga je imel pred svojimi volllci dne 7. novembra 1919. Ugoden vtis Deschanelove Izvotliva. LDU Lvon. 20. Izvolitev predsednika francoske zbornice Pavla De-schancla za novega predsednika francoske republike pozdravlja tu-in inozemsko časopisje z velikim zadoščenjem. zlasti češki, belgitoki in španski listi. Splošno poudarjalo njegovo konclliantnost marljivost In Novi predsednik frane* republike. 18. L m. ao se sestaB v palaffit senata član! francoskega parlamenta in senata. Seja. ki se Je vršila. je Imela namen ugotoviti izjav* strank o kandidaturah za predsedstvo francoske republike. Napovedani sta bili dve kandidaturi, Clo» menceaujeva to Deschaneiova, Pri glasovanju, ki Je sledilo. Je dobS Clemenceau 389, Paul Deschand 408, Poincare 16. Jonmart 6, Bour-geois 5 glasov. Foch pa l glas. Pe tem glasovanju, ki so mu prisostvo« stvall vsi ministri in državni podtaj* niki. Je pisai Clemenceau predsed* nlku kongresa Bourgeoisu pismo, v katerem mu je naznanil, da urnika svojo kandidaturo za predsednik* republike. Clemenceau Je torej propadel. in se namerava glasom zadnjih poročil sploh umakniti Iz političnega življenja. Novi predsednik republike Patri Deschanel je sin književnika Emila Deschanela. Rodil se je 13. februarja 1856. leta v Bruslju, kjer h tudi dovršil gimnazijo tn pravna Studile, Pozneje se je posveti! političnemu poklicu. Leta 1885. je b& prvič Izvoljen v poslansko zbornica, Tarn se je v začetku priključil umer* lenim republikancem, pozneje pa s« je nagni! na klerikalno-naciionalh. stično stran. Leta 18S9. je postal član akademije, dve leti pred tern p* je bil izvoljen za zborničnega predsednika. 1902. leta Je pri volitvah v zbornično predsedstvo podlegel radikalnemu Bourgeoisu. Let« 1912. je bil zopet izvoljen za predsednika zbornice. To funkcijo J* opravljal doslej, Paul Deschanel Je Že pri zadnjih volitvah kandidiral za predsedniško mesto, toda je ostal naprars Poincareju v manjšini z 81. glasovi Leta 1912 se le mudil z odposlandi pariške občine v Beogradu. Descha« nel je eleganten pojav, dober govornik, v političnem oziru obziren 16 umerjen. Ta svojstva so mu pole® dobrega glasu, ki ga uživa kot pisatelj in učenjak, pomogls do reprezentativne osebno**! tedanjs francoske repitblike. Razna poročila. MASARYK OBOLEL LDU Praga, 20. Predsednik M*-*aryk je obolel za lahko Influenco. Vendar opravlja kljub temu najnujnejše posle ln sprejema običajne referate. Pevskim društvo« in pevcem toplo priporočamo v nakup »MALO PESMARICO«, ki prinaša lepe moške zbore In četverospeve. Dobiva se v Zvezal kaflw4 ^ krogtO. Teror m Ruske« odpravljen. LDU Berlin, 19. Revolucionarni vseruski komete za pobijanje protirevolucije Je Izdal tole odredbo: Revolucionar« proletarijat ugotavlja, d« mu Je po osvojitvi Ro-stoka in po porazu Kolčakovem podana možnost, odložiti orožje terorja. Ako bi antanta z orožjem alt s gmotno podporo protirevolucijo-name armade poskusila izpodkopavati trdne podlag« sovjetske vlad« bi s tem Izsilila povratek terorja. Zato se odreja, da se odpravi smrtna kazen na podlagi obsodb vseruske komisije v vseh krajnih organizacijah. Soc. demokrati odobravajo na Nemškem program svojih ministrov. LDU Nauen. 19. Socialno demokratska frakcija narodne skupščine se k v peturni debati posvetovala o notranjepolitičnih dogodkih to « zadržanju svojih vladnih članov. Govorili so ministri Bauer, Noske, David ln Iraun. Frakcija Je s vsemi glasov! prod trem odobravala program svojih vladnih elanov. Demokracija naj * vsemi sredstvi varuje proti diktatur! s levice; delavcem pa naj se da vse, kar Je spričo današnjega položaja dežele le mogoče. Nemci Izprazniš Poznanjsko, LDU Vratislava, 19. Wolfov urad poroča: Dne 19. t ra. so bili brez pripetljajev izpraznjeni vsi trije pasov! ozemlja, ki se mora odstopiti Poljski. S tem Je Izpraznitev k on časna. Nemške čete stoje od dvanaj stih zahodno od začasne mejne črte. Politična tožba. LDU. Berilu, 19. Jan. Pred A ka Aeiotaesa mJMBb št 1, se jc pričel danes proces zared| razžaljenja Časti, katerega Je držav« finančni minister Erzberge? naperil proti bivšemu državnemu taftniku ds* Helfferlchu. Tako tožltdi. kakor obtoženec sto osebno prisostvovala razpravi. Velika železniška nesreča v Nemčiji LDU Scheldemflhl, 20. Oh dvefj ponoči je pred Schnelderndhlont skoči! s tira tovorni vlak ter le s te« tir Scheidemflbl-Berita zanavijea, Skoro v istem trenutku p« je zavo* zil v ta tovorni vlak predvlak D* vlaka št. 4, ki ga niso mogl! več opozoriti. Razbilo e« Je več voz ter % bilo po uradnem poročilu v D-vlakff ubitih 18 pomikov, 20 pet ranjenitC, od teh 8 težko ranjenih. Poštna stavka v ltaim. — Odredbi vlade. LDU Rim, 17. Po »Messaggenw Je bito snoči daljša sefa ministrskega sveta, ki se je pečal s »tavko poš*« nih, brzojavnih ln telefonskih name* Jčencev ter s nameravano stavkat Železničarjev. Ministrski svet je skl« nfi energične odredbe ter pozval stavkajoče, de ‘začno z delom d* določnega časa. Kdor se ne bi v odločenem roku vrnil na deto, o teti bodo smatraE, d* je Izstopil. Turški parlament nesklepčen. LDU Rim, 22. Iz Carigraaa im* ročajo. da se je morala otvoritef parlamenta preložiti, ker Ja k "*«8 prišlo premalo poslancev. BORZNA POROČILA. LDU Dunaj. 19. Kurzi devlzrdi central: Berlin 455; Curih 3375. Točaji v prostem prometu: Zagreli 248—263, Prga 357.50—369.50. krona SHS 225—240. Dnevne vesti. — Nov Sušteržičev manever. Su-Iteršič ie zdai menila lc že uvidel, d« mu le v Jugoslaviji za vedno odklenkalo. V penziion Da b' še vendar ne šel rad. pa ie začel špekulirati, če bi se ne dalo slepomišiti v novi — re ški državi, ki so nam lo neka! časa obetali. Zato se ie poskušal naštele v nienih Dokralinah udomačiti. Zagrebški listi namreč poročajo, da le pismene orosil občino Šmihel v bližini St. Petra na Krasu, nai mu podeli domovinsko pravico, da bi na ta način dobil kasnele državljanstvo reške državice. Seveda pa so zavedni Kraševci Sušteršičevo orošnio odločno zavrnili. Drobiž, znamke In aatakarP. Pišelo nam: Nihče se ni tako razveselil papirnatega drobiža kakor ravno natakarli in natakarice, ki so bili dosedai odvisni edinole od znamk. sak gost se ie hotel ponavadi znebiti predvsem najslabših znamk. Posledica ie bila. da so se natakarjem natakaricam znamke mnogokrat pokvarile in so imeli občutno izguba Mncgj gostje pa Jim kalilo veselje nad novim drobižem s tem da vtaknejo spreieti drobiž lepo v žep. natakarju pa porinejo zopet raztrgano, umazano znamko. Zato le društvo natakarjev in natakaric sk'enilo. da tfcamk natakarji ne bodo več spreje-muti. kar naj blagovolijo gostje upoštevati. — Bivši avstrijski volni minister rlttrelch umri. Te dni Je umr1 na Du- “ v.svojem stu.ovanju b: št voJ- =h- **'■'** peb°- orrnHn. Ra,ni »e bi! v mesecu grudnu 1902. Imenovan za naslednl- kLI°'!Leea„mini5>tri1 barona Krleg-nammerja. V parlamentnih dunajskih ■rogih ie bil znan pod imenom nouz. Njegov sin .je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Gardcu in Je bi! velik nasprotnik Slovencev. Begunska podpora. Z ozirom na notico, ki je izšla pred kratkim v naših dnevnikih, se obračajo begunci na predsedstvo deželne vlade, urad za zaščito beguncev — z različnimi prošnjami za izredne podpore. Ker je svota. o kateri je bile govora v listih in ki Je že od centralne vlade bajt dovoljena, namenjena lc za izplačevanje rednih begunskih podpor, so vse take prošnje, naslovljene na omenjeni urad. brezpredmetne. — Zasebni brzojavni promet * Ktimunsko. Vsled odloka poštnega ministrstva te zasebni brzojavni profile: z Romunsko zopet dovoljen. Za brzojavke v Rumunsko le plačati 18 Par od besede, t. i. no sedaniem kurzu 72 vinarjev, minimum 1 dinar in pribitek 1 dinarja za vsako brzojavka (4 krone). — S pošte. Fr. Šemrov, višji poštni kontrolor v Ljubljani . je Pleme-Sčen v Beograd. — V Leskovcu orJ Krškem je bil aretiran obč. tajnik Marinšek, ker 'e hujskal ljudstvo proti državi ter ga Pozival naj prestane s plačevanjem ilavkov. , — Zdravstveni odsek za Slove-ttUo In Istro razoisule mesto okrožnega zdravnika v Kozjem, lnter«- *entje se opozarjajo na razpis v »radnem listu. -- Rop in požig v Polhovem uradcu. V Polhovem Gradcu se J1'4« PoJizi. Dne 13. tm. Je neznan Pu,b zažgal nekemu posestniku gospodarsko poslopje. Med požarom, v.Sa Vas bila zaposlena pri ga-ju, ie vstopil v gospodarsko hišo karabinko oborožen m. ■■ —■ ALI SO URADNIKI MESTNE HRA« NILNICE MESTNI USLUŽBENCI? Dne 14. marca L L Je ljubljanski iupau dr. Ivan Tavčar Izjavil v občinskem svetu, da Je uradništvo Mestne hranilnice mestno občinsko uradništvo; zato mu pritlčejo le take draginjske doklade, kakor mestnim uslužbencem in n« višje. Ko p« j* Prišlo v poštev vprašanje štetja 9 Polletij vojne dobe mestnim uslužbencem, pa ljubljanski župan uredništva Mestne hranilnice ni več smatral za mestne uslužbence, kajti četudi Je občinski svet jasno izrekel, da se všteje 9 polletij v službeno in napredovalno dobo vsem mestnim uslužbencem, je vendar župan dr. Ivan Tavčar tm sklep občinskega sveta svojevotao lsvriti tako, da Je priznal 9 polletij vsem magistratnim uslužbencem, ne pa tudi uslužbencem Mestne hranilnice ljubljanske. V zadnji seji občinskega sveta so se zvišali mestnim uslužbencem prejemki za 120 %. Uredništvu Mestne hranilnice ljubljanske pa so se draginjske doklade zvišale le za 100 % in sicer ne od skupnih prejemkov, marveč le od doklad samih. Ko se je tozadevno dne 17. t. m. interveniralo pri županu. Je izjavil, da je odločno proti temu. da bi dobili tudi hranilnični uradniki doklade po onem merilu, ki ga je občinski svet prizna! in sprejel za mestne uradnike. Te županove logike noben vrag ne razume. Na eni strani hoče. da so uradniki Mestne hranilnice mestni uradniki, na drugi strani p« tettiu uredništvu noče priznati onih bonitet, ki Jih uživajo mestni uslužbenci. To kaže lasno, da ljubljanski župan ni mislil ns korist uredništva Mestni hranilnice, ko je izzval v seji občinskega sveta sklep, da je uradništvo Mestne hranilnice smatrati za mestno uredništvo. kakor tudi ni bilo pošteno mišljeno ono njegovo poročilo, ki ga je poslal k rekumi »nekega društva« proti temu st 'epu na deželno vlado. Njem gre pač za to, da uveljavi tudi v tej zadevi svojo visoško samovoljnost in si ustvari večjo — štafažo. Resno pa se moramo čuditi. da ga pri takem stremljenju podpira — vlada, ki hoče veljati za demokratično In stranka, Id povsod proglaša svojo sodjalno pravičnost —n— OZNAČBA CEN. Urad zoper oavljalce cen, verižni ke in tihotapce dobiva dnevno ovadbe, da se ne držijo trgovci in obrtniki naredbe, vsled katere mora biti zaznamovano vse blago z prodajno ceno. Uradno se je (/pazilo, da posebno branjevk« opuščajo zaznamovanje blaga z cenami In sicer posebno na živilih nujne dnevne potrebe, kako/ fižol, jajca, moka itd., med tem ko označijo z cenami pomaranče, limone in smokve. Zakaj st godi ta se nebo tukaj preiskovalo. Opozarja se vse trgovce In obrtnike na uredbo celokupne vlade, vsled katere se ima kaznovati gori omenjeno opuščanje oznamenovanja cen z zaporom do enega meseca in eventualno tudi z zaporom blaga al! zaloge. Urad zoper navijanje cen, veriž-nlke ln tihotapce bo odslej poatopal z vso strogostjo v smislu te naredb« in bo izrekel v slučajih ponovne kazni radi tega prestopka tudi izgubo pravice do obrtf. To velja tudi za gostilničarja krčmarje, kavarnarje, prodajalce kruha, kateri imajo razstaviti v smislu navedene utedbe cenike na vidnem mestu. Vsi varnostni organi dobijo Istodobno ukaz. naj ovadijo vse tozadevne prestopke. GledalLsče. MIONON. Opera v treh dejanjih. Po Goethejevem »Viljem Meistru« spesnila Barbier ln Carre. Uglasbil Ambrois Thomas. Kratka vsebina t I. dejanjet N« dvorišču vaške krčme. Vodja ciganske družbe Jarno hoče Mignon prisiliti, da bi plesala. Mlademu Viljemu Meistru, ki slučajno skozi vas potuje, se Mignon sntfH, zato Jo reši nasilnega kruteža ln Jo ciganom odkupi. Ona mu v zahvale za podarjeno svobodo obljubi, da ga bo povsod spremljala preoblečena v dečka. Medtem pa se Viljem seznani z igralcem Laertom, ki ga svari pred koketno Fllino. Toda zaman. Lahko-mišljena krasotica }e Viljema že vjela v svoje mreže ln dasi Je tudi baron Friderik vanjo zaljubljen, nikakor ne more preprečiti,..da ne bi Viljem šel s Filtno na grad, kamor J« Friderikov stric povabil družbo. H. delanje: Soba v gradu Friderikovega strica. Ljubezensko razmerje med Viljemom in Filipine traja dalje na veliko žalost Mignon, ki sanja o svojem rešitelju. Ko je z* tre-notek sama. si obleče Filinino obleko. Viljem jo zaloti, spozna, kako mu je Mignon ljuba in se od nje loči. Izprememba. V grajskem parku. Stari Lotario čuti z zapuščeno Mignon, ki v Jezi ln ljubosumnosti zaklinja nebo, naj uniči hiša ▼ kateri prebiva FiHna, vzrok nje nesreče. Medtem, ko vesela družba proslavlja Filina zažge Lotbario grad, kamor je Fillplna poslala Mignoa po Viljemov Šopek. Viljem Jo reti it plamenov. III. dejanje. Trpečo Mignon Je Viljem v spremstvu Lotarija privedel v deželo, kjer oranže cveto, na grad Cvuriani. Spoznal j» njaaa Ha- bezea In v srcu sc mu Je vzbudilo sočutje. Lotark) .le naenkrat posestnik gradu, bogati Marchese Cypri-anl. Išče svojo hčerko Sperato. id so mu Jo ukradli cigani ln Jo naide v Mignon, ki je sedaj srečna v objema svojega očeta ln ljubčka. * G. Milan Skrbinšek, Id gostuje tt dni v dramskem gledališču v naslovni vlogi Strindbergovega »Očeta«. odide na daljše potovanje v Sarajevo in Beograd, kjer nastopi kol Osvald v »Strahovih« ln ritmojster v »Očetu«. V Sarajevu sodeluje pri štirih komornih večerih. Id jih priredi skupno z g. E. Nadvornikom to «r>. Marijo Vero. Nato nastopi skupno z imenovanima svoj engogement v Nove mSadu kot prvi karakterni Igralec In režiser. Marionetno gledališča Včerajšnja otvoritvena predstava Je najboljše pokazala kako potrebno Je bilo to gledališče. Obširna dvorana »Mestnega doma« Je bila nabito polna mnogo lih ni dobilo več vstopnic Prepričani smo. da se bo gledališč« pod spretnim to požrtvovalnim vodstvom g. Klemenčiča vsestransko razvilo In postalo tako blagodejen protiutež proti poneumnevanju ln de-moraliziranju po kina Šport m turi stika. Slov. Planinsko Društvo. LetoA-njl občni zbor osrednjega odbora SPI) je določil: Članarino na 12 K lemo za vse člane, pristopnino n* 2 K (enkratni znesek) samo za novt člare. ustanovnim) na 409 K (enkrat za vselej). — Pripominjamo, da med članarino ni vpočteta letos naročnina na »Planinski Vestnik«, katerega bo treba posebej naročiti, čim bomo zopet pričeli z Izdajo. — Dijaške Izkaznice. Gori označen« cene veljalo *a vse člane brez izjeme, tudi za dijak«, Id hočejo postati čJanl SPD. — Onf dijaki pa kf žel« samo brezplačno prenočnino na v to svrho določenih prostorih po planinskih kočah SPD, naj se zglase pri osrednjem odboru SPD, ali pa pri svojih profesorjih, da dobe tozadevne posebne »dijaške Izkaznice«. Za vsako dijaško izkaznico je vplačati K 6.— (pristopnin-skl znesek K 2.— tu odpade). — Vstopnino v vsako posamezno kočo mora vsakdo plačati. Klub slovenskih kolesarjev Ifl-rija ima svoj redni občni zbor dne 2. februarja 1920 ob 9. uri dopoldne v Prešernovi sobi Novega »veta Vsi člani In ljubite® kolesarskega športa se vabijo, da se istega polnoštevilno udeleže. Dijaštvo. Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani poživila, vse svoje člana da se udelež« občnega zbora, kJ se vrH v sobota dne 24. t. m., ob 9. url dopoldne v dvorani Mestnega doma Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika blagajnika, načelnikov sekcije menze, doma. bolniške blagajne ln počitniške zveze. 2. Odobrenje previl častnega soda. 3. Sprememb« društvenih pravil. 4. Poročilo revi-zijonalnega odbora. 5. Volitev odbora častnega soda. revizijonalnega odbora 6. Evenamlnostl. Vsi ortl slušatelji ljubljanske univerza ki še niso člani PDJA v Ljubljani, naj »e takoj vpišejo v društvo, ker sicer niso deležni niti menze, niti doma niti podpor, ki Jih nudi PDJA. — Tcnr. Baltazar vpisuje vsak dan v* akad. menzi od 12—2 ure popoldna v soboto pa od 8. ure do začetka občnega zbora v Mestnem domu Napredno akademsko omladltto poživljamo, da sc udeleži polnoštevilno ustanovnega občnega zbor* našega društva ki se vrši v četrtek dne 22. t. m. ob 20. uri v mali dva rani »Narodnega doma.« — Pripravljalni odbor. Društvena in uradna obvestila. Telovadno društvo Sokol v Kriškem lin* društveni občni zbor T petek, dne 23. L m. ob poi 20. uri v društveni dvorani. Primorski Sokolski Krožek v Ljubljani. V četrtek, dne 22. t. ra, ob 20. uri »e vrši v posebni sobi kavarne »Zvezda« V. debatni večer. Predava br. Tomo Šorli: »Mirovna konferenca hi ml«. Po predavanju razgovor o kandidatni listi za odbor. Pridite vsil — Sestre to brate, člane »Krožka«, bivajoče v Ljubljani ln drugod, prosfma d* nora nemudoma Javijo potom dopisnice svoje točne sedanje naslove na sledeči naslov: P. S. K. Ljubljana Zattška ulica 1. Tudi v*e blvš« čtafl aokolzkih društev v zased*' nem ozemlju prosimo, da nam V svrho evidence naznanijo svoje »©» dan je naslove. Zdravo! — Odbor. NSS. Za St. Peterskl okraj M Je hro4 na pondeljkovem sestanku somlšljo* nikov NSS pripravljalni odbor. Iti b« vršil do ustanovitve krajevne ory*> nizacije NSS za ta okraj podrobnd agitacijo. V četrtek s« vrši sestan«4 ob pol 8. uri zvečer v gostilni M** žina v »Kravji dolini« t. J. Rade«-kega cesti. Z ozirom na bližajoče m volitve ni več časa za obotavljanji Jn cincanje. Somišljeniki ln aomišij*-nica pridite polnoštevilno Ir prtpa-lj*te seboj novih pristašev NSS. Drobiž. * BoUševiškl bariton ujet ▼ Cfc$> ca srn. Amerikanska policija J« ujete znamenitega ruskega baritonista L*-lanova ki Je bil doslej angažiran n« veliki chicaški operi. Lalanova smatrajo za enega izmed organizatorjev boljše viških nemirov v Zedinjen ^ državah, ter ga nameravajo v prvi priložnosti transportirati nazaj v njri govo rusko domovina * Brez otrok Je zakon oevetj? ven. V Milanu je bfi pred kratVI i: anuliran zakon, ker Je bfi brez otro* Pričakuje se, da bo po tem pra:«>-dentu proglašenih n nevdjev'« nmogo zakonov, Id ao bfe» otrok. To stališče zavzema tudi skoro italijansko časopisja Namerava us predložiti parlamentu celo zakon*-a osnova po kateri do) hi »e anohr ?! vsi zakoni ki niso htogoslovHeoi % potomci. * Moč telepatija V Caneu sc j« dogodi! slučai ki dokazuje moč telepatije (= sposobnost, videti daJr « dogodke): Neka mlada gospa proga trgovca Batista J« videla f sanjah svojega moža kako »e J* T momentanf blaznosti vrgel v reka potem ko ti J« bil zadal s nofc-se že več rao. Ko se je gospa prebudila ni nafia moža poleg sebe. Orana od strašnih slutenj j« zbeia)* m ulico ln spraševala vsakogar, ko. vm Je srečala če ni mogoč« videl trsnega moža. Medtem Je neka skupna ljudi pripovedovala o nesreči. Id ut je zgodila na reki Stori. la resnJčr>\ njenega moža so našH v topljene?« v reki; tudi rane od sola J« hnd ati telesu, leot J« videla on« v sanjaH Ravnotako Je preiskava tudi do** na la, da gre za samomor. * Črnogorec, h Anglež. Pred led| a» Je peljal na nekem parniku //►> gleškj učenjak, raziskovalec dežeH In nffhovfb običajev B. Harringsonj ki se pravkar Je vračal Is Cme gom, kjer se le mudil več časa s muis%» nem. da bi proučil črnogorske ob* čaje. Med drugim se J« učenjak- prepričal tudi e zelo primitivnih bigtjv* ničnih razmerah v Cnti gori, ter ti na vprašanje nekega potnika, k«j da so pravzaprav Črnogorci. votli, da so Črnogorci umazanci. Ti* besedo J« ajd Črnogorski pop. b Je vozli z Isthn parnikom ln se ti prav tega jutra umil * morsko voda Pop je nosil za pasom dva sans«* kresa In za handžar to se je ts-sajj podal kapitanu ter zahteval od r V ga, da rapdje nemudoma ladjo n* plitvo k bregu, kjer ze bo z Harr: sonom dvobojeval u črnogo: lug čast. Te grožnje pa -e je aagle učenjak tako prestrašil, da Je vp? 54 vseh potnikov preklical svojo t i* tev ln prosil popa oproščerja T: -til sta se Anglež in Črnogorec po: ik* rila In ko je sir Harringson pozr to govoril o črnogorski hfjrtfeni na ! v* donskih akademijah, se je vst ’ff pred govorom ozira! S minut po o* tih, če ne preži od tam nanj kak-au* črnogorski pop, k! se je baš Isti at dne umi! v slani morski vodi. — Ya* ko poroča neki »angleški Ust«, če smemo verjeti. * Boljševlška zgodba v * llcija, ter odvedla en del poslu .tl* cev v zapore, drugi del poslušal eti In govornika pa v bolnišnico. Kaj m Je poznele zgodila ni znano. * Umetni dež. Zn*»I amerik-fl» skl Iznajditelj I. L. Bogce predi: a naj se poskuša proizvajati nrm-^s dež na ta način, da se oblaka r e od 11.—2. ure v Florjanski ulici &t. 22/1 86 Razno: Izgubila se Je pred 14 dnevi v opernem gledališču ali ▼ bližini istega i zaponka (broša) v obliki častniške' sablje, zlata s platino. Ročaj je izpo- j pol en a briljantnimi drobci in zelenim i safirjem. Pošten najditelj naj jo odda i na upravmštvo našega Usta proti iz*! redno dobri nagradi. 99 m Otroški voziček prodam. Naslov V upravništvu lista. 93 Novo pohištvo za trgovino ae proda. Kje pove upravništvo Jugoslavije Prodamo takoj 6—6 vagonov rdra-vtga in dobro manipuliranega brinja po K 4 60 kg postavno vagon S suk. Obračali ae r.n Wemer & Klauber, Sisak. Proda so vila v ijiihljunskera pred mestju. Poizve se v upravi. 79 Orudjc in tehnične potrebščin«. Odon Koutny, Ljubljana, Kolodvorska ol. 37._______________________________16 Ognja In vloma varne blagajne vseli vist m velikosti, kakni tudi blagajne ■a vzidati m vmtlicimovc kasete priporoča tvroka Franc Schetl, L jugoslovanska iidelo« nlnica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Pcpiavtla se vrte huro in točno Kupi se: Šivalne stroje, rabljene, dobro ohranjene In stojala kupuje pon«jv š|i ceni if.anko Ljubljana; Josip Peteline, Ljubljana. 1689 Čebrlni vosek, suhe satine in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni Kr Kopač, svečar v Ljubljani Gosposvetski) cesta 80, (Spodnja Šiška). Bodeča lira in gladka, železne stebričke za ograjo ae kupi. Naslov v upravništvu. 97 Kupi se stara vrtna 20 m dolga železna ograja. Ponudbe s navedbo cene In kakovost ograje na V. Gregl, Brežice ob Savi. 64 Službe: Sprejmem trgov kega nastavljene*, epretm-va M&zninarj«, aamoslojno, starejšo moč pod agiidnimi pogoji. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. 68 V odvetniško pisarno se sprejme izurjena slov. stenogrnflnja In strojepiska. Naslov pri upravništvu. 88 Konctpljenta popolnoma tzveiha-nega pod ugodnimi pogoji sprejme tak« J dr. Fiorian Kukovce, odvetnik v Slov. Bistrici. eo V n h j tul išči m lokal za trgovmu z ttalažanu vred, na prometnem kraju, najraje kie blizu Ljutomera, ali Ptuja, event. tudi kje v Prekmurju, in sictr za majev .ten/iln*! Cenj. dopise pod .Jugoslovan" na uprav. .Jugoslavije*. Zatekel se je prepeličar, srednje-volik, kostanjeve barve, na prsih z belo tiso. Dobi se v Sp. Šiški, Železniška ulica 162. 86 Zahvala Ivanu Dekanlču, operaterju kurjih očes In v meso zaraslih nohtov, kojc m je odstranil t rez vsseih b« lečin, ter ga vsak« mm najtopleje prijioročarn. Oarmzijska bolnica. Mid Rovan. Operira od pol I. do 2. ure. 1656 Slike ca legitimacije v 1 url dobite lahko v novo urejenem fotografskem ateljeju Hogon Hibšer, Ljub jima, Valvazorjev trn 7 (nasproti Križansko cerkve), lzdeljujc so vrni v to stroko spadajoča dela do najfinejše izvršitve. Bilka ae v toplo zakurjenem ateljeju. Zmerne eenc. Dopisovanje In že-i nit? e ponudbe: i Gospodična, ki je bila v prdeljo popoldne v gostilni ..Pri Alešu" na Posavju in *o je ločila pri železniškem prelazu na Dunajski cesti, se naproša, ako ni kako zapreke, da javi »voj naslov pod šifro „Pomlad" na inseratni oddelek »Jugoslavije". #«3 K, Linhart, m* ar Marils Terezija c. 7. Velika zalotit zlatili, »rebrnih In niklaat h ur, kakor Omega, Schefthai.sen, stenske ure z nihalom po najniijt ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno Izvr&e. 990 druSiva JOBSODELliDJr i Ljuiiijani v korist sirot, slepcev, invalidov in hirafcev. 1817 dobitkov v skup. vrednosti 80.000 kron. Glavni dofvtek v vrednosti 20.000 kron. mr Srečka 2 kroni. Snfkn n camtaiE v tetirijskl pisani t LjBbljani. Polanski nasip itev. 10. Iretianje tss 3. lem. 1928 ut 6. mter. Stare, obrabljene, tudi razbite po jako ugodnih cenah ima v zalogi tvrdka K. S k er! v skladišču v semenišču na trgu. Poizve se v Sp. Šiški Žibertova ul. 227. Kostanjev 66 kupi vsako množino in plača najvišjo ceno fl lesna trgovska In Industrijska &družba z e z. v MlFRlBCmu. kupuje ali zamenja do konca svečana. Edina zaloga gramofonov In gramofon, plo&č za Slovenijo, A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5. Popravila gramofonov ln avtomatov izvrta ae strokovno in ceno v lastni mehanični delavnici oziroma pri velikih avtomatih na licu mesta. 82 la l SLIVE v zabojih po 15 kg. Kav« Ca j Čokolada Kakao Krvin pridatek Konjak Kum Lherie Š-mpaniec K. 'tii/na vina M ndcini Rozine LiSave Paraditnlke razooSUja p0 četna kraljestva od 5 kg naprej poš nine prostat JOS. FABIANI Ljubljana, Prešernova ul.54 Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Gla\ni trg; v ts Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernov« ulica. iDitd za ra Ljubljana, Šelenburgova ulica 61. Krojaška delavnica za najmodernejše moške obleke in površnike najnovejše fazone. Izdeluje se natančno po želji in modelih. Cene zmerne. Pri ponovnem naročilu znatni popust! mm invtin Ir izdelovanj kavtik itapilij. Liubliana. Dvorni trg 1. Dr. Vilko, Janko iu Antonija Maurer naznanjamo v globoki žalosti, da je danes dne 19. januarja 1920 zjutraj po dolgem, mučnem bolehanju zaspala v Gospodu naša nad vse ljubljena, pr< blaga, dobra mama oz. lašča, sestra, teta, svakinja itd. gospa 11101 Ul rej. mm Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek dne 22. t. m. zjutraj na Raki. — Bodi ji blag spomini Sv. maše zadušnice se bodo čitale v raznih cerkvah. Raka-Kočevje, dne 19. januarja 1920. V zalogi najUneiše angleško blago. Radi preobilega dela v sezoni, prosim svoja naročila /.e sedaj oddati, da jih zamorem pravočasno vpoštevati, teta tern ra Mmrn talim io mm Obračanje in moderniziranje oblek in površnikov, sa-I Ionskih sukenj, žaketov itd. Naročnikom se čistijo 111 lika o obleke zastonj! Razpolagam s prvovrstnimi močmi, izvežhanimi v velemestih Evrope. mmm Jadranska banka Delniška glavnica: K 30,000.000—. Rezerva nad K 10,000.000.—. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader, Zagreb. Ekspozitura: Kranj. Brzoiavni naslov: Jadranska. Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-raeun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega. Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Priporočajo se sledeče domače tvrdke; Anončni zavod: Drago Beseljak, Cankarjevo nabrežje 5. Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Trco, Gorposvetska c. 10. Avtogaraža Popravile vseh »trojev Šušteršič & drug. Brivnice Francheti Zdenko, Dunajska c. 20. Marija Kirinič, Sp. Šiška, Celovška cesta 63. Dežniki, solnčniki L. Mikuž, Mestni trg 15. Drogerija J. C. Kotar, Wolfova ulica. Drva, žagani in stavbeni les Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31. Elektrotehni št vo jjivod za teh. in elektrotehniko Dunajska cesta aa. Lastne tovarne, Glince 16. Janko Pogačar, Mestni trg 25. G. Besednik in drugovi, Prešernova ulica s Industr ortop protez, bandni in kirur-gičnega orodja Meh. delavnica Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. Restavracija Krvarič, Prešernova ulica. Mizarstvo Franc Škafar, Rimska cesta x6. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33, Elektrotehnik Makso Sartory, Žabjek 3, Perko Matija, Zg. Šiška, Celovška cesta I2X. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Gostilne Marica Sartory, gostilna »Beograd*, Žabjek 3. Modna trgovina T. Eger, Sv. Petra cesta 2. Špedicija Uher J. & A. Šelenburgova ul. 4. Kavarna Josip Ivančič, »Zvezda*, Kongresni trg. Optik Jurman Karl, Šelenburgova ulica. Fr. P. Zajec, Stari trg 9. Slikarstvo, pleskarstvo Josip Jug, Rimska cesta 16. Starc P. Franc, Florjanska ulica. Pisalni stroji Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. Špecialna trgovina z juveli in ztalniuo Lud. Čeme, Wolfova ulica 3. Kleparstvo Jakob Fliegl, Prešernova ulica. Pisarniške opreme Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. Krojači Potočnik Feliks, Šc-lcnfcurgova u ica 6. Milan Cankar, Sv. Petra c. 33. Milan Mahkota, Zg. Šiška, Celovška cesta 79. Štampilje Černe, Dvorni trg x. . Parfumerija, kosmetika Uranus, Mestni trg ix. Trgovina • Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Štupica, Sodna ulica. % veouii plsamlSklmi potrebščinami 1 ijos. Omersa, Dunajska c. 6/1, Puškar F. K. Kaiser, Šelenburgova ulica. Modni salon damskih klobukov Marija Gfttzl, Židovska ul. 7 in 8. Stuchly-Maschke, Židovska ul. 3. 1 Urar 'Fr. P.Zajec, Stari trg 9. s klobuki Ivan Soklič, Stari trg It. 4. • papirjem Uranus, Mestni trg 11, z gramofoni la ploščam! Fr. P. Zajec, Stari trg g. • pohištvom Franc Škafar, Rimska cesta 16. prva Specialna, «a rokavice la paifnme O. Brečko, Dunajska cesta 12. Manufaktura aa debelo Filip Pečenko, Dunajska cesta 6. • pisalnimi stroji The Rex A Co„ Šelenburgova ulica itev. 6. modno blago in klobuki ra moške Ivsc Kunovar, 8tari trg to. e Hvalnimi »troji Joaip Peteline, Sv. Petra nasip 7* • čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. «8. manufak turna Schwab & Bizjak, Dvorni trg, a Špecerijskim in kolonijalniin blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. a vnemi pisarniškimi potrebščinami in fino (ralanioriio Tičai' A., Šelenburgova ulica 1» s feleznino in poljedelskimi sti-ojl Zalta & Žilic, Gospodsvetska c. 1 o. s gramofoni ln godbenimi instrumenti Rasberger, Sodna ulica. ki valu ib in pisalnih »trejev in kolea Ivan Jax & sin, Dunajska c 13, • kolosi in šivalnimi »troji Ig. Vok, Sodna ulica 7. e Mesnino na debelo la drobno Breznik & Fritsch, Cankarjev« nabrežje štev. 1, * Špecerijskim ln mešanim blagom Janko Bernik, Spodnja Šiška, Celovška cesta štev. 7o.