Leto IX, St. 221 i, četrtek 20. septembra 1928 Cena 2 D n •J« O 4» Uredništvo i Lfobiiana, Knafiova ulica tter. t/L Telefon it. «07* in «804, ponoči tudi »t- «034. ■•kapiai •• n« mžajs. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko »t l^uMfana, s*. — Telefon ftc 1 LfubDana, uHca te. 4. - Telefon k. m«« Podratntd: Maribor, Aleisan It. «s — Celje. Aleksandrova pri postnem cek. zavoda: Ljub* lana «L il.Vt • Praha čialo 7&iSOw Wien, Nr 10s.a4.i- ' y Ljubljana, 20. septembra. f V borbi vsakega naroda nastopijo momenti, ko je treba povleči iz besedne borbe skrajne posledice in se nasilju zoperstaviti s fizično silo. Ako je kak narod tako temeljito zasužnjen, da ni več zmožen dejanskega odpora in ni več pripravljen podkrepiti svojih zahtev s tem, da nastavi bajonetom in puškam nasiistva svoja telesa, potem je zasužnjenje gotovo, kajti suženjske duše niso zmožne doprinašati najmanjše žrtve za kako idejo. Mi Slovenci smo bili v tisoč letih tuje nadvlade tako temeljito pogaženi, da skoro ni bilo upati na kak aktiven odpor in upor zoper nemško nasilje. Za našo prislovično krotkost, ki ni bila nič drugega nego boječnost in resigna-cija potlačenega, je značilna ona stereotipna fraza, ki se je ponavljala z obupno monoton i jo po naših časopisih. Kadarkoli si je v javnosti dovolila nemška oholost kak posebno boleč izpad, ki je ostal nekaznovan, se ie naša pla-host zatekla k smešno-naivnemu in sramotnemu izgovoru: «Le hladnokrvnosti in mirnosti naših ljudi je zahvaliti, da ni prišlo do burnejših nastopov.^ Pri nas že ni bilo več mogoče ono globoko ogorčenje, ki na krvavo žalitev takoj in na licu mesta reagira z elementarno silo, neglede na kakršnekoli posledice. Naša narodna masa je bila že tako malodušna, da krvavih žalitev ni več smatrala za žalitve, temveč jih je mirno in boguvdano prenašala kot breme usode. Besedne žalitve, ki bi pri res svobodnih narodih rodile neposreden upor in vojno, so bile za uho in čustvo naših mas samo še prazen zvok. Globoko rasno žalitev in odpor proti njej so občutili samo posamezniki in manjše skupine nacijona!i-stično usmerjene mladine, ki so ob danih prilikah tudi energično reagirali nanje. V tem obupnem stanju pa so spodnje-štajerski nemškutarji z napadom na skupščinarje družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju preveč napeli lok slovenske potrpežljivosti. Na Ptuj je odgovorila Ljubljana s trodnevnimi demonstracijami, ki so dosegle tako mero splošnega ogorčenja, da so dovele do strelov na Pogačarjevem trgu in do prelivanja krvi. Brizgnila je kri po ljubljanskem tlaku in učinila ono čudo, ki ga pač stori vedno in povsod prelita kri. Pokazalo se je, da kri ni voda in da so naši zatiralci posegli po sredstvu, ki je Slovence zdramilo, jih ujedinilo ter jih napravilo sposobne, da dado svojim besednim zahtevam tehtnega poudarka z aktivnim odporom, ne plašeč se niti krvavih posledic — smrti in ran. Dogodki 20. septembra 1. 1908., ki jih bomo našim čitateljem, osobito mlajšim pokolenjem podrobno opisali v nedeljski' številki, so prvi začetek strnjenega slovenskega narodnega odpora, ki je bil posvečen s smrtjo dveh in z ranami sedmero članov našega naroda. Vihar srda, porojen iz teh krvavih dogodkov v Ljubljani je preletel in prevzel vso Slovenijo in našel globok odmev v srcih naših širših slojev, osobito pa je povzdignil narodno zavest našega meščanstva. delavstva in intelektualstva Ptujska žalitev, boleča tem boli, ker je prihajala od poturic naše krvi, in kruti način, kako je avstrijska vlada, zaščitnica in mati vseh pokvarjenih re-negatov na slovenskih tleh, zatrla ljubljansko reakcijo, sta končno izbila dno veliki potrpežljivosti in krotkosti našega ljudstva. Precej po strelih na Pogačarjevem trgu je slovenska duša za-vpila, toda ta krik ni bil glas straha, marveč znamenje globoke ljudske jeze, pritirane v obupu do točke, ko izgubita telesna blagobit in življenje vsako ceno in je v človeškem pojmovanju in čustvovanju prostora samo še za neugasljiv srd in željo po osveti. Pod zlokobnim srdom je Kajn pospravil vse svoje rabeijske čete, boječ se elementarnega izbruha narodne jeze, in ljudstvo je naslednji dan ob belem dnevu uničilo in odstranilo vse znake našega suženjstva in ambleme oholega nemštva, ki se je bohotno šopirilo po naši prestolnici. Teden dni je trajala sloga slovenskih strank in solidarno odbijala napade vlade in nemštva, ki je skušalo vso krivdo za dogodke in za prelito kri naprtiti baš tistim, ki so bili žrtve od nekdaj in ki so tudi usodnega 20. septembra. zahtevajoč zadoščenja za žalitev, dobili v odgovor morilni svinec. Narodno slogo so prvi porušili tisti, ki sta jim bila slovenski narodni interes in narodna čast od nekdaj stvar podrejenega pomena. Iz golih enodnevnih strankarskih koristi so se zopet podali v službo rabHem Slovenstva. r»roti katerim so se bili združili z ostalim slovenskim ljudstvom le za toliko časa. dok-leT ie nezmanjšana traja'a burja in nejevolja našega ljudstva proti zatiralcem. Toda to zahrbtno fronderstvo ni moglo izbrisati dojma 20. septembra iz narodne duše, dojma nedolžno prelite krvi Taktične poteze in protipoteze v Beogradu Beograjski listi ugotavljajo, da se vlada nahaja v latentni krizi. Pomen današnje Vukičevičeve kapitulacije. — Dr. Korošec pošilja posrednike k voditeljem KDK, ker se zaveda bližajoče se katastrofe. — Odhod kralja v Topolo in Vrnjačko Banjo Beograd, 19. septembra, p. Današnji beograjski listi so polni vesti o pripravljajoči se vladni krizi. «Po.itika» objavlja pod naslovom «V latentni krizi» o situaciji poročilo, v katerem ugotavlja, da se je pouazalo, da današnja vlada ni dorasla težki krizi in da ji nedostaje ne samo avtoritete, temveč tudi solidarne podpore vladne večine. «Pouti-ka» smatra, da je izbruh otvorjene krize odvisen le še od brzine, s katero se bodo razvijali dogodki. «Novosti» kon-statirajo, da je dr. Korošec izgubil zaupanje na vseh straneh. Kot karakteristično beležijo «Novosti», da je doktor Korošec tudi v Evropi brez vsakega ugleda. Razpravljajoč o vzrokih, kon-statirajo «Novosti». da dr. Korošcu nik-do več ne verjame. O demisiji dr. Spaha tudi še danes vse govori. Ni dvoma, da je dr. Spabo demisijo dal. vendar poskuša doktor Korošec najti kompromis in zato se ofi-cijelno trdi, da so vesti o demisiji ne-osnovane. Z veliko napetostjo pričakovana seja radikalskega klubskega odbora je prinesla navidezno kapitulacijo g. Vukičeviča pred glavnim odborom. Gre pa v stvari le za taktično potezo, ki naj otežkoči glavnemu odboru nameravane ostre odločitve, odnosno prevali nanj vso krivdo za eventualni razcep stranke. Vukičevič je s svojim današnjim govorom poskušal izzvati vtis, da je discipliniran član stranke in da torej ni treba nobenih sklepov, ki bi stranko oslabili ter jo pri pričakovanih kritičnih dogodkih še bolj potisnili v ozadje. Vukičevičeva akcija namerava prisiliti Glavni odbor na gnil kompromis in je s tega staiišča tudi popolnoma na taktični liniji hegemonistov, ker je jasno, da bi pomirjenje z Vukičevičem, ki po-menja tudi na daljno sodelovanje z dr. Ko-rošcem, radikalno stranko povsem izključilo iz event. razgovorv s KDK, ker bi se s tem tudi Glavni odbor NRS solidariziral z morilsko politiko 20. junija. Ubčutek, da se treba pripraviti na spremembo situacije, je v vseh političnih krogih splošen. Najznačilnejše na ,:e dejstvo, da je sedaj pričel tudi doktor Korošec nervozno iskati vsaj posrednih stikov s KDK. Poslal je te dni v Zagreb svojega zaupnika, ki je skušal preko posrednikov prepričevati voditelje KDK. da je dr. Korošec prijatelj pokrcta KDK, da je baš on prepreS nasilne ukrepe proti KDK (kar je v di-jametralnem nasprotstvu z resnico!) in je ponudil nekako zavezništvo. Seveda so si vodimi krogi KDK na jasnem, da dr. Korošec, odnosno SLS, sedaj iščejo stikov, ker se zavedaio bližajoče se katastrofe. Korošcev zaupnik se ie odpeljal iz Zagreba z odgovorom, ki se v glavnem glasi, da je sodslovanie KDK s klerikalnimi hlapci hegemonistov še bolj izključeno nego s samim Vukičevičem. Mnogo komentarjev vzbuja dejsrvo, da se je včeraj kralj odpeljal za več dni v Topo'o, ne da bi bil vsaj pred jd-hodom (kakor je bilo to vedno samo po sebi umevno) sprejel min. predsednika. Danes se pripoveduje, da bo kralj iz Topole odšel na krajše Iečenje v Vrnjačko Banjo. Nova faza v prepirih med radikali Vukičevič naenkrat priznava klavni odbor in ponuja kapitulacijo. - Brezplodna seja klubskega spravnega odbora Beograd, 19. septembra p. Danes se je vršila v prostorih radikalskega kluba z velikim zanimanjem pričakovana seja klubskega odbora radikane stranke, ki je bil izvoljen s^oječasno v svrho sanciie razmer v radikalni stranki Kakor je bilo pričakovati, seja ni prinesla nikakih presenečeni niti kakih važnejših sklepov Udeležilo se ie seje samo 38 poslancev, med niimi niti eden član glavnega odbora, kar je splošno vzbudilo vtis. da ie radikalski glavni odbor nepomir-Ijiv in da hoče končno razčistiti razmere in odnošaje mod vukačevičevci in glavnim odborom. Sejo je otvoril Velja Vukičevič s kratkim nagovorom, v katerem je naglaša!. da hoče s svoje strani storiti vse, da ne pride v stranki do razcepa Stranka mora v sedanjem usodnem in zgodovinskem trenutku izvršiti svoio veliko nalogo. Zato mora biti v bližajoči se vladni krizi močna in enotna. V svoiih nadaljnjih izvajanjih ie Vukičevič povdarjal da nima ničesar proti glavnemu odboru, ter ie dokazoval svojo miroljubnost s tem. da ie prista' že svoiečasno ra sodelovanje z Aco Stanoievičem kot predstavnikom radikalskega glavnega odbora. Glede političnega sekretariiata je Vukičevič naglaša!. da ga ie ustanovil samo zato, da bi ne zastajali strankini posli Nima Pa trčesar proti temu. če klubski odbor sklene, nai se ta institucija razpusti. Nepričakovano pomirljiv-govor Vel'e Vukičeviča je napravil na njegove ožie pristaše. ki so zadn:e dni nastopali skrajno borbeno. zelo mučen vtis. Ta vtis ie še boli poglobil nastop bivšega mitvstra Miše Tri-funoviča. ki je ostro zavrnil Vukičeviča in njegovo navidezno Pomirljivost. V svojem govoru ie ponovil glavne obtožbe radikalskega glavnega odbora proti Velji Vukičeviču ter dokazoval, da je Vukičevič skušal na vse načine rušiti avtoriteto glavnega odbora in si uzurpirati vso oblast v stranki Očital mu je zlorabo oblasti m policiiskih organov pri snovanju svrvih organizacij. Trifunovič je končal svoj govor s konsta-taciio. da je Vukičevič povzročil radikalski stranki škodo, ki ie ne bo nikdar več mogoče popraviti. Tudi poostritev odnošaiev med Beogradom in Zagrebom je v veliki meri Vuk:čevičeva krivda. Dr. Laza Markovič je skušal braniti Ve= Ijo Vukičeviča ter je priporočal pomirjenje in naglašal potrebo kompromisa, vsi drugi poslanci so molčali. Videč, da je situacija zanj celo v klubskem odboru neugodna, jc Velja Vukičevič preprečil nadaljno razpravo s tem. da je sejo kratkomalo /iključil in napovedal nadaljevanje za 22. t m., ko bo navzoč tudi Aca Stanojevič, Po seji je bil izdan sledeči komunike: «V želji, da se za vsako ceno ohrani enotnost Narodno»radikalske stranke ter da se nudi g. Aci Stanoieviču možnost, da se osebno udeleži seje klubskega odbora z ozirom na njegovo pismo z dne 16. t. m., poslano pred sedniku radikalskega poslanskega kluba, je klubski odbor sklenil, da se današnia seja odgodi za 22. t. m. ob 5 popoldne » Potek današnje Seje tvori predmet vse» stranskih komentarjev političnih krogov. Vukičevičevci so popolnoma spremenili svoio taktiko in se zavzemajo sedaj za brezpogojno pomirjenje v stranki, dočim naglaša 10 nristaši glavnega odbora, da pri svojem stališču vztrajalo in da je treba raz« mere v stranki definitivno razčistiti. Zagrebški mmn odstopi? Zagreb. 19. sept. č. Nocoj se je v zagreb« ških političnih krogih govorilo, da namera* va zagrebški župan radi afere pri zgradbi klavnice podati demisijo. Odločitev doslej še ni padla ter je odvisna od naduljnega razvoja te afere. in dojma globokega odpora proti brezobzirnemu nasilju osovraženega tujega tlačitelja. V teh dnevih se je izkaza.o, da nismo razcepljena raja, ki v svojih zakotjih živi sarno svojim malenkostnim interesom, nego da v tej navidezno mrtvi množici živi močan duh skupnosti in latentna zavednost solidarnosti. Septemberski streli so odmevali po vsej širni domovini od Drave do Adrije pa od Triglava do Sotle in Kolpe, dvignili pa so vihar nejevolje tudi po ostali slovanski zemlji. Razumljivo je, da je bil ta strašni do-jem najjačji Pri mladini, saj so baš iz njenih vrst izbrale morilske krogle svoje žrtve: dijake, delavce in vajence. Seme odpora je uspevalo v mladih srcih, ki so podzavestno slutila, da prihaja v deželo vihar, ki bo pomej vse staro in trhlo nasilje. Bližale so se zarje Vidove'in solnce svobode so slutile in čutile mlade duše v svojih globinah. Iz septemberskega krvavega semena se je razvilo borbeno gibanje rrladih Preporodašev, ki so se iznebili pos'ed-niega znaka svoje podedovane krotkosti in ponižnosti ter so svoje narodno prepričanie potrdili s smrtjo v dolgotrajnih in mučnih ječah ter z orožiem v roki proti mačehi Avstriji. Slovensko borbeno gibanje je dobilo podporo od juga, oba odpora sta se združila in temu se imamo zahvaliti, da nas ni našla prihajajoča velika doba popolnoma nepripravljenih. ko ie bilo treba, da tudi S'ovenci manifestiramo s puško v roki svo V) trdno volio no narodni svobodi. Zato ie nekdai črni dan dobil svoi zaslužni sijaj in sloves, zato se danes no dv-risptib letih snomininmi tega dne s c^o^snim nonrt«om v d''ši ! Večna slava septemberskim žrtvam! Pribičevič o aretaciji dr. čoka v Trstu V odgovor na ratifikacijo ncttunskih konvencij je začela Italija z novim preganjanjem naših rojakov. — Prijateljstvo s fašističnim režimom je nemogoče Zasrreb, 19. septembra č. Danes popoldne so novinarji posetili g. Pribičeviča v njegovem stanovanju ter ga naprosili za izia-ve o aktualnih dnevnih vprašaniih. Pribičevič ie med drugim izjavil: »Aretacija dr. Čoka v Trstu je izzvala v vseh naših kraiih veliko razburjenje. Dr. Čok ie znan narodni delavec ki se ie lo- mo živeti v prijateljstvu, dokler ne preneha pretganianie in zatiranje našega živija v Italiii. Italija mora biti zadovoljna, če ostanejo med obema državama korektni odno-šaji. V Beogradu oa živeli v veliki zmoti, da ie Italija velik prijatelj Srbiie ia da se Sibiianci le zaradi Hrvatov in Slovencev ne moreio sporazumeti z Italijo. ialno. mirno in trezno bavil z malim po- 1 Opozoril sem Paš;ča tudi na to. da sili Ita- drobnim de.iom na naciionalnem in kultur- liii na Balkan, zjasti pa. da ie to živlien- nem onliu Bi' ie član začasnega narodnega ** ciii Mussoliniia. Naglasi' sem mu. da predstavništva, ki ie pripravljalo konstitu- ! iaMiam^ka ekspanriia na Balkan ne vodi pre anto Kakor se zatrjuje pripravlja sedai italianski režim velikanski proces oroti našim ljudem. To ie odgovor Italiie na rati- ko Liubljane in Zagreba, marveč preko Al-baniie Toda srbiianska politika tega ni upoštevala Zunanja noJitika. ki so io do fikaciio nettunskih konvencij V Italiji tako j .siei vedno vodili Srbiianci. ie hodila svo'a oreziraio sedanie službene činitelje v Beo- ! pota in Dosledica iega so neštevilni ne- .rradu da nam v odgovor na netlun-ke j uspehi. Krona Marinkovičevega neuspeha ie I preganianie naših liudi po ratif kaciji net- j tunskih konvencij Dr. Korošec, ki ie pred dvema letoma grozil, da bo napoiil svoie J konie na Tiberu. sedaj junaško molči. ko-nvenciie serviraio preganianie naših hudi. ki so na svoio nesrečo vztraiali v Italiii Že leta 1924 sem rekel pokojnemu Pa-šiču. da ie prijateljski pakt z Italijo neumnost. ker z Italijo tako dolgo ne more- KSS ostro obsoja frankovske provokacije Odkrita in odločna beseda vod*!ne£a člana HSS o akcijah raznih temnih elementov Zagreb, 19. septembra, č. N jc.iišnje I »Novosti» objavljajo uvodnik ood na- j slovom «Par besed o mladini», ki p>te- I ka izpod peresa uglednega člana vodstva HSS. Članek se bavi z znanimi demonstracijami ob priliki incident-i s ku-bansikimi kozaki ter končuje: «Po!itič-no vodstvo je storiio svoje in priporočal ter še priporoča mir in dostojen način borbe. Sedaj je vrsta tudi na omladini v Zagrebu, da napravi svojo dolžnost ter da tudi v svojih vrstah ču- va disciplino in odstrani vse, kar ne spada v njene vrste. Posebno pa mora paziti na to. da ne nasede provokater-ietn in agentom, ki prihajajo 7. raznimi temnimi ciiji in nameni. Pa tudi zagrebški policiji je treba enkrat povedati, naj si prizadeva tudi v takih prilikah ohraniti mir in red in prijetj krivce, da se bo vedelo, komu in zakaj so potrebni taki napadi. Borba prečanskih krajev 7.n ravnopravnost in red v državi takih napadov ne potrebuje in tudi ne žeil.» Korošec-Vukičevičevi načrti za revizijo ustave Zanimiva razkritja dr. Soaha v Sarpjevu. — Muslimani se odločno upirajo parcelaciji Bosne. — Naraščajoče nezadovoljstvo s politiko dr. Spaha. Sarajevo, 19 septembra č. V tukajšn ih dobro poučenih krogih se je že včeraj trdilo, da bo minister trgovine dr. Spaho podal ostavko. Če pa bi dr. Spaho tega ne storil, ie po zatrjevanju nekaterih poslancev JMO in raznih predstavnikov muslimanskih organizacij razcep v stranki neizbežen. Nezadovoljstvo. ki vlada v stranki v zadnjem času s politiko režima, se ie še povečalo, ko je dr. Spaho na predvčeraišnii konferenci v Sarajevu poročal o nameravani novi razdelitvi države na oblasti Glasom načrta, ki je bi' baje predložen dr Spalru od dr. Korošca in ki so ga izdelali radikali, bi bili Bosna in Hercegovina tako pareelirani. da bi mu-sMmanska stranka izgubila ves svoi vpliv in bi postala popolnoma nemogoča. Del Bosne bi pripadel Hrvatski in Slavoniji, drugi dd s Sarajevom bi tvoril skupno s črno goro samostojno oblast, dočim bi bil del Hercegovine priključen Dalmaciji. To le nezadovoljstvo pristašev dr. Spahe še bolj stopnjevalo in dr. Spaho je bil postavljen pred alternativo. da se aH odcepi od četvorne koalicije s tem. da poda demisi;o, a!i pa ostane še nadalje v vladi in izgubi vse svoie pristaše Pa tudi ne glede na to zahtevaio vse muslimanske organizacije, da dr Spaho ne sme več podpirati sedanjega režima, ki nosi odgovornost za 21. junij in vse njegove posledice. V krogih muslimanov je v teku akcila, slična akciji prečanskih Davjdoviče-vih demokratov, da se kot posob-.ia politična skupina priključijo pokretu KDK. Punišo bo zagovarjal advokat iz Pariza Pun;ševi prijatelji hočejo najeti slovitega pariškega odvetnika, ki je zagovarjal Landruja, ki pa zahteva pol milijona honorarja Beograd, 19. septembra, č. Pred par dnevi je uredništvo zloglasnega režimskega lista «Jedinstvo». ki je svojčas pripravljaj atmosfero za atentat Puni-še Račiča v Narodni skupščini, pokre-nilo akcijo za obrambo "Puniše Račiča in obeh njegovih soobtožencev. Poseben odbor si je nadel nalogo, da poišče najznamenitejšega odvetnika kot zagovornika. Odločil se je za slovitega pariškega advokata Morro Geafferia, ki je svoječasno zagovarjal zloglasnega morilca Landrua. Geafferi je ponudbo spre:el. zahteva pa pol milijona dinarjev honoraria. Danes so pričeli v Beogradu zbirati prispevke in baje so razni meceni, med njimi tudi ugledni politiki, že zagarantirali ves potrebni znesek. Prihodnje dni bo eden izmed beograjskih Puniševih odvetnikov odpotoval v Pariz, da informira Geaffe-ria o zgodovini in sedanjem stanju procesa. Deputacije pri Lunetu Jovano-viču Beograd, 19. septembra. Včeraj ie prispela iz Trstenika v Srbiji velika depntaciia organizirana od sreskega odbora demokratske stranke, da ooseii zaradi sokrivde na umoru 30. unija zanrtega posl. I.nnefa Jnvine novinar:em izjavil, da je ob priliki svojega poseta v Pragi govoril tudi s ■svojimi starimi prijatelji in politiki. V prvi vrsti je posetil dr. Kramafa v klubu Varane demokratske stranke in govoril i njim v prisotnosti več poslancev in senatorjev. Poslanec Vilder se je v imenu KDK zahvalil dr. Kramavu za njegove inicijativne članke o naših razmerah in povdarjal, da mora naše vzajemno bratstvo pokazati tudi aktivno, kajti f>5ko«lovaška ima največ interesa na procvitu in konsolidaciji Jugoslavije. Poleg predsednika češkoslovaškega parlamenta Malvnetrjt in kanolpria dr. Šamala je obiskal oosl. Vilder tudi ministra prosvete dr. Milana Hodžo in se z njim d z večjo skupino angleških in skandinavskih izletnikov. Profesor londonske univerze Hughes je izjavil novinarjem,, da na vsem svojem potovanju še ni videl tako lepih pokrajin, ter da smatra Dalmacijo za najlepši del Evrope. Pokrenil bo v Angliji akcijo, da se organizira večji izlet, da bi se tako tudi Angleži bliže seznanili z lepotami dalmatinske rivijere. Obnovljeno klanje na Bolgarskem Sofija, 19. septembra, p. Premirje, ki je bilo sklenjeno med obema nasprotnima taboroma makedonstvujuščih, je poteklo 15. t. m. Ze včeraj se je obnovila krvava borba med obema skupinama. Pri Custendulu je prišlo snoS do krvavega spopada, v katerem je bilo 14 mrtvih in 35 ranjenih. Opažati je, da so postali makedonstvujušči po rešitvi zadnje vladne krize, ki znači zmago njihovega stališča, zopet zelo objestni. Pristaši vojnega ministra Vlkova groze s smrtjo vsem njegovim nasprotnikom, zlasti pa zalezujejo zunanjega ministra Burova in predsed. Sobraira Cankova Obema je dodeljena posebna telesna straža in v zadnjih dneh so poskušali izvršiti več napadov. Atene, 19. septembra s. KakOT javljajo lista, so bolgarski komitaši vdrli na grško ozemlje, kjer so napadli grško stražo. Razvnela se je srdita bitka, med ka-tero je prišel grškim obmejnim stražam na pomoč en batalion infanterije. Bolgari so se v begu umaknili preko meje. Sprememba režima tudi v Romuniji Beograd, 19. sept. p. Glasom poročil iz Bukarešte računajo tamkaj s skorajšnjo spremembo režima. Izvršni odbor romunske 'narodne kmečke stranke je izdal danes ko* munike, v katerem povdarja, da bo stranka nadaljevala najodloenejšo borbo proti se* danjemu režimu, ki glede romunskega zu* nanjega posojila ni dosegel nikakega uspe« ha, v notranjosti države pa je dovede! do popolne desorganizacije in korumpiral ce« lokupno upravo. Narodna kmečka stranka bo v bližnjih dneh sklicala velik protestni shod v Bukarešti. Radi te kampanje je mi« nistrski predsednik Bratianu izjavil novi« narjem, da bo vlada takoj podala ostavko, če pogajanja za najetje večjega inozemske« ga posojila ne bodo rodila zaželjenega uspe« ha. V tem slučaju bi Bratianu predlagal regentskemu svetu naj poveri sestavo nove vlade predsedniku in voditelju opozicije Maniu. »Čudež" v Italiji Rim, 19. septembra z. Ultr »fašistični list »Itn-pero« je bil zaradi ostrih napadov na Švico povodom švicarske protestne note radi aretacije Rossaja zaplenjen. Zasedanje fašističnega sveta Rim, 19. sept. (ri.) Veliki fašistični svet, ki zaseda pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussolinija, je po poročilu tajnika Turattija o fašističnih organizaci« jah odobril njegovo delovanje in ga pozval, naj vztraja na nepomirljivem političnem stališču in naj nadaljuje delo za fašistično vzgojo italijanskih mas. Nato je general Bazan, poveljnik glavnega stana fašistične milice, poročal o njenem stanju in izjavil, da šteje milica 24.326 častnikov in 289.090 ocčrnih srajc». Veliki svet je odobril poro« čilo generala Bazana in ga pozval naj iz« popolni organizacijo fašistične milice, ki je zanesljiva opora fašističnega režima. \ Poskusni polet »Zeppelina« Berila, 19. septembra (be.) Poskusni pok* arakoptova »Zeppefin* Je iziredno dobro uspel. Inž. Eckener Je izjavil, da prekaiajo rezultati naifbodj optimistična pričakovanja. Zrakoplov se zelo lahko kontrolira in plo-ve t 117 km hitrosti na uro. Posku-sneM poJeta s« j« udeležil tudi poveljnik ameriškega zrakoplova »Los Angelo«* Nove nevarnosti radi pomanjkanja vagonov Trboveljska družba bo morala omejiti delo, ker ne more oddajati premoga, mnoga industrijska podjetja pa ustaviti obratovanje, ker premoga ne morejo dobiti grozi nevarnost, da se bo obratovanje v premogovnikih ustavilo. Nevarnost pa ne obstoja samo glede obratovanja naših premogovnikov, še Nedeljski »Slovenec* je poročal o velikem uspehu intervencije klerikalnih poslancev glede pomanjkanja vagonov. Med drugim navaja, da je bilo v petek na potu v Ljubljano 145 vagonov, v soboto pa 200, skupaj torej 345 vagonov. Iniormirali sino se na merodajnih mestih, če so ti vagoni že prispeli v Ljubljano, pa smo zvedeli, da jih še ni. Gotovo so se zopet kje na potu «izgubili». Toda ne glede na to, ali so ti vagoni prispeli ali ne, pomeni pri obstoječem popolnem zastoju v prometu 345 vagonov ne mnogo več kakor kaplja v morje. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da se je baš v tekočem tednu stanje še poslabšalo in da se z vsakim dnem bližamo katastrofi Zlasti preti velika nevarnost naši industriji zaradi zastoja v dovozu premoga. Premogovniki dobijo vsak dan manj vagonov za nakladanje premoga in ne morejo industriji dobaviti najpotrebnejšega premoga za vzdrževanje obrata. Kakor nam poročajo iz Trbovelj, so delavci v ponedeljek ves dan čakali in je šele proti večeru prišlo nekaj vagonov. Zatrjuje se. da je poslabšanje v dostavljanju vagonov, ki se je pojavilo baš ta teden, povzročilo deistvo, da so se vagoni, ki so bili namenjeni za nakladanje premoga, dostavili lesnim producen-tom, ki že tedne in tedne čakajo, da bi iahko odposlali prodano blago. Dalje nam poročajo iz Trbovelj, da se je obratovanje v premogovnikih dose-daj le za silo vzdrževalo. Zastoj v dobavi premoga pa postaja od dne do dne večji. V početku septembra je bila Trboveljska premogokopna družba glede dobave premoga v zastoju za 25.000 ton. danes pa je v zastoju že za 40.000 ton ali 4000 vasronov. Ker je dostava vagonov v tekočem tednu povsem odpovedala in ker ni izgledov, da bi se razmere v doglednem času zbolišale, Občni zbor trgovskih nameščencev Liubliana, 19. septembra Nocoi se je vršil v mali dvorani Zbornice za TOI VI. redni letni občni zbor Pomočniškega zbora Gremija trgovcev v Liubliani. Predsednik g. Zemljič je pozdravil navzoče zborovalce. predvsem pa zastopnika oblasti in Gremija trgovcev, kon-statiral sklepčnost in imenoval za zapisnikarja g. Kokalja. za overovatelja zapisnika pa gg. Raška in Vozli a. Nato ie podal predsednik letno poročilo, ki izvaja med drugim: Odbor ie po svojih močeh vedno in povsod kar najbolj mogoče zastopal interese svojega članstva. Sodeloval ie pri vseh akciiah za osemurnik, za ureditev odpirania in zapiranja trgovskih lokalov ter sploh za izboljšanje soci-ialneca stanja trgovskih nameščencev in trgovskega naraščaja. Odboru je bilo predvsem pri srcu tudi vprašanje pokojninskega zavarovanja trgovskih sotrudnikov. Posebne zasluge za to si je priboril dr. Ober-snel kot član komisiie za izdelavo novega osnutka zakona o zavarovanju privatnih nameščencev. Predlogi in nasveti odbora so ostali večinoma brez uspeha, čemer ic iskati vzroka predvsem v dnevno naraščajoči brezposelnosti, ki povzroča v vrstah trgovskih nameščencev pravi obup. Neusnehu Da ie v veliki meri kriva tudi nesolidarnost v lastnih vrstah, ki daleč zaostaja za solidarnostjo delodajalcev. Ti le prečesto ni-maio razumevanja in srca za težnie nameščencev. Seveda pa je res. da tlači neznosna gospodarska kriza nas vse kakor mora. Interesantno pa je pri tem. da delodajalci na eni strani tožijo nad pomanjkanjem denarja in splošno gospodarsko krizo. na drugi strani pa zahtevajo podaljšanje delovnega časa. kar nikakor ni predpogoj za omiljenle današnjega nevzdržnega stani a Predsednik le nadalle obravnaval posamezne škandalozne primere v nekaterih ljubljanskih trgovskih obratih in obširneje razpravljal o uredbi glede zapiranja in odpirania obratov ter o merah, ki jih bodo morali nameščenci ukreniti z ozirom na dosedanje izkušnje. Pri tem ne smemo pozabiti na naše naivečje zlo. na brezposelnost. Tudi naraščaju bo treba posvetiti pažnle ln skrbi. V učno dobo. oziroma v gremijalno šolo se ne smelo sprejemati učenci z manjšo izobrazbo, kakor jo nudi 111. razred srednje šole. V splošnem pa gre težnia odbora za tem. naj bi se institucija vajencev in vaj en k sploh odpravila, ker se ti često samo izkoriščajo in ker imamo itak na razpolago vedno več naraščaja s popolno trgovsko šolsko naobrazbo. Predsednik ie zaključil: »Glavna krivda naših neuspehov leži v pomanjkanju stanovske zavednosti in solidarnosti, kajti s tem računa danes vsak delodajalec. Zato sem prepričan, da nam bo le strokovna solidarnost mogla prinesti boljše čase. ker smo pač vsi le nameščenci in imamo vsi iste cilie. iste želje in iste težkoče. Nikdar nameščenec ne sme pozabiti, da je enakovreden član človeške družbe, zato pa je predvsem potrebno, da se zaveda svojih stanovskih dolžnosti in da zasleduje z vso vnemo cilje kulturnega razvoia trgovskega nameščenstva.« Tajnik Delavske zbornice g. Ivan Tavčar le t>odal o delovaniu Pomočniškega zbora stvarno poročilo in je pri tem opredelil stališče zbora napram Gremiju trgovcev. Zavzel se Je za to. da bodi Pomočniški zbor enakopraven in soodločujoč faktor splošne-ea zastopstva trgovine. Tudi on ie apeliraj na solidarnost vseh trgovskih nameščencev, osobito v sedanjih težkih časih, ko se morajo trzovski nameščenci boriti za svoje nalprimitivnejše sodjalne pravice. Nato Je podrobno obravnaval uredbo o delovnem času v trgovskih Podjetjih in se dotaknil vprašania brezposelnosti med trgovskimi nameščenci, ki ie izredno velika; samo v zadnjem seznamu Borze dela ie bilo ot>-lavlienrh 62 brezposelnih trgovskih nameščencev Nuino potrebna je akcija, da se trgovski nameščenci zavarujeio z zbiranjem posebnih fondov za slučaj brezposelnosti težje posledice bo imelo pomanjkanje dovoza premoga za vso našo industrijo. Naša največja industrijska podjetja so že skoro popolno-ma izčrpala zaloge premoga in bodo prav tako v kratkem prisiljena ustaviti obratovanje. Tisočem in tisočem delavcev preti torej nevarnost, da izgubijo svoj zaslužek. Njihova usoda visi tako rekoč na nitki. Tako izgleda «izboljšanie» prometa, ki so ga dosegli klerikalci s svojim vplivom v Beogradu. Uvodoma omenjeno poročilo «Slovenca» pa je zanimivo tudi v drugem pogledu. V tem poročilu se navaja, da se rabi v početku izvozne sezije povprečno 4450 odprtih vagonov na dan za vso državo, železnice pa morejo preskrbeti le 60 odst. dnevne potrebe. Te številke nam potrjuje vso krivico, ki se godi Sloveniji pod vlado dr. Korošca, kajti znano je, da se v Sloveniji krije komaj 10 odst. potrebe, kar je bilo ugotovljeno tudi na izvozniškem kongresu v Beogradu. Ce bi se tudi v Sloveniji krilo vsaj 60 odst. zahtevanih vagonov, bi bila nevarnost, ki sedaj grozi dovesti do prave katastrofe, vsaj začasno odstranjena. * Hrastnik, 19. septembra. Jutri v četrtek bo v tukajšnjih premogovnih revirjih vse delo popolnoma ustavljeno. Ravno tako tudi v Zagorju. Koliko časa bo počivalo delo, se ne ve. Trboveljska premogokopna družba zatrjuje, da so bile vse njene intervencije za do-stavitev vagonov brezuspešne in da mora zaradi tega ustaviti delo vsaj v Hrastniku in Zagorju tako dolgo, dok-ter ne bo železniška uprava dostavila dovoljno Število vagonov. Za svoj referat je g. Tavčar žel splošno odobravanie. Blagajnik g. Melicar je podaj kratko poročilo o finančnem stanju Pomočniškega zbora ter je ugotovil, da so bili dohodki zbora minimalni, tako da je mogel odbor preteklo leto izplačati brezposelnim le 900 Din podpore. V imennu Saveza privatnih nameščencev je g. Franc Svetek v daljšem govoru pojasnil zlasti razmerje svobodnih strokovnih organizacij do Pomočniškega zbora. Po-vdarjal je. da ie mogoče odkrito sodelovanje organiziranih pomočnikov z uvidevnimi in modernimi trgovci. Občni zbor je naio soglasno sprejel iz-premembo pravil Pomočniškega zbora, ki nosi odslej oficijelno ime »Nameščenski zbor gremija trgovcev v LJubljani«. Sprememba pravil se tiče predvsem razmeri a članov do zbora. Članarina znaša 2 Din mesečno. Volitve so potekle povsem mirno in je bila soglasno sprejeta kompromisna kandidatna lista. V odbor so bili izvoljeni: načelnik .loško Zemijič. njega namestnik Martin Jerman, odborniki: Franio Melicer. Iv. Mimerman. Oton Raška. Ivan Pezdir, Pavle Kokalj. Fran Sedej, Skrainar, Stane Kah-ne. Josip Šafar, Lojze Možina. Fran JapeU in Fran Hlebš. a v nadzorstvo: Evgen Lovšin in Mici Ajdišek. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. Jamnik. ki ie povdarjal načela in pomen svobodne strokovne organizacije ter obenem kritiziral postopanie trgovskih in obrtnih korporacij. Občni zbor ie bil nato zaključen. Udeležba članov ie bila prav lepa. razprave sicer mestoma burne. vendar pa stvarne in dostojne. Poizvedovanja za vojnimi ujetniki v Rusiji Bukarešta, 19. sept. d. Na kongresu voj« nih udeležencev je bilo na predlog rcmunv ske delegacije sklenjeno, naj Društvo narodov izvede v Sibiriji preiskavo, ki naj končnoveljavno ugotovi, ali je tam se kaj vojnih ujetnikov. Povod za ta predlog so bile vesti, po katerih je v sibirskih rudo. kopih še približno 20 tisoč vojnih ujetnu kov. Ameriški Landru Riverside. 19. sep. d. Tukajšnja policija sumi posestnika farme Steward Northoitt, da je umoril več dečkov. Pri s-vojih poizvedovanjih so policijski detektivi našli kr» vavo vrečo, ki ni bila popolnoma zakopa* na. V tej vreči so našli človeške kosti. Me* nijo, da so prišli na sled dosedaj še nepo« jasnjenemu umoru, ker je policija na iavmi našla tudi sledove, po katerih sklepa, da je posestnik farme umoril brata NVinsi^, ki sta nenadoma izginila. Nemški kontinentalni pokt Berlin, 19. sept. d. Včeraj ob 1.25 je leta* lec Hiinefeld startal na letalu «Evropa» k svojemu poletu proti vzhodu. Prva etapa gre do Sofije. Na krovu letala se nahaja poleg Hiinefelda švedski pilot Lindner im monter Laengerich. Sofija, 19. septembra, s. Letalec Hiinea feld je danes teles dalje. Prihodnji prista« nek na njegovem poletu v Tokijo bo v An« gori. Angoro, 19. sept. s. Letalec Hiinefeld je s svojim letalom se je začela z današnjim dnem pri blagajni dramskega gledališča. Blagajna je odprta vsak dan od 10. dopoldne do pol 1. ter od 3. do 5. popoldne. Glede na letos izredno številno zasedeni premijerski abonma, opozarjamo p. n. občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ker bi pozneje uprava eventualnim željam ne mogla več zadostiti. Vstopnice se lahko naročajo pismenim ali telefoničnim polom (telefon št. 2306). Vse rezervirane vstopnice so do sobote do 7.45 zvečer na razpolago pri dramski blagajni. Od te ure dalje jih bo blagajna prodajala drugim interesentom. Ker je, kakor vsako leto, pričakovati velikega obiska, naprošamo občinstvo vljudno, da resno upošteva naša opozorila. Obenem javljamo, da bo še pred otvoritvijo sezone izšla 1. številka , ki bo izhajal tudi letos dvakrat na mesec in si bo predvsem prinašal kratka poročila o igranem dramskem in opernem sporedu. Posamezna številka bo obsegala 8 strani in bo veljala v prodaji 2 Din. Celoletna naročila sprejema uprava. nadzornika Isto za srez Ljubljana okol. Je imenovan Janko Grad, šolski upraivitelj v Mostah pri Ljubljani, za sreskega šolskega nadzornika v Šmarju pri Jelšah }e imenovan Slavko Černi-goj, šolski upravitelj v Stoprcaih, srez Šmarje pri Jelšah, za šolskega upravitelja v Šmarju pri Jelšah pa Hinko Šumer, sreski šolska nadzornik za srez Šmarje pri Jelšah. Nastop službe vseh Imenovanih po prejema dekreta! Dve hudi avtomobilski nesreči v Ljubljani Ena žrtev že podlegla poškodbam, druga pa najbrže ne bo preživela noči. Ljubljana, 19. septembra. Že dolgo časa ni ljubljanska kronika za« beležila večje avtomobilske nesreče, čeprav se je tekom zadnjih let avtomobilski, mo« tociklistični in kolesarski promet v Ljub* Ijani tako razvil, da ograža pešce celo po najožjih ulicah. Zato pa so danes avtomo« bili zahtevali kar dve žrtvi. Zjutraj okrog 8. ure je podrl avto tvrd« ke Dukič pri Zmajskem mostu občinsko revo Ano Trdinovo, ki jo je rešilni avto prepeljal smrtonevarno ranjeno v javno bolnico, kjer je ponesrečenka okrog 11. ure podlegla hudim notranjim poškodbam. Komaj se je tekom dneva razburjenje v mestu malo poleglo, že se je proti veče« ru okrog 18. ure zgodila na Miklošičevi ce» sti tik ob parku pred sodiščem druga hu» da nesreča. V smeri proti mestu je vozil pravilno po desni strani avto g. Antona Kajfeža iz Kočevja, ki ga je vodil šofer Kordiš, ter dohitel pred seboj prav tako pravilno po desni strani vozečega kolesar« ja Franca Habiča, poslovodjo pri tvrdki Pollak. Ko sta mirno vozila drug za dru* gim, je kolesar, kolikor se da presoditi po znanih podatkih, iz neznanega vzroka kolo malo zaokrenil in zastal, s čimer šofer ni računal. Avto, ki je bil v teku, se ni mogel tako hitro ustaviti, pa se je precej močno zaletel v kolesarja in ga prevrnil, tako da je nesrečnik udaril z glavo po asfaltu in takoj nezavesten obležal na tleh. Ko so pri* skočili na pomoč pasanti, so videli, da briz* ga ponesrečencu izza tilnika v velikih cur« kih kri, ki je močno pordečila cesto in se odtekala k robu ceste. Okrog ponesrečenca se je hipno zbrala množica ljudi, ki je obstopila avto in šoferja. šofer Kordiš je v umevni veliki raz« buTjenosti samo jecljal in ni mogel jasno odgovarjati na vprašanja stražnika, ka« ko je prav za prav prišlo do nesreče. Avto fli utrpel nikake škode, dočim se je biciklu zvilo in s tri o zadnje kolo. Na pomoč po« klicani rešilni avto je prispel tekom nekaj minut na mesto nesreče in hitro prepeljal v brezupnem stanju se nahajajočega Habi« ča v splošno bolnico. Ponesrečeni Habič, ki je poročen ln ima 121etno hčerko, bržkone ne bo preživel da« našnje noči. Tragedija 17Ietnei?a dijaka V kleti domače hišs se ustrelil, ker fe pa- del ori ponavlialnem izpitu. Hrastnik, 19. septembra. V ponedeljek je presenetila našo kotlino tragična vest o smrti 17-letnega Ivana Drakslerja, sina posestnika Petra Draks-Ierja na Marnem nad Dolom. Mladi Ivan ie bil dijak 4. razreda meščanske šole v Celiu. Vsak dan je hodil poldrugo uro daleč iz svoje vasi Mamo pri Dolu na vlak v Pirnske Toplice. Vestno je obiskoval šolo in niti slabo vreme ga ni zadrževalo, da ne bi nastopil vsak dan svoje običajne poti do Rimskih Toplic in potem z vlakom v Celje. Minulo soboto se je Ivan napotil v Celje. da si nabavi dijaško mesečno karto in se vpiše v trgovsko šolo. Vrnil se je domov še istega dne. toda brez dijaške mesečne karte, zaradi česar je vrnil očetu denar, rekoč, da se še ne mudi za karto. V nedeljo popoldne je bil še pri stricu, kjer ie bila zbrana vesela družba. Ko ea je v ponedeljek zjutraj obiskal učenec Bizjak, da bi skupaj odšla do Rimskih Toplic in se potem odpeljala z vlakom v Celje, se ie Ivan, ki je ravno srebal kavo, obrnil k Bizjaku in mu dejal, naj gre kar naprei. da ga bo že dohitel. Toda Ivana ni bilo za Bizjakom. Snel je očetovo puško, odšel hitro v klet in se ustrelil v glavo. Iz kleti se ie čul le slab pok in tako ni nihče niti slutil kai hudega. Ker pa Ivana le ni bilo dolgo nazaj, so ga začeli iskati, ker ga ni nihče videl, da bi odšel iz hiše. Naposled so ea našli mrtvega v kleti. Mladi Ivan Draksler sicer ni bil izredno nadarjen mladenič, bil pa je vsekakor zelo marljiv. Česar mu ni dala narava. Je skušal nadomestiti z marljivostjo. Toda usoda ga je preganjala že kot učenca v osnovni šoli. Komaj 11-letnemu dečku je odrezala slamorezniica desno roko. Čeprav se ie mnogo trudil v šoli. da mu kot invalidu ne bi bilo treba trdo delati, ni imel sreče. Pri ponavlialnem izpitu čez snov 4. razreda meščanske šole ie menda padel in tako se v soboto ni mogel vpisati v trgovsko šolo. To tca ie tako užalostilo. da ie sklenil napraviti konec svojemu bednemu življenju. Pretekle počitnice le Fran preživel v Gradcu pri sorodnikih, da bi se naučil nemščine. A ni mu pomagala vsa volja. Bil je navdušen pevec, član pevskega društva na Dolu. čigar pevovodja gosp. Čander ga je večkrat stavil drugim za vzgled. Vsi. ki so poznali nesrečnega mladeniča, iskreno sočustvujejo z njim in s težko prizadeto rodbino. _________ Z »motornim" čolnom po suhem svetu Liubiiana, 19. septembra. V eri raznih svetovnih potnikov sta včeraj prišla v Ljubljano dva prav originalna nemška globe-trotterja. po imenu Feldaen in Beiss, ki potujeta že od 11. oktobra 1926. Takrat sta nastopila potovanje v Kielu v Nemčiji z namenom, da ga dovršita do 1. 1930. ko se bosta zopet vrnila v Kiel. V teh dveh letih sta prepotovala Nemčijo, Švico, Holandsko. Belgijo. Francijo. PortugalsKo, Španijo in Italijo ter sta včeraj preko Trsta dospela v, Ljubljano, odkoder bosta daines nadaJje-vala pot v Avstnjo. Do sedaj sta premerila 19.350 km. Na svojem dosedanjem po-tovanriu sta doživela zelo zanimive doživljaje in bila pevsod predmet posebne paž-nje, pa tako seveda tudi v Ljubljani, kjer sta se utaborila na Kongresnem trgu. Njuno prevozno sredstvo je nad vse zanimivo. Sicer ni kaj praktično, zato pa jima služi kot dobro reklamno sredstvo. Preden sta krenila iz Kiela na pot, sta si zastavila geslo: Po kopnem in po vodi! In da bi to svoje geslo tudi izpolnila, sta si zgradila nekak čoln, skoro ladjo z motornim pogonom z dvema dimnikoma, Motor goni bencin. Na čolnu imata kajuto, v kateri spita. Dalje je v kajuti radio-apa-rat. nad čolnom pa je razpeta antena. Ker čoln po kopnem ne more pluti, sta si namestila na zadnjem delu čolma dve kolesi. dočim leži prva del čolna na zadnjem delu motocikla. Tako sta potovala do Španije. kjer pa sta uvidela, da jima ta čoln Introitus in custodiam honestam Urednik dr. Birsa v spremstvu tovarišev, opremljen s prtljago ln dežnikom kakor za svetovno potovanje, se za 14 dnf poslavlja od Liubliane pred stranskim vhodom lu-stične palače, kier sa pričakuje delegat »Izvršujoče pravice«. staroznani vratar Po-tokar (med vrati). ne služi bog zna kaj. ker na njunem potu ni bilo m/nogo jezer ln rek. Zato sta motor snela in ga prodala. Ker mora motorno kolo vleči za seboj Noetovo barko, moreta le počasi potovati. Iz Ljubljane odpotujeta s svojim originalnim vozilom po suhem proti Dunaju. Napoleon Bonaparte III. filmsko zgodovinsko predavanje ZKD. Zgodovina Napoleona Bonaparta je zgodovina titanskega človeka. To je Prome-tej, katerega je usoda ponesla med bogove, dvignila do nesmrtnosti in ga končno pregnala na samotni otok Sv. Heleno* Odveč bi bilo popisovati življenje velikega francoskega cesarja, omejiti se hočemo 3e na to, da podamo v naslednjem najsi-jajnejše tooke filma, ki ga prinaša ZKD ob priliki svojesra poučnega predavanja. Film nam pokaže Napoleona kot enajstletnega gojenca vzgajališča v Briennu. kjer je mladi Bonaparte v igri in v učenju že kazal. da bo postal iz malega fantiča velik mož. Nato vidimo Napoleona kot mladega oficirja v prvih viharjih francoske revolucije od vzhodu njegove zvezde. Film nam nadalje v grandijoznih slikah PTikaže vso grozoto francoske revolucije. Nepozaben ostane prizor, ki nam slika, kako Je postala marzeljeza himma nove prerojene Francije. Napoleonovo življenje zasledujemo pri njegovem ztragov:tem pohodu skozi Italijo, ki ga je dovedel do najvišje slave v njegovi domovini. Film je francoska produkcija in Je razumljivo, da so Francozi smatrali, da }e veličastnost filma vprašanje njih narodnega ponosa. Že sama tekstna knjiga, ki Je izdelana do vseh zgodovinskih podrobnosti. obsega 600 na stroj pisanih strani in vsebuje vloge za 200 solistov. V nekaterih priizorih je nastopalo preko 5000 oseb. za katerih kostimiranie je tvrdka SocietS Generale licist kapitan Rudolf Crnič piše za »Življenje in svet« potopis: »Z iucoslovenskim parnikom .Sud* v Maroko.« V tej številki pripoveduje o potovanja do Sredozemskem morju. iz spisov jubilanta prof. dr. Avg. Forela le trbjavljen odlomek, ki govori o nastanku življenja. Naslov: »Zlato, ki se za njim vsi lovimo« pove dovolj, kako zanimivo štivo vsebuie ta članek. A. M. Karlinova. ena redkih žena iz naše sredine, ki je prepotovala eksotične dežele ob Tihem oceanu, piše o budhističnih samostanih ln menihih. Prirodopisnega značaja ie članek o hišni in poljski miši z naslovom »Dva škodljiva glodalca«. V Makedonske gore nas vodi planinski potopis »Na Liuboten, naivlšii vrh Sar-planine«. Članek z zgodovinskim zemljevidom pripoveduje. kako se ie zradila za naše kraje toli važna južna železnica. »»Prigode Iz živlienia L. N. Tolstega« so zbirka zanimivih anekdot o velikem ruskem pisatelju. V dalino Sibirijo, k mozočnemu Jenl-seiu popelje čitatelja Ferdinand Ossendow-ski. avtor potopisov, ki se štejejo med najzanimivejše. kar jih ie izšlo po vojni. Številko zakliučuie poučna razprava »Gledališče v starem veko«. Umetniška priloga kaže Martuljakovo skupino, eno najveličastnejših gorovij na Slovenskem. To vsebinsko bogato ln ilustrirano številko dobi nenaročnik v vsaki bolijši trafiki za borna 2 Din. Naročnina za zaključeno knjigo (pol leta) znaša koma! 30.— dinarjev. Naroča se pri upravi »Zivlienja in sveta« v Ljubljani. Prešernova ul. 54. bili na Bled in v Bohinj, kier bo SPD v hotelu Sv. Janez priredilo banket. Popoldne bo izlet k Savici, ob 20. pa večerja v hotelu Sv. Janez, kjer bodo gostje tudi prenočili. Dne 27. t. m. se zjutraj podajo avtomobili iz Bohinja v Kranjsko goro in se zvečer vrnejo v Ljubljano, kjer bo mestna občina priredila banket v »Zvezdi«. * O tretjem poštnem rekordu. Prejeli smo: Dragi gospod urednik! Čita! sem v »Jutru« št. 218, med dTugim tudi o dveh rekordih naglega Poštnega poslovanja. Tam je povedano, da je neki star mornariški častnik prejel odlikovanje 27 let potem, ko mu je biio prisojeno, neka dama pa šele po 14 letih poziv na ljubavni sestanek. A prosim Vas, kdo bi vedel, kdaj bo dospel v moje roke denar v znesku 250 Din, ki je bil, kakor sem izvedel dne 5., gotovo pa 6. junija 1924. odnosno na četrtek pred Binkoštmi oddan pri poštnem uradu v Starem trgu ob Kolpi — in sicer je ta denar odposlala po poštni nakaznici na moj naslov Marija Fu-ginova, žena posestnika iz Deskave vasi št. 12. Tega denarja do danes po preteku 4 in četrt leta še nisem prejel. — V Cerknici dne 18. septembra 1928. — Janez Srim-šek, sodni sluga v p. b Maribora a— Dobrovoljci! V Mariboru se bo vršil v nedeljo, 30. t. m. ust novni občni zbor dobrovuuske organizacije za mariborsko oblast, ob 10. uri v Narodnem domu. Vabimo vse dobrovoljce, da se ga udeleže. — Klub dobrovolicev v Mariboru. a— Mariborski gledališki abonma. Priglasi se sprejemajo do sobote 22. t. m.. Abonma je cenejši kakor lani in se lahko plača v osmih mesečnih obrokih. Reflektantom se priporoča v n.iih lastnem interesu, da se priglase čim preie, ker bodo dobili na ta način željene prostore. a— Na zavodu »Vesna« v Mariboru se otvoriio 1. oktobra kuharski tečaji za meščansko kuhinjo. Pojasnila daje ravnateljstvo zavoda dnevno od 10.—12. ure. 1638 a— Zatvorltev Koroške ceste. Zaradi popravljanja se bo zaprla Koroška cesta za nekaj dni za vozni promet. Zatvoritev bo trajala od ponedeljka 24. t. m. dalje, in sicer med Langusovo ulico in Vodnikovim trgom. a— Drava Izročila svojo žrtev. Na praznik 15. avgusta je utonil pri kopanju 12 letni železničarjev sin Srečko Oman. Kopal se je na prostem kopališču pod Felberjevim otokom. Ker ni bilo prič njegove smrtne nesreče, se je dolgo sumilo, da je postal žrtev kakega zločina. V torek popoldne je Drava izplavila truplo pri Sv. Marku niže Ptuja. Nesrečni deček bo pokopan danes Popoldne na ptujskem okoliškem pokopališču. a— Otroški pustolovec. Mariborska policija in tudi sodišče se bavita z redkim primerom otroške pustolovščine, in sicer z nekim 10 letnim dečkom, ki se že dolgo potika naokrog ter si je med tem nadel že štiri kriva imena. Mladi pustolovec izhaja iz revne družine, kjer je velika kopica otrok, ki trpe zaradi splošne zamikrnosti. Deček ima mačeho. a— Tatovi so še v Mariboru v poslednjem času lotili psov. Razumejo se dobro na pasme in na vrednosti ter si izbirajo samo mlade pse dobie pasme, ki jih skušajo potem ob raznih prilikah spraviti v, denar. V zadnjem času je vsak dan na policiji več prijav zaradi nenadoma izginulih psov. Policija je tatovom na sledu. a— Streljanje po ulicah ob nočnem Času je postala v Mariboru nekak nevarna razvada in zabava nekih ponočnjakov. Zadnjič so nekemu železničarju, ko se je ponoči vračal po Radvanjski cesti proti domu, prižvižgale nasproti krogle, kakor da se nahaja na fronti. Mož je legel v. obcestni jarek ter čakal, da streljanje preneha. Padlo je še nekaj revolverskih strelov, preden je lalrtvo previdne nadaljeval svojo pot. Policijska poizvedovanja so drugega dne dognala, da je v neki radvanjski gostilni neki mariborski gost v vinjenosti pred odhodom basa! svoj revolver ter da si je najbrže on privoščil to nevarno šalo. Drugo noč pa je stražnik v Jezdarski ulici prijel nekega mladeniča, ki je, seveda, kar tako za šalo streljal s flobertom. Bilo bi potrebno, da se s strogimi kaznimi ljudem izbijejo take šale iz glave. a— Mladostno tatinsko družbo je zalotila mariborska policija. Prvi od tatinskih fantov, se je vjel, ko se je v neki trgovini izdajal za slugo nekega posestnika ter hotel od trgovca dvigniti nekaj denarja kot naplačilo za dobavo mleka. Aretirani fant je ovadil še svoje tovariše in je pripovedoval na policiji, najbrže da bi razbremenil sebe, razne precej frntastične tatinske in celo roparske naklepe. Polagoma so vjeli še njegove tovariše in zdaj imajo vse razen enega pod ključem. Dva izmed njih sta se specijalizirala na tatvine perutnine ter sta okrog Hoč pokradla kakih 60 kokoši. dobili ta bazen v najem za dobo 50 let. Bazen pa doslej ni bil otvorjen. Ministrstvo za trgovino, kateremu je poverjena skrb o potrebah naših pristanišč, se je postavilo na stališče, da tega pristanišča sploh ni treba otvoritvi. Nasprotno stališče pa zastopata mi nistrstvo za vnanie zadeve in ministrstvo prometa. Definitivno bo rešila to vprašanje interministerijalna konferenca, ki se sestane koncem tekočega meseca. * Manifestacija za junake zločina v Narodni skupščini. Po vesteh iz Beograda je pred včerajšnjim prišla skupina 120 srbskih' seljakov pod vodstvom demokratskih poslancev Koste Kumanudija in Save Urukala v beograjsko Olavnjačo ter posetila aretiranega davidovičevskega posl. Lune Jo-vanovida, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu zaradi sodelovanja pri zločinu v Narodni skupščini dne 20. junija. Seljaki so priredili v Glavnjači pravo pravcato pojedino. * Narodni poslanec beg Kapetanovič se je ponesrečil. Narodni po- lanec JMO Mustaj beg Kapetanovič se je v torek popoldne s posestnikom Mehmedom Alijem podal v okolico Bosanske Gradiške, da pregleda neko zemljišče, zaradi katerega je prišlo do spora med nekim seljakom in agrarno oblastjo. Vozila sta se ob Savi. Nenadoma pa je počila zavora in avtomobil se je prevrnil v štiri metre globok jarek. Beg Kapetanovič je bil težko ranjen in prepeljan v bolnico, Mehmcd Ali pa si je pri padcu zlomil roko. Pralni bariun (žamet) im v vseh modnih barvah po DIo 32 pri Josip Šlibar, Ljubljana, St ri trg 21 (po eg Zatazika) tvrdke Fran Lukič v Stritarjevi ulici, naj pogleda zadnje novosti Dunaja in Pariza. Dame vabimo, da si ogledajo še lepše modele v ----trgovini---- Fran Lukič - Stritarjeva ulica. * Planinci pozor! XI. pododsek granične trupe v Ljubljani je javil SPD, da se nekateri člani vračajo z Mojstrovke in Prisojni-ka po italijanski strani na naš teritorij. Prestop meje je absolutno prepovedan izven carinskih potov, na kar opozarjamo turiste, da se izognejo neprilikam in kaznim, kajti graničarji imajo Strog nalog, aretirati vsakega in ga predati policijskim oblastem. — Slovensko planinsko društvo. * Zaprte planinske koče. SPD javlja, da so zaprte naslednje koče: Orožnova koča pod Črno Prstjo, Krekova koča na Ratitov-cu, Staničeva koča, Koča na Kamniškem sedlu, Cojzova koča na Kokrškem sedlu in Češka koča. — Zimska soba v Cojzovi koči je vedno odprta in planincem na razpolago. V primeru ugodnega vremena bo Cojzova koča ob sobotah in nedeljah do nadaljnjega za silo oskrbovana. * Agenti snubijo delavce za Francijo. Kakor poročajo zagrebški listi, so se na Hrvatskem (in morebiti tudi drugod) pojavili agenti, ki snubijo naše delavce za delo v Franciji. Ker so naše oblasti opozorjene, da zaslužek v Franciji ne odgovarja obljubam agentov, so delavci naprosili Izseljeniški urad v Zagrebu, nai se pri francoskem konzulatu informira o pogojih dela v Franciji ter o položaju naših tamkajšniih izseljencev. * Argentina išče delavce. Županstvo v Šibeniku je potom našega ministrstva za vna-nje zadeve prejelo obvestilo generalnega konzulata južnoameriške republike Argentine, da argentinska vlada išče večje število navadnih delavcev za gradbo novih železniških prog na severu omenjene republike. Delo bo trajalo dve leti. Delavci, ki bodo zaposleni pri tej gradbi, dobe v početku 3.5 do 4 peče, pozneje pa 6 do 7 pečev dnevno, Potni stroški do Argentine gredo na račun posameznikov, od Buenos Airesa do kraja zaposlenja pa nosi potne stroške država. Kakor znano, je bilo priseljevanje v Argentino dovoljeno doslej samo kvalificiranim delavcem, s tem odlokom pa se dovoljuje priselitev tudi delavcem brez kvalifikacije. * Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto okrajnega sodnika ter obenem vsa mesta okrajnih sodnikov in sodnih predstojnikov ter sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega. Prošnje naj se do 20. oktobra vlože pri predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu. * Naše pristanišče na Reki. Iz Beograda javljajo, da se v bližnjih dneh sestane in-terministerijalna konferenca, da reši vprašanje bazena Thaon de Ravel v reškem pristanišču. Po nettunskih konvencijah smo mi Otvoritev mesnice. Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da otvarjam danes novo mesnico v Šiški, Jer-nejeva 19, poleg šele. — Cena govedini 12 dinarjev. Priporočam se FRANC VOLKAR. u— Dr. Zalar zopet redno ordinlra. 1642 u— Merkurjev! večerni učni tečaji. Tr- i gorsko društvo »Merkur« bo otvoriio pri j zadostnem odzivu 1. oktobra t. 1. večerne J tečaje za srbohrvaščino, nemščino, italijan-t ščimo, knjigovodstvo ter slovensko in nem-: ško stenografijo. Tečaja za nemščino in ita-j lijanščino se bosta letos vodila v dveh od-j delkih: za začetnike in kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnmo, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni, Gradišče 17-1, od 10. do 12. dopoklne in od 3. do 5. popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. 1643 Pride! Pride! Pride! Pride! Dumasov nesmrtni roman * Izpremembe v Justičnl službi. Deželno- sodiii svetnik dr. Jakob Konda je od okrožnega sodišča v Celju premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani. * Iz železniške službe. Inženjer državnih želcznic Boris Karis je iz železniške delavnice v Mariboru premeščen k direkciji drž. železnic v Ljubljani. * Upokojitev v šolski službi. Predmetna učiieljica v dekliškem zavodu »Vesna« v Ptuju Eleonora Tavčar-Mladič je na lastno prošnjo trajno upokojena. * Novi tolmači pri deželnem sodišču v LJubljani. Višje deželno sodišče je imenovalo za tolmače pri deželnem sodišču v Ljub liani: odvetnika dr. Egona Stareta v Ljubljani za češki, italijanski in nemški jezik; profesorja Ivana Grudna za francoski in nemški jezik, pravnika Ferdinanda Jelenca pa za nemški, francoski, angleški in italijanski jezik. * Češkoslovaški poslanik zopet v Beogra. du. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Šeba se je predvčerajšnjim z daljšega dopusta vrnil v Beograd ter je včeraj posetil zastopnika ministra za vnanje zadeve dr. Ilijo Šumenkoviča. * Obisk bolgarskih dijakov v JugoslavlJI. Večia skupina bolgarskih visokošolcev prispe v kratkem v Jugoslavijo in obišče nekatera večja naša mesta. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umTl profesor v p. g. Fran Finžgar, obratni ravnatelj zvonarne Strojnih tovarn in livarn. Pogreb bo jutri ob 15.30 uri iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Beogradu je umrl v 45 letu starosti trgovec g. Fran Gabre-n j a. Truplo prepeljejo iz Beograda v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb danes ob 16. uri z glavnega kolodvora. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Pogreb Stjepana Radlča v film«. V Kar-lovcu so v zadnjih dneh v tamkajšnjem kinu predvajali film o pogrebu Stjepana Radi-ča. Vsak večer so obiskovalci kina iz Kar-Jovca fai okolice napolnili prostore kina do zadnjega kotička. * Proslava Koseskega. Iz Sp. Kosez pri Lukovici nam pišejo: V nedeljo 23. t. m. bomo proslavili 130 letnico rojstva in 30. t. m. odkritje spominske plošče našega rojaka Ivama Vesela Koseskega, slovenskega pesnika hi narodnega probuditelja. Prosimo vsa društva kamniškega okraja, da se udeleže prireditve v čim večjem številu! 11 lb * Kongres za zaščito avtorskih pravic. V dneh 27. ta 28. septembra se bo v Beogradu vrši kongres za zaščito avtorskih pravic. Program kongresa Je že definitivno določen. Kongres bo v imenu Pen-kluba otvoril Bramslav Nušič. Doslej je prijavljena udeležba delegatov iz 46 držav. * Kongres Asociacije slovanskih turističnih društev se bo letos vršil v Ljubljani z naslednjim sporedom: Dne 25. t. m. dopoldne ob 9. bo otvoritev kongresa v srebrni dvorani hotela Union; popoldne po skupnem kosilu delegatov se bo kongres nadaljeval, nakar bo sledil ogled mesta. Naslednji dan se gostje ob 7. zjutraj odpeljejo z avtomo- se je preselil na Miklošičevo cesto št. 34 in ordinira tam od ponedeljka 24. t. m. Telefon št. 3080. 10 ^ 6 NOGAVICE kupile Mesto ribjega olja prijeten pra šek JEMALT je tudi v vroči po letni dobi prava slaščica. *e— Narodni Celjani! Udeležite se spominskega večera septemberskih dogodkov v Celju, ki se bo vršil danes v četrtek ob 20. url v mali dvorani Celjskega doma! e— Smrtna kosa. Na Dunaju je umrl po kratki bolezni g. dr. Rudolf Donner, sin nedavno v Celju umrlega višjega gozdarskega svetnika Donmeria. — V celjski javni bolnici je umrl 20 letni pekovski vajenec Jožef Sovine iz Podčetrtka. _ V Prožinski vasi pri Št. Juriju ob južni železnici je v soboto umrl gostilničar in trgovec g. Anton Gajšek. e— Zdravstven! dom v Celju. Celjska šolska poliklinika, ki j« preko počitnic ustavila dela, je spet začela poslovati, na kar opozarjamo starše in šolska vodstva. e— Celjske drobnarije. V stanovanju potnika Alfreda Krambergerja je bilo vlomljeno tekom zadnjih treh tednov, ko je bil potnrk odsoten na potovanju. Ukradena nra Je bila rjava usnja ta suknja in klobuk v skupni vrednosti 760 Din. — Mlad pes ovčje pasme se je zatekel pred tremi tedni v skladišče Karla Lebiča ml. na Ljubljanski cesti. Lastnik naj se zglasi v omenjenem skladišču. Narasla Savinja je priplavila majhen čoln, d se nahaja v shrambi g. Uratarja pri Kapucinskem mostu. u— Policijska kronika. Aretirana sta bila: 1 zaradi tatvine in 1 zaradi prekoračenja državne meje. Policiji so bile prijavljeni 4 tatvine, 1 goljufija, 1 telesna poškodba, 1 pijanost, 1 pretep, 1 najdba kolesa, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 1 zasmehovanje straže, 13. prestopkov naredbe o zapiranju trgovskih lokalov, 2 prestopka avtomobilskih predpisov in 14 presstopkov cestno-policijskega reda. u— Tatvine. Krsti Zeliču, delavcu, Je bila ukradena iz suknjiča v hlevu na Vodnikovem trgu 17. lestnica s 6 bankovci Po 100 Din In 40 bankovci po 10 Din, ter nov dežnik, vreden 60 Din. — 15 letni Mariji čar-manovi, hčerki delavca Mihe Čarmana iz Stožic, Je bil ukraden z ročnega vozička v bližini Stadiona na Dunajski cesti dežnik, vreden 40 Din. — Antoniji Sedejevi, ženi železničarja, ie bilo ukradeno z dvorišča v Vrhovčevl ulici 1„ sušeče se perilo v vrednosti 200 Din. Najboljše, najtrajnejše, zato J najcenejše? Iz Litije i— Za razširjenje kolodvorske čakalnice.-Znano je, da vstopi na litijski postaji vedno največ potnikov na vsej progi od Ljublja« ne do Zidanega mosta. Kljub naraščajoče« mu potniškemu prometu pa so ostali pro« stori za čakajoče občinstvo še od zgradit« ve nepovečani. Ob lepem vremenu že še gre, ker čaka večina potnikov na ličnem peronu, ob dežju pa je čakalnica vedno premajhna, da bi sprejela vse potnike pod krov. Smatramo za umestno, da postavi železniška uprava pred kolodvorskim po= slopjem streho, kakor je to običaj na vseh večjih postajah Ker ima progovna sekcija v Litiji svoje delavnice, zidarje in mizarje, se bo dala streha že v najkrajšem času po« staviti. Upamo, da utemeljena prošnja ne bo naletela na gluha ušesa. i— N asi op jesenskega deževja Običajno jesensko vreme je žalibože že tu Pred de* zevjem je pokazala vodomerska postaja pri litijskem mostu, da že 42 let ni bilo tako nizkega vodnega stanja v savski strugi, ka> kor je bil letos. Sava je padla letos še pre> cej pod niveau iz 1. 1922. Poletna vročina pa je bila posebno neznosna na zasavskih hribih. Na Sv. Gori že 30 let ne pomnijo tako vročega poletja. Zato so izostali čez poletje vsi prijatelji Sv. Gore, ki so jo pa obiskali v nedeljo vkljub slabemu vremenu. Kako je bila zemlja potrebna moče je po* kazala te dni. Deževalo je že dva dni, pa ni Sava še prav nič narastla. Ves dež se je vsrkal v zemljo in celo savski bregovi so bili žejni vode. Iz Kočevja k— Občinska seja. V četrtek 20. t. m. se bo vršila v sejni dvorani mestne občine plenarna seja občinskega zastopa, na kateri bodo poročali načelniki odsekov o svojem del u in bodo sklepali o novem trotoarju, ki ga nameravajo žgraditi od Salke vasi do mesta, Z Jesenic s— Jeseniške ceste. Tekom poletja se je izvršila skozi Jesenice temeljita preuredi' tev in regulacija državne ceste, ki se je ra* di ogromnega prometa že prav lepo utrdi* la in napravi na vsakega prav lep vtis. Cestna dela so bila izvršena na račun kal« drmine, ravno tako tudi trotoar od postaj« nega poslopja do osnovne šole. Z veseljem so Jeseničani opazovali tekom poletja to delo, kajti trdno so bili uverjeni, da se bo* do v jeseni lahko sprehajali po lepem in širokem pločniku. Zlasti mladi svet si je predstavljal, kako prijetno bo v poletnih večerih na klopeh, ki bi imele biti name* scene pod košatimi kostanji. Toda človek obrača, jeseniška občina pa mora obrniti. Vsa dela so bila izvršena na račun kaldr* mine, treba pa je vse ceste, ki so bile pre* urejene, in tudi trotoar nasuti z drobnim peskom, za kar ima skrbeti na svoj račun jeseniška občina. Dočim je bila neka slabo obljudena pot, ki vodi k hiši št. 99. in ki je last g. župana, nasuta že pred meseci z drobnim peskom, je med tem še vedno tro* toar n jlepše in najbolj prometne kolodvor ske ceste še tak kakor je bil, da se pri de« ževnem vremenu udiraš do gležnjev v bla* to. Prosimo g. župana, da bi se malo za stvar zanimal ter da bi odredil, da bi se v najkrajšem času nasul primerni pesek, da b: se vsaj številna šolska deca mogla umi* kati raznovrstnim vozilom, kajti na troto« ar se ne more umakniti, sicer bi obtičala v blatu; a s takimi čevlji mladina vendar ne more v šolo Pa tudi v splošnem je treba, da se stvar že enkrat uredi, ker v suhem vremenu številni avtomobili zagrinjajo mi* moidoče v oblake prahu, v deževnem vre* menu pa jim oškropi blato vso obleko. Najcenejši nakup vseh šolskih potrebščin in šolskih knjig M. TlCAR, Ljubljana Spori Gorska motorna dirka na Trojane Motorna dirka, ki bi se imela vršiti pre* teklo nedeljo, se je kot že objavljeno pre* ložila nepreklicno na 23. september t. 1. Mo« toklub Celje je prvotni program nekoliko razširil, da pač nudi občinstvu po možno« sti bogat spored. V ta namen je prvotne« mu sporedu priključil še ocenjevalno voz* njo motociklov. Ocenjevalna vožnja moto« ciklov z ali brez prikolice je odprta za vse motocikle in je tekmovanje dopustno za vse potne in športne tipe, ki se izdelujejo v serijah, s kompletno tvorniško opremo. Vsaka sprememba motorja za konkurenco na ocenjevalni vožnji je nedopustna. Da se omogoči večja udeležba na tej konkurenci, ki je dostopna za vsakega motociklista, ki je s!e količkaj spreten opravljati vozilo, je klub v propozicijah za ocenjevalno vožnjo za vse kategorije predvidel minimalen čas, v katerem se mora prevoziti proga od star« ta do cilja. Zaradi tega se pozivajo vsi motociklisti, ki imajo le količkaj smisla za šport, naj se nemudoma priglasijo za konkurenco s po* sebno priglasnico, ki jih dobijo pri Moto* klubu v Celju, oziroma pri vseh posestrim« skih motoklubih, kjer dobijo tudi navodila in propozicije za ocenjevalno vožnjo. Ocenjevalna vožnja prične ob 10 dopol« dne in se vrši ob vsakem vremenu Po za« ključitvi ocenjevalne vožnje pričnejo po enournem odmoru hitrostne dirke, za kate» re vlada med občinstvom posebno zanima« nje. Toliko za enkrat vsem športnim inte« resentom v vednost in ravnanje. — Moto« klub Celje. SK Slavija. Danes ob 19.30 pri Podob« niku seja upravnega odbora. Seje se imajo udeležiti sledeči gg. Gosar. Frece, Dečman, Uršič, Remžgar, Nastran, Tršan, Wostner, Janežič, Kmetič, Šlamberger, Kamnikar, Pe» trič, Černe G. in Juvan. Ker je dnevni red seje zelo važen in nujen, se prosi točne in polnoštevilne udeležbe. — Tajnik I. SK Svoboda. Danes v četrtek dne 20. t. m. članski sestanek, obvezen za vse igral« ce ob 20 uri v Gradišču št. 2 Prosim pol« noštevilno in točno. — Načelnik. ŽSK Hermes. Sklicujem za danes teh« nični trening ob 17.30 na našem igrišču pod vodstvom g Doiinarja. Trening je izredne važnosti zaradi predvidene prvenstvene tekme z Ilirijo, ki se vrši v nedeljo Tre« ninga se morajo brezpogojno udeležiti vsi igrači prvega moštva. Vsak neopravičeni izostanek se bo disciplinarno kaznoval Po« sebno se pozivajo, da se treninga udeleže poleg ostalih sigurno tudi gg Pleš Marin* ko, Kremžar in Kos Za prvo moštvo skli* cujem po treningu važen kratek sestanek v garderobi. Juniorji in rezerva imajo tre« ning v nedeljo ob 9.30 na našem igrišču. SK Slavija. Na sestanek, ki se vrši v pe* tek dne 21. t m. ob 19.30 pri «Podobniku», poživljam naslednje: Črne, Kamnikar. Ja« nežič I, Gale, Dečman, Petrič, Srebrnak, Kmetič, Schlamberger. Toplak Alojz, Ba« jec, Zupan, Bežan, Muzlovič, Mekina. Ža« gar [., Gosar. Žagar II, Janežič II, Stroma* jer, Schlambergar II, Vižintin, Potikal, Buh in Usnik Vsi imenovani se opozarjajo, da prinesejo seboj staro Opremo. Izdala se jim bo nova. Tov. Usnik se opozarja, da odda vso staro opremo. Istotam se vrši šir. ša seja posl odbora. — Načelstvo nogo« metne sekcije. /1SK Primorje (hazenska sekcija). Za slučaj lepega vremena je danes trening vseh družin ob 17 oziroma ob 18. uri. Med od* morom važen razgovor. V petek sestanek vseh igralk; čas in kraj bosta objavljena v jutrišnjem «Jutru». — Trener. Igrišče Atene bo v nedeljo ob 11 dopoldne pozorišče zanimive tekme. Na va« bilo ASK Primorje gostuje namreč v Ljub* ljani državni hazenski prvak SK Coneor« dia iz Zagreba. Po vremenu sodeč bo to najbrže poslednja važnejša prireditev žen« skega športa pred zimskim počitkom — Vstopnina je običajna Pred tekmo bo ob 10. trening tekma med SK Slovanom in re« zervno družino ASK Primorja. SK Natakar Pozivam vse igralce, da se udeleže sestanka, ki se vrši v petek ob 19.30 v gostilni Sedej, Kolodvorska ulica nasproti kina Ljubljanski dvor. Udeležba obvezna. — Tajnik. Cochet ameriški prvak Te dni je bil v odigran turnir za ameriško tenišlvv, prvenstvo V finalu je zmagal Fran coz Cochet nad Američanom Muntrom s 4 : 6, 6 : 4, 3 : 6, 7 : 5, 6 * 3. Lacosfe, ki si je bil predlanskim in lani osvojil ameri* ško prvenstvo, se letos tekmovanj ni ude* ležil. Naši onstran granic p— V Tolminu je prazno mesto župnika in dekana. Goriški fašistični tajnik Cacce« se misli, da je nastopil sedaj ugoden čas za pričetek nastavljanja italijanskih duhov« nikov med Slovenci. Italijanski župnik v Tolminu — to bo izborna postojanka za prodiranje fašizma in za italijanizacijo v gorskem delu dežele! Imenovanje tolmin« skega župnika najbrže ne bo izvršeno ta* ko kmalu. p— Specijalnemu tribunalu v Rimu so izročeni oni »komunisti«, ki so v zvezi z umorom Idrijčana Kogeja v Gorici Prišel je iz Rima sodnik, ki je prevzel preiskavo. Aretiranci so sedaj še v goriških zaporih. p— Svojega očeta je ubil in obesil 39» letni Peter Skvarča iz Cerknega. Sodna ko* misija je takrat ugotovila, da se je stari Ivan Skvarča sam obesil, kakor ji je tudi dopovedoval sin Peter. Cez čas je odšel v Jugoslavijo, kjer je bil aretiran in izročen italijanski oblasti, ki je dobila dokaze, da je Peter Skvarča svojega očeta ubil s težko palico. Pri porotni razpravi v Gorici je ob« toženec razlagal, da je fašist že od leta 1923 in da ga je radi tega oče»sovražil! Udaril je očeta v pijanosti in prepiru. Skvarča je obsojen na 30 iet zapora. p— Premeščeni so učitelji Emil Zorn iz Solkana v Tariti, pokrajina Salermo, Ivo Stepančič iz Šiandreža v napoietan>ko kam* panjo, Marija Velišček iz Renč na otočič Ponca Calacaparra ob tirenskem morju, Zinka Zorzut iz Renč v Serracavallo, Peter Nemec iz Bukovice v Umbrijo in Mirni Ivančič iz Kronberga v Boverino, provinca Spezia. p— Vrnili so se iz morskih kopališč pred kratkim oni slovenski otroci, ki so jih po* slale tja fašistične organizacije in raznaro« dovalnice. V asimilacijske svrhe je bila od« dana v laška kopališča sloverska deca in ne morda zgolj radi .ega, da bi se tam okre« pila in očvrstila. Fašistični listi se sedaj po* našajo z laško dobrohotnostjo in veliko Iju* beznijo do slovenskih otrok, ki so prebili počitnice na morju na laške stroške Sled« nje pa ni res. Treba le vprašati slovenske starše, kako so bili prisiljeni, izročiti otro« ke Lahom, da so jih odvedli k morju in kako drago je bilo morsko kopališče! Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ijiiihiraru 19 septembra 1928. Višina barometra 308.8 m Krai Ca s »p«z»rvan|a Ljuhliana M ari bol . . . Zagreb . » , . 8. Beograd » • . Skopi Je > . t . Dahrovnik . . Spfit ..... 7. Sarajevo > . . Barom trn a o. E u X | * 13 » v >inei vetr« in brzina » mefrib JJ -v / >6 • 15-0 10 /6v6 15-0 SSE 2 10 766-3 160 100 10 765 9 220 5> SE 4 h 766-7 21-0 56 0 /61-8 20-0 70 764 9 211 90 E 1 k ; 2 Padavine V « * Die ie 1 ar. megla dež dež 10 30 0.1 Solnce vzhaja ob 5.42, zahaja ob 18-5, luna vzhaja 11.19. zahaja ob 20.25. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19.0 C, najnižja 15.0 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma nejasno, lahke padavine niso izključene. Gospodarstvo Povečanje produkcije slovenskih premogovnikov v juliju Kakor znano, je v juniju produkcija slovenskih premogovnikov zaradi spora s prometnim ministrstvom nazadovala na 114.905 ton, v juliju pa se je zopet občutneje dvignila. V rudnikih Slovenije je bilo v tem mesecu nakopanih 146.267 ton premoga. Napram produkciji v juliju preteklega leta (141.203) je bila produkcija v juliju tekočega leta večja za 3064 ton ali 8.6 Tudi oddaja premoga se je v juliju znatno dvignila (na 158.124 ton) ter je bila za 11.857 ton večja kakor produkcija. Zato so tudi zaloge, ki so v prvem Četrtletju t. 1. prekoračile 120.000 ton, ponovno nazadovale od 101.058 ton na 89.200 ton. Premogovniki so v juliju oddali železnicam 72.725 ton (v juniju 61.908), brodarstvu 528 ton (400), industriji 61.884 ton (51.148*. raznim strankam 9917 ton (64S0), sami so porabili Q4l4 ton (7089). izvozili pa so 4656 ton (3977). Napram juniju se je najbolj povečala toda >a železnicam in industriji. Število zaposlenih delavcev, ki je v prvem polletju neprestano nazadovalo, »e je v juliju za malenkost dvignilo. V juliju je bilo povprečno zaposlenih 8051 delavcev napram 8012 v juniju. 8086 v maju in 8310 v aprilu V ostalem je bilo zaposlenih 263 uradnikov (257) in 2-15 paznikov (241). V prvih «edmih mesecih tekočega leta je znašala nrodiikcra slovenskih premogovnikov 1,033.640 ton napram 1,032.3.-0 tonam t istem razdobju pret. leta in 906.978 tonam v istem razdobju I. 1926. = Naša delegacija »a trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Kakor smo že poročali. se bodo koncem tekočega meseca pričela v Pragi pogajanja za ceškosiovaško-jugoslovensko trgovinsko pogodbo. Naša delegacija bo 25. t. m. prispsla v Prago, pogajanja pa se bodo pričela okrog 27. 1. m. Te dni je vlada določila delegate in eksperte za ta izredno važna pogajanja. Našo delegacijo bo vodil gosp. dr. Milan Todorovič, univ. profesor in honorarni direktor ,itm-njega ministrstva, člani pa bodo gg.: dr. Konrad šmit, generalni direktor carin: dr. Velja Stoikovič. načelnik kmetijskega Titnl-strslva; dr. Milan Lazarevič, inšpektor trgovinskega ministrstva; Radomir Bujdic, inšpektor generalne direkcije carin; M. An-tula, sekretar trgovinskega ministrstva; ar. Vjekoslav Jelavič. glavni tajnik sarajevske trgovske zbornice in Janko Jovan iz Ljubljane. = Zasedanje tarifnega odbora. V torek je tarifni odbor razpravljal predvsem o zahteval mlinske industrije ter izvoznikov jajc. Razpravljalo se je o predlogu mlinske industrije glede uvedbe reekspedieije za lokalni promet in za izvoz, dočim so mlinski interesenti iz Slovenije insistirali na t?m, da se današnje stanje ne spremeni, ker bi to škodovalo slovenski mlinski industriji. Dalje se je razpravljalo o zahtevi izvoznikov jajc glede uvedbe refakcij« za :zvoz preko 400 km in direktnih tarif za izvoz v Nemčijo, Švico, Avstrijo in Češkoslovaško. Predstavniki železnic so v načelu pristali na popust za izvoz jajc preko 400 km. t= Po ljubljanskem vzorcu se bo tudi v Zagrebu osnovala Zadruga ra financiranje konsuma. Kakor znano, je bila lani po zaslugi gosp. Milana Bogady.ia. bivšega ravnatelja Trgovske banke, osnovana v Ljubljani Kreditna zadruga detajlnih trgo'cev z namenom, neposredno financirati konsum in organizirati obročno kupčijo konsumnib potrebščin. Sistem se je prav dobro obnese! in je zadruga že v prvem 'etu zabeležila prav lepe uspehe. Po ljubljanskem vzorcu se snuje sedaj tudi v Zagrebu flič-na zadruga, kateri bodo pristopile najvočje zagrebške trgovske tvrdke. Novo institucijo bo po sistemu ljubljanske zadruge organiziral gosp. Milan Bogadv, ki si je pri dobil prav dragocene izkušnje v financiranju konsuma. — Češkoslovaško - jugoslovanska pogajanja glede poravnave starih dolgov v avstrij si»ih kronah. V ponedeljek so se pričela v Pragi pogajanja z jugoslovensko delegictjo glede poravnave starih terjatev, ki glasijo na avstro - ogrske krone. Jugosloven.-ko ielegacijn vodi naš član reparacijske komisije dr. Ploj. = Odkupne pošiljke v prometu % Madžarsko. Po sporazumu z madžarsko poštno upravo in po naredbi poštnega ministrstva se je pričel med našo državo in Madžarsko vzajemni promet z odkupnimi priporočenimi pismi in paketi. Izterjani odkupni zneski se bodo vplačevali v naslovni državi na čekovni račun, ki ga označi pošiljatelj odkupne pošiljke. Pošiljatelj odkupne pošiljke iz naše države za Madžarsko mora ua pošiljko —• pri paketih tudi na spremnico — napisati odkupni znesek v madžarski veljavi, t. j. v pengih in filirih. Najvišja dovoljena v9ota je 1200 pengov. Poleg tega mora pošiljatelj na pošiljko m na sp.-em-nico izpod odkupnega zneska napisati, na kateri račun naj se izterjani odkupni znesek vplača, in sicer tako-la: cA verser au compte courant postal Nr. . . . a.....en faveur de .... a ... .> Pošiljatelj '.nora plačati razen običajnih pristojbin še stalno pristojbino v znesku 1 Din. Pismu, oziroma spremnici se sme priložiti čekovna položnica za Madžarsko. = Avstrijski uvoz vina se je v prvem polletju t. 1. dvignil na 128.287 hektolitrov napram 87.571 hI v I. polletju 1927. Največ se je uvozilo iz Italije (36.022 hI), Grčije (32.428 hI), Španije (15.408 bi), Bolgarije (13.242 hI) in končno iz Jugoslavije (13.221 hektolitrov). Uvoz iz Jugoslavije se je napram lani dvignil. =r Predpogajanja nasledstvenih držav glede predvojnih rent. V novembru se bodo v Parizu ponovno sestali predstavniki nasledstvenih držav, da končno uredijo vprašanje predvojnih papirnatih in zlatih rent. Da bi se še pred konferenco v Parizu dos»gel med nasledstvenimi državami sporazum, se bodo 12. oktobra pričela na Dunaju predpogajanja, pri katerih se bo razpravljalo predvsem v vprašanjih, ki so na konferenci v Rimu ostala odprta. — Dobavitelji premoga se opozarjajo na razglas o licitaciji za dobavo premoga Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcav, ki je bil objavljen v št. 88. (Uradnega lista*. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t m. ponudbe glede dobave prlmožev; do 25. t. m. glede dobave 2 kopalnih kadi; do 26. t. m. pa glede dobave bakra, bakrenih cevi, medenih cevi in vijakov. (Pogoji so »Veselite se z menoj pravi mlada gospa Mica. Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam." RADION pere sam ! Varuje perilo! na vpogled pri istem oddelku.) Delavnice direkcije državnih železnic v Mariboru ►prejemajo do 25 L m. ponudbe glede dobave 2500 kg matic. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) 22. t. m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave živil (zdrob, sladkor, testenine, riž, fižol, kava, čaj, cikorifa, olje itd. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni bolnici.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave smirkovoga prahu in šelaka ter glede dobave 30 ton bukovega oglja; do 28. t. m. pa glede lokave železnih samokolnic. — Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljmi sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave 2 stružnic. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave odbojnih signalnih čepic. Splošni oddelek direkcije državnih železnic sprej-jma do 2. oktobra glede dobave 4000 kg belih in pisanih cunj za snažen je. (Pogoji so na »pogled pri posameznih oddelkih.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 2P t. m. ponudbe glede dobave šamotne opeke In šamotne moke; do 1. oktobra pa glede dobave nosilnih vzmeti. (Predmetni pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) Borze 19. septembra. Tudi danes je bil devizni promet na ljubljanski borzi zelo slab. Večji je bil samo v devizah na London in Dunaj. Potrebo v devizah na Berlin. Newyork in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na Newyork je Jalje čvrsta. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda danes notirala skoro nespremenjeno Promet je bil slab. Promptna je notirala 441.5 — 442. zaključena pa je bila samo za september po 442. V Beogradu je notirala nekoliko nižje. Investicijsko je da'i» zelo čvrsto ter se je okrepilo na 36.25 — 87 brez zaključka (včeraj 85.5 zaklj.). Med bančnimi papirji so bili zaključki v Hipotekami po 58, v Praštedioni po 920 ter v Jugoban-ki po 88.5 za promptno blago in po 92 za december. Med industrijskimi vrednotami so se trgovale: DubrovaČka po 480, Tvirni-ca vagonov po 85 in Pivovarna Sarajevo jo 295. Slavoniia je zopet popustila na 5.50 do 7.50 brez zaključka. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.8325. Berlin 13-555 — 13-585 (13.57), Bruselj 0 — 7.9120, Budimpešta 0 — 99236, Curib 1094.1 — 1097.1 (1005.6), Dunaj 8.004 -8.034 (8.019). London 275.S5 270.G5 (276.25), Newyork 56 84 - 5704 (56.94). Pariz 0 — 222.41, Praga 168.32 — 169.12 (168.72). Trst 296.45 — 298.45 (29745). Zagreb." Dunaj 8.004—8.084. Berlin 13.555 do 13.585, Bruselj 7.8976 — 9.9276, Budimpešta 9.9086 — 9.9886. Milan 296 43 -298.43. London 275.85 — 276.65. Nework 56.83 do 57.03, Praga 168.32 - 169.12, Curih 1094.1 do 1097. Dunaj. Beograd 12.46375 — 12 50375, Berlin 169.06 — 169.56, London 84 42 — 84.52, Milan 37.0950 — 87.1950, Newyork 709.25 do 711.75, Praga 21.01625 — 21.09625, Curih 136.50 — 137; dinarji 12.45 — 12.51. Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.825, Ne\v-vork 51960. London 25.205, Pariz 20.295. Milan 27.16. Praga 15.395, Budimpešta 90.565, Bukarešta 8.16, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.175 Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kred. 128 — 0. Kreditni zavod 170 — 175, Vevče 105 — 110, Ruše 265 — 285, Stavbna 56 — 0. šešir 105 0. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 441.5 — 442, kasa 441 — 442, za september 442 — 444, za december 452.5 — 454, investicijsko 86.25 — 87, agrarne 55.375 do 56; bančne vrednote: Hipo 58 — 58.5, Poljo 18 — 19, Kreditna 85 — 0. Zemaljska Sarajevo 130 — 150, Ljubljanska kreditna 126 do 130. Narodna 6775 — 7950. Praštediona 920 — 922. Hrvatska 55 — 0. Jugo 88 do 88.5, Srpska 152 — 0; industrijske vrednote: Gutmann 205 — 210, Slaveks 96 — 98, Slavonija 5-50 — 7.50. Narodna šumska 16 — 0, Danica 139 — 0, Drava 457 — 465, Vevče 105 — 0, Dubrovačka 475 — 485, Še-čerana 480 — 490, Vagon 85 — 86, Trbovlje 470 — 480. Beograd. Vojna škoda 439.75 — 440.5, investicijsko 86.5 — 87, agrarne 54.5 — 55JU. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (19. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 14 vagonov, in sicer 10 vagonov bukovih drv, 3 vagone tramov in 1 vagon podmernih desk. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cena moki je za malenkost popustila. Nudi se pšenica (79/80 kg. slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baSka, promptna po 285 — 287.5, za september po 287.5 — 290. za oktober po 300 do 302-5; t u r š Č i c a: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 345 — 347.5, argentinska , promptna, zacarinje-na, fco Ljubljana, plač. po preiemu olaga po 300 — 305; oves: baški ali slavonski, zdrav, rešetan po 265 — 270; rž: balka, 73/74 kg, uzančno blago, mlevgka tarifa, slov. postaja po 295 — 297.5; moka: <0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 425 do 430. Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Cena turščici te ie nekoliko dvignila. Promet: 10 vagonov pšenice. 4 vagone ovsa in 38 vagonov tur-ščice. Pšenica: baška in gornjebaškn, 79/80 kg 235 — 237-5; sremska in banaška, pariteta Vršac 232.5 — 235: banaška 230 do 232.5; baška potijska 236 — 238. Ječmen: baški. sremski in banaški, 64 kg 245 do 250; baški, pomladni, 68/69 kg 280 do 290. Oves: baški 225 -230: sremski 227.5 do 230; slavonski 227.5 — 232.5. T u r i č i-ca: baška 297.5 — 300. Moka: baška *0g» in <0gg> 350 — 360; <2> 330 — 840; «S> 310 — 320; «6» 265 — 275; «8» 200 — 210. Dnnajska borza ea kmetijske proizvode (18. t. m.) Na dunajski borzi se cene niso bistveno spremenile, ker se ie promet gibal v najožjih mejah. Jugoslovenska pšenica potijska se nudi za oktober ex Slep Dunaj po 1,61. baška pa po 1.60. V turščici je tendenca stalna, v ovsu pa se opaža pritisk blaga nove letine na cene. Uradno nolirajo: pšenica: domaČa 36.25 — 37, madžarska potijska 40 — 40.5. jugoslovenska 37.25 do 38; rž: marchfeldska 37.25 — 37.50, madžarska 86.5 — 36.75: turščira: 35 do 35.5; oves: domači 82.75 — 38-25, madžarski 84 — 84.5. Dunajski svinjski sejem (18. t. m.) Dogma 15.225 komadov, od tega 1165 iz Jugoslavije, 12.028 iz Poljske in 1325 Iz Romunije Pri nekoliko živahnejšem promptu so ostale nespremenjene. Za kg žive te?* hirajo: pitane svinje 2.55 — 2.00. angl**V« križane 2.20 — 2.55, kmetske 2.35 — stare 2.40 — 2.45, mesne 1.70 — 2.40- Iz življenja in Tornado in smrt, po razdejanju epidemije V Portoricu so mobilizirani vsi moški, da se popravi škoda zadnjega viharja. — Materijalna škoda presega sto milijonov dolarjev Albanski kralj Zogu je dal te dni prvi in doslej edini intervju. Reporter nekega velikega lista opisuje takole obisk pri njem: Čudno mi je bilo pri srcu ko sem stopal skozi Tirano v cutawayu in ci* lindru, na ulicah pa so razbijali kotlar* ji. Na trgu sem moral mimo vislic, kjer so se gugali v vetru štirje obešenci. Zogu jih je dal obesiti v opomin upor* nikom, da bodo videli, kako se godi nasprotnikom njegovega režima. Obe. šenci so namreč skovali zaroto zoper kralja. Kraljeva palača je dobro zastražena. Hiša je precej nizka, nekakšne vrste boljša vila. V predsobju sprejme obi* skovalca kraljeva garda, oblečena v ze* lo pestre uniforme. .Vsak gardist ima nabasano puško. Vi dvoru me je sprejel polkovnik Za* reggi, kraljev osebni adjutant. Šla sva skozi vrt v preddvor, kjer je visela sli* ka kraljeve matere in kjer je polno gobelinov in težkih preprog. Potem sem bil predstavljen, kralju Zogu, ki nosi "uniformo z rdečim ovratnikom in zlatimi našivi ter napravlja narav? nost mladeniški vtis. Ko sem vstopil, je vstal uljudno s sedeža in mi je pri* šel naproti. Pogledal sem ga v plave oči, energične ustnice in sem spoznal, da stojim pred možem, ki je nenavad* no odločen. Ponudil mi je roko in ci* garete. Hotel sem Izvedeti Iz njegovih" ust karkoli o njegovi karijeri, toda na to vprašanje je odklonil sleherno pojasni« lo. Potem je začel govoriti o svoji de. želi in kronanju. Izjavil je, da se je dal kronati za kralja pred vsem radi tega, da bo enkrat za vselej konec ple« menske mržnje in bojev v deželi. Pripovedoval je, da vstane ob petih zjutraj, ob sedmih pa prične z delom. Zaposlen je do 12., potem počiva do 15. in ostane v pisarni do 19. Njegov program je kratek; glasi se: mir in sta* bilnost. Edino monarhistični princip lahko dela v tem pravcu, če se naj spravi v red in tek Albanija, «Pepel* čica Evrope». Dežela potrebuje želez« nic in cest, brzojavnih zvez in šol; vse to bo dobila, ampak ne s pomočjo bi* rokratičnega aparata, marveč čisto na* ravnim potom. Albanija, je dejal Zogu, ima že se* daj tri visoke šole, dve za moške, eno za ženske. Vsaka podprefektura pa ima pod seboj 100 do 150 ljudskih šol (na papirju). V nadaljnjem razgovoru je Zogu opo zoril korespondenta, da bo skušal za vsako ceno izkoreniniti osveto iz obi* čajev albanskega ljudstva. K temu bo bistveno pripomogla prisega, ki so jo nedavno položili njemu v roke pogla* varji albanskih plemen. Zogu ima namen vladati Albanijo po obrazcu zapadne Evrope. V koliko se mu bo to posrečilo, bo pokazala pri* hodnost, zakaj Albanec se doslej še ni srečal s civilizacijo. San Juan, glavno mesto otoka Portorica, Je bilo pri zadnjem tornada najbolj prizadeto. Na otoku pridelujejo lan, čaj, sladkor, kavo ia tobak. štirje obešenci se gugajo v vetru Albanski kralj Zogu razvija svoje načrte za bodočnost — na trgu v Tirani pa vise štirje obešenci v opomin upornikom Veliki vihar, ki je obiskal koncem zadnjega tedna Ameriko, je napravil največjo škodo v Portoricu, ki je do* besedno razdejan in enak zemlji. Na tisoče ljudi se je izselilo v bližnje krai je, ker nimajo na mestu bivših domov kaj jesti in piti; tornado je namreč raz dejal ne samo kar je bilo nad zemljo, ampak tudi kar je bilo pod skorjo pri vrhu. Vodovod je popolnoma uničen ln kraju pretijo epidemije, ki se rade pojavijo vedno po takih katastrofah. Vlada se radi tega bavi z mislijo, da bi pozvala na dolžnost vse moške, ki naj bi pomagali pri obnovi opustoše* nih krajev. Vse, kar spada pod vojaški zakon, bo mobilizirano. Drugače sploh ne bo mogoče popraviti ogromne ško* de, ki jo je napravil tornado. Kajti v razvalinah niso le hiše in polja, razde* jane so tudi vse brzojavne in telefon* ske zveze, železnice in ceste. O človeških žrtvah, ki so jih v začet* ku cenili na več tisoč ljudi, se uradno javlja, da jih je manj kakor se je pr* votno domnevalo. Po zadnjem obvesti* lu jih je samo blizu 250. Gmotna škoda pa zelo presega prvotne cenitve in zna* ša po sodbi strokovnjakov že sedaj nad sto milijonov dolarjev. Ameriški Rde* či križ je že stopil v akcijo in nakazal najpotrebnejšim 50 tisoč dolarjev pod* pore, a ta vsota je kakor kapljica vode DAMA v kožuhovl-nastem plašču vzbuja prijetno -- pozornost — Gotovo najmodernejšo izbero po nizkih cenah nudi samo L. R0T Mestni trg 9 v ocean. Tornado je med tem tudi spremenil smer in drvi z naglico 150 do 200 km na uro proti Floridi, ki je bila že pred dvema letoma razdejana in je tudi le* tos poleti enkrat postala žrtev sličnega viharja. Iz Miamija javljajo, da je vi* har posebno težko prizadejal kopališče Palmbeach. Odkril je nad 2000 hiš, med drugim veliko bolnico in trgovsko hišo St. Building. Dayton je popolno* ma odrezan od sveta. O škodi v dru* gih krajih si ni mogoče ustvariti ob* jektivne slike, ker so zveze pretrgane. V Boyntonu, zapadno Palmfielda, se je zrušila šolska zgradba med poukom, ko je bilo v hiši 40 otrok. Kakor poro* ča guverner Evans, je tornado straho* vito pustošil tudi na Virgin Cordi. Na otoku St. Croix je bilo šest oseb ubi* tih, dvajset pa težko ranjenih. Škoda je največja v poslopjih ob obali. Končno javljajo iz Pariza, da ni tor* nado prizanesel niti francoskim Anti* lom. V Guadelupe je uničena vsa leti* na. Grofica Tolsta, iena slavnega ruskega pisatelja Leva Nikolajevima Tolstega, čigar stoletnico rojstva so praznovali te dni po vsem kulturnem svetu. Skrivnosten zločin v francoskem letovišču Pred nedavnim so našli v mestu Boulogne-iur-Mer umorjeno in oropano neko angleško letovl-ščarko, go. Wilsoaovo (na sliki). Navzlic vsem poizvedbam se oblastim nI posrečilo dobiti sled za zločincem. Te dni Je prispela Iz Irske kaznilnice v LondonderryJu senzacijonalna vest, da Je neki tamošnjl kaznenec, James Poz po imenu, Izjavil, da ve za podrobnosti In storilce tega zločina. Kakor poročajo listi, ne polaga bouloz-neska preiskovalna oblast nobene posebne važnosti na to izpoved in smatra, da Je botel Foz na ta račun napraviti samo izlet v Boulogne, da bi si okrajšal dolgočasno sedenje v kaznilnici. Otrok z dvema glavama in štirimi rokami V Judenburgu je 11. t. m. porodila delavčeva žena Marija Woogova ne. navadno dete. Imelo je dve glavi, štiri roke in štiri noge. Otroka, ki je umri kmalu po porodu, so prenesli na Dunaj, na kliniko prof. dr. Pehama, kjer so ga pregledali. Druga otrokova glava je bi* Ia zelo čudno izoblikovana. Rasla je iz detetovega trebuha. Štiri roke in štiri noge pa so bile docela normalne. Porodila je Woogova v judenburški bolnici, in sicer zelo težko. Otrok je dihal ko je prišel na svet in je nekaj dni živel. Vsi zdravniki so mnenja, da gre v tem slučaju za tipičen primer dvojčkov, ki sta zrasla v materinem telesu. Ker je dete prve dni živelo in ie dobro prestalo tudi vožnjo iz Juden. burga na Dunaj, so strokovnjaki skle* pali, da bo morda ostalo živo. Smrt je nastopila šele potem, ko je bil otrok že dva dneva na dunajski kliniki, in sicer zaradi anomalije notranjih orga. nov, zlasti črevesja. Dete ni moglo več prebavljati hrane in je na tem umrlo. Največji toplomer na svetu V stolpu monakovskega muzeja, ki ga mislijo sedaj razširiti, Je vzidan ogromen toplomer, ki ti pove že od daleč, koliko stopinj toplote |e v zraku. Slika kaže dimenzije tega orjaka med merili. Kdor dvomi naj se pride osebno prepričat, da bo prišel do najboljše obleke ali do finega blaga za obleko najce----ne je pri tvrdki--- A. PRESKER - Sv. Petra cesta. Kaj napravi babjevernost V Velikem Varadinu na Romunskem so te dni pri nekem kmetu mlatili žito. Mašinist Gabrijel Pintjuk je imel pri tem smolo, da se je preveč približal jermenu mlatilnice. Jermen ga je zgra. bil in mu odtrgal roko, da je izkrvavel in umrl. Novica o mašinistovi smrti se je bli* skovito raznesla po vasi. Pintjuk je bil doma tri občine daleč od kraja, kjer je ponesrečil. A kmetje so bili tako bab* jeverni, da niso moža dovolili prepe* i jati skozi vas, češ, da jim bo v tem primeru toča pobila polja in uničila pridelke. V strahu, da ne bi morali plačati Pin. tjukove smrti z letino, niso. niti obve* stili duhovščine, ampak so mašinista pokopali kar v nekem jarku kraj vasi. Ko so prišli pokojnikovi svojci, da bi moža odkopali in ga prepeljali na do* mače pokopališče, se je vnel med kme. ti in sorodniki prepir, ki bi kmalu zahteval več žrtev. Ker so bili svojci oboroženi s palicami, so šli kmetje no kose in cepce. Slednjič i? morala po* sredovati žandarmerija. Truplo Pintju* ka so ekshumirali in ga prepeljali v Ali bi dobil še eno skodelico! Tako šepeče dete majkl na uho, tako vprašuje vsak dan mnoga draga deca, ker je izvrsten okus eden glavnih obiležij Ovomaltine Poznano je, da je slabotna deca zelo izbirčna v jedi. Deca je iz-Dlrčna, ker je slabotna, a slabotna je, ker je izbirčna. Dajte vaši ded v skodelici pogretega mleka 2 — 3 žličic« OVOMMTPIE ki jo deca smatra za slaščico, pa boste videli kako bo dete po nekoliko tednih napredovala OVOMALTINE je naravna krepilna hrana, ki poseduje vrlo veliko hranilno vrednost, ter vnese v telo v pravilnem razmerja vse on t hranilne elemente, ki so potrebni za zdravje in dober razvoj telesa. Ovomaltine pospešuje rast ter jači telesno odpornost dece proti nevarnostim obolenja. w Dobiva se povsod! —> Izrezi te ln pošljite nam: Bon. br. 104. P. n. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec »OVOMALTINE«. Ime in priimek: ___ Poklic: ___ Stanovanje:_____ Kraj: __ domači kraj ob orožniški asistenci. Kmetje so sedaj prepričani, da bo za* dela njihovo vas huda nesreča in pro* dajajo svoja posestva za vsako ceno. Sokol Sokoli ob grobu Adamiča in Lundra Ko se spominjamo danes ob dvajsetletnici tragičnih dogodkov, ki so se odigrali v Ljubljani, dveh žrtev. Adamiča in Lundra. ki sta padla ood brutaln m navalom nemško - avstrijske soidattske. pnzivamo mladino. naj se oddolži spominu teh žrtev s tem. da posiavi svoje moralne 'n f'2,;čne moči v službo domov'.ne in naroda z vstopom v sokolska društva. Sokolstvo je naša, ie slovanska organizacija. Zadnji zlet v Skoplju in na Kosovem polja ie dokazal, kako nam ie ta organizacija potrebna in kako so najširši plasti naroda željne, da jih dvigne iz tesnih in težkih razmer in rri-lik sokolska ideia demokracije, bratstva in enakosti v višave idealov in iim ustvari človeka dostojno in vredno življenje. Slovanu ni treba segati po tujih vzorih ln posnemati neslovanske organizacije, ki imajo svoje posebne namene: nam ni treba drobitJ svojiih moči in s tem slabiti nacionalne in državne zavesti našega naroda. ker moramo biti sebi naibližji, zase močni in v sebi ponosni, samotvorni in prepoienl z vero v lastno moč: dobri, previdni. delavni in zavedni gospodarji v svoji hiši. Sokolstvo sklepa naitrdneiše in trajne vezi med vsemi Slovani. V te vezi ne smemo zabijati zagozd tujerodnega pohlepa po izrabljanju naših moralnih In zmotnih dobrin v druge svrhe. Ne smemo v Interesu svoje bodočnosti dopustiti, da bi se nam mladina izgubljala v brezdelju, v sa-niavosti ali v romantičnem posmatraniu resnosti in realnosti življenja. Vse naše delo in hotenje mora biti usmerjeno v dviganje moralne in fizične kvalitete našega naroda, katerega novo pokolenie raste iz naše mladine, ki io moramo vzgojiti v so-kolskih telovadnicah. Roditelji odgovarjajte pred svojo vestjo! Vi ste naši. nai bo še vaša deca naša! S tem darovanjem svoie krvi narodu 'n domovini posvečujemo grob umorjenih bratov Adamiča in Lundra!_ * Sokol I. objavlja, da se prične redna telovadba moške dece v petek 21. t. m. ob pol 6. uri zvečer ter bo redno vsak ponedeljek in petek od pol 6. do pol 7. ure. Ob enem opozarja, da je pričela redna telovadba moškega naraščaja in to ob ponedeljkih in petkih od 7. do 8. ure in članov v ponedeljkih, sredah in petkih od 815 do 9.45 zvečer. Za redno telovadbo ženskih oddelkov ie bilo že javlieno. Zdravo! — Prednjački zbor. in potrebščine kupite ugodno V droeerifl A. KANC SINOVA, L j o b I j a n a, Židovska ulica 1 ln drogeriji M. WOLFRAM nasled. M. KANC Maribor. Gosposka aL 33. 301 oranrararararasGiGnnnr] 1,200.000 Din je zadel... ali pa: 60, 80, 100, 200, 300, 400 ali 800 tisoč Din je zadel ta in oni Citate vedno v novinah, ko se vrši žrebanje v V. (milijonskem) razredu državne razredne loterije. Vsakdo zavida tem srečnežem dobljena bogastva in marsikdo vzklikne: „Da bi jih zadel jaz". Da tudi vi zadenete tak dobiček, je potrebno, da si kupite našo srečko drž. razredne loterije kajti, še nihče ni prišel do dobitka brez srečke. Milijonski razred prične z žrebanjem že prvega novembra, zato je zadnji čas za naročitev srečk. Imamo le še nekaj neobnovljenih srečk, ki jih bomo poslali onim, kj bodo srečke takoj naročili po spodnji naročilnici. Tako boste igrali že v IV. razredu. Žrebanje tega razreda se bo vršilo že 5. oktobra. Naročilnico izstrižite in jo natančno izpolnite. V kuverti jo odpošljete na naslov: Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Naročilnica. Zadružna hranilnica* r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Pošljite mi takoj sledeče srečke IV. razreda drž. razredne loterije in sicer: _celih po Din 400-— ___polovičnih po Din 200*— _____četrtlnskih po Din 100-— Pošljite mi poštno položnico, da vam znesek takoj nakažem. Podpis in natančen naslov. Razločno pisati I »ULLA« ie kut do kazano že desetiet ja vodilna kot naj-stareiša ia dokaz ivo tudi oajza nesfiiveiSa. 13( Radio Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw). ZAGREB (309 0.7 kw), PRAGA (349 m 5 kw). BRNO (441 3 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (4S4 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw) LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (E>aventry 1604 m 25 kw), RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Izvleček Iz programov. Četrtek, 20. septembra. LJUBLJANA 12: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 18: Laščkia. — 18.30: Predavanje o radiu. — 20: Orkestralen koncert Dravske divizije. — 21.30: Poročila. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22.15: Prenos koncerta z razsta- — 19.30: Simfoničen koncert češke filharmonije. _ BRNO 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage — 22.15: Prenos koncerta z rasta-ve. — VARŠAVA 18: Večerni koncert. — 20.30: Koncert solistov orkestra. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Odlomki modernih dunajskih operet. — 18.10: Glasba. za otroke. — 20.05: Humperdinckova pravljična opera »Kraljevski otroci«. — BERLIN 20.30: Koncert ameriških skladateljev. — 21.15: Sinclaitova proslava. — FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert Beethovnovih in Haydnovih skladb. — LANGENBERG 17.45: Orkestralen koncert — 20: Koncert lahke godbe. — STUTTGART 20.15: Dramski večer ter koncert pevskega kvarteta in orkestra. — BUDIMPEŠTA 12: komorna glasba. — 17: Ciganska godba. — 22.35: Večerni koncert. — LONDON 19.15: Zborovsko petje. — 19.45: Orkestralen in pevski koncert. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 21: Koncert italijanske glasbe. — STOCKHOLM 18.30: Lahka glasba. — 19.45: Kabaretni večer. — 20.15: Dunajski večer. _________________ RABITE TUHGSRAM Barijeve elektronke Petek, 21. septembra. LJUBLJANA 12: Gramofonska glasba in borzne vesti. — 18: Francoščina. — 18.30: Predavanje o ljudski umetnosti. — 20: Prenos iz Uniona: Koncert filharmonikov. — 21.30: Poročila. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Koncert skandinavske glasbe. — PRAGA 17: Koncert komorne glasbe. — 19.30: Orkestralen koncert. — 20.30: Sluhodramski večer. — BRNO 17: Popoldanski koncert. — 19: Literaren večer z glasbenimi 'vložki. — 20.30: Prenos programa iz Prage. — Koncert z razstave. VARŠAVA 18: Orkestralen koncert. — 20.30: Simfoničen koncert Mozartovih in Haydnovih skladb. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 17.50: Glasbena akademija. — 20.05: Dramski večer in koncert lahke godbe. — BERLIN 20.30: Orkestralen koncert. (Mendels-sohn, Schubert, Koch, Borodin). — FRANKFURT 19.30: Koncert Bachovih kantat za orkester, soliste, zbor in orgle. — 21: Koncert. angleške glasbe. — LANGENBERG 17.45: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Koncert lahke godbe; — 21: Odlomki iz opere ..»Ariadna na Naksosu«. — STUTTGART 20.15: Spevoigra »Potolaženi Orfej«. f— 22.30: Koncert filharmoničnega orkestra. »— BUDIMPEŠTA 17.45: Koncert lahke godbe. — 20.40: Madžarske narodne pesmi. — 22: »Šramek-kvartet. — LONDON 19.15: ZBOROVSKO PETJE. — 19.45: Vade te. — 21.50: Orkestralen in pevski koncert: odlomki iz komičnih oper. — RIM 21: Vokalen m - instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 18.30: Violinski koncert. — 20.15: Večerni koncert. — 22: Godba na harmoniko; Sobota. 22. septembra. LJUBLJANA 12: Gramofonska glasba in borzne-vesfi. — 17.30: Predavanje -za delavce. — 18: Nemščina. — 18.30: Predavanje o filozofiji. — 20: Koncert orkestra. 21 30: Poročila. — ZAGREB 17.30: Popoldanski koncert. — 20.35: Operetni večer. — 21.50; Glasbene zagonetke. — PRAGA 19: Prenost iz nar. gledališča v Pragi: Dvorakova opera »Vodna vila«. — Lahka glasba. — BRNO 18.10: Pevski koncert. — 19.10: Koncert Mozartovih skladb. — 21.10: Koncert z razstave. — VARŠAVA 20.30: Koncert solistov in orkestra. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18.05: Beethovnove in Brahmsove komorne skladbe. — 19.25: Recitaciiski večer. _ 20.30: "Benatzkyjeva opereta »Flo-rentinska pravljica«. — BERLIN 20.30: Meyerjeva opereta »Paviljon ljubezni«. — FRANKFURT 20.15: Sluhodramski večer. LANGENBERG 17.45: Koncert dvojnega ■kvarteta. — 20: Zabaven večer in koncert lahke glasbe. — STUTTGART 17: Koncert na cifre. — 20.15: Prenos programa iz Frankfurta. — Koncert lahke godbe. — BUDIMPEŠTA 18: Pevski koncert. — 20.45: KOncert vojaške godbe. — 22.15: Ciganska godba. — LONDON 19.15: Zborovsko petje. — 19.45: Klavirski in pevski koncert. — 21.50: Koncert orkestra in solistov: odlomki iz oper. — Rim 21: Mascagnijeva opera »Škrjanček<. — STOCKHOLM 17: Koncert lahke godbe. — 19.30: Lindstrom: Španska rapsodija. — 20: Kabaretni večer. Prijatelji radia! Preskrbite si prvovrsten užitek! z INGELEN 3-cevnim sprejemalcetm vseh valov in z INGELEN Figaro zvočnikom z umetniško svileno sliko. Mnenja odjemalcev o teh aparatih so v »Ingefen Radio Nachrichten«, ki so izšle v 400.000 izvodih im jih dobite v vsaki trgovini. Našega sprejemalca dobite: v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5, pri Radioval, Kongresni trg 3, ter pri Franc Bar, Mestni trg S. 132 f/aračilo, m* Uco£*,j* auihJt, < _ podob* itcuOgLafnuod, \UUk Jutra,'Lubl^anA. Pr*JtriuA*a,+.T*L SL Mj^li. ki,/lu xmo U parr+de*joLnj* v*, roajai, hm, ruun*su+ obt mattjJL tswak v V s* & SITA Ojl/Ut, čtkovM. račun, pa/U+1 ml(jublffvuLtsL *tJt/x. cLoporirtroAfa. uu o^Lclst, tnpaurlug**ali ob&urk*. uxc[iux bns+da. čopcu-.-Maj 1 r^Jdap^a «r*tux ■al VU 5*-, VrUtcjbUa, ta* /ifrvtii+J* I vustk VtM, to^ PrurtojbuuM, u*, sifrx> J)u, — Haj- Blagajničarko in prodajalko za parfumerijo, lepe zunanjosti ia f dobrimi spričevali iste stroke, iščem. — Ponudbe ca ogla«, oddelek »Jutra* pod »Samostojna moč*. 29899 Modlst. učenko g primerno predizobrazbo takoj sprejmem. Prednost imajo hčerke železničarjev. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 29341 Prodajalko manufakturne stroke iščem Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja na poštni predal 25, Kranj 29385 Frizerka dobra ondulerka dobi takoi stalno mesto Plača po dogovoru Na=lov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 28976 Pletiljo Jobro izurjeno ▼ izdelavi telovnikov, e p r e j m e M. Pretnar, Podbrezje. 29320 ki Služkinjo pošteno in zanesljivo, zna kuhati, sprejmem v Tavčarjevi ulici 6/II, levo. 29446 Šivilja se priporoča na dom. — Rožna ulica 83, pritličje — levo. 29441 Pletilja sprejme delo nogavic in otroških telovnikov na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29453 Zastopnice proti visokemu zaslužku i I č e m za zelo praktičen predmet. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Praktičen 66». 29466 Zastopnike (ce) za prodajo na odplačilo aktualnega predmeta v Sloveniji, proti odličnim kon-dicijam sprej-mem. Prija-viti. se je mogoče vsaki dan do 30. t. m. osebno ali pismeno: Organizator, hotel Tratnik HI/12 — Sv. Petra cesta 25. 29473 Izurjeno tipkarico zaposlim po 2 uri popoldne Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Tipkarica* 29414 Pek. učenca pridnega in poštenega takoj sprejme pekarna Kom. Beigott, Ruše. Stanovanje in hrana v hiši. 29430 Lakirarja za lakiranje v peči, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29417 Čevljar, pomočnika dohro izvežbanega v vsem zbitem delu, z vso oskrbo in plačo po dogovoru — sprejme takoj Janko Mladič. čevljarstvo, Kaka pri KrSkem. 29418 Zastopnike- inkasante išče svetovna tvrdka. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra*. 29437 Dobrega potnika za razprodajo glavnikov po Srbiji in Hrvaški sprejme takoj A. B e r n i k, Skofja Loka. Učenko pridno in vestno, s potrebno šolsko izobrazbo sprejme v mešano trgovino An. ton Harlander, SI. Javornik 29425 Kroj. pomočnika za d a m s k o delo in vajenca ali vajenko sprejme takoj modni salon Kongresni Alojzij trg 5. Paulin, 29462 Spretno šiviljo sprejmem takoj. Vpraiati v platarni A h 1 i n, Šiška, Celovška cesta, dvorišče. 29469 Točaja (ko) sprejmem takoj v vinotoč na prometni točki v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »K. P. J. p. S.» 29474 Mizar, pomočnika in vajenca Prevc sprejme št. 170. Kranju 29490 Več dobrih tesačev za stalno delo v gozdovih, sprejmemo. — Vprašati na naslov: Skrbeo & Bartol, Sava pri Litiji. 29491 Za kartonažno izdelavo sprejmem takoj sposobnega samostojnega mojstra. Reference in plačilne zahteve naj se pošlje na podružnico t Jutra* v Mariboru pod Kartonažni mojster* 29512 šifro Absolventa srednje tehnične šole, za takojšen nastop službe išče gradbeno podjetje Ivan Zi-vic, Maribor, Vrbanova 28. 29515 Zastopnika mladega, energičnega in zanesljivega, ki razume francoščino. Išče Tvkovič, hotel »Union*. — Sprejema med 8. in 12. uro. Pismene ponudbe samo inteligentnih oseb pridejo v poštev. 29518 Zastopnike gramofone ia ploiče •prejmemo pod ugodnimi pogoji. Ponndbe pod Šifro »Izvrsten zaslužek* na ogl oddelek »Jutra*. 28198 Zastopniki (ce) 8 prodajo preizkušenih sred atev ta pokončavanjs vsakovrstnih mrčes. na prtvat. ne itranke, samorete tre-notno (tr riSkn sezije) tudi resnici do 200 Din (n rei dnevno zaslužiti 8amo resni reflektantL ki Imajo voljo za rttrajno delo in rstpo lagajo ( malo kavcijo na s« j«vl]o n» omIot- ¥ Kovai, Sv. P»tt» autf 17 147 Gdč. in gospe Poelužite se ugodne prilike in prijavite se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetefc sistematičnega poldnevnega pouka 1. oktobra. Modni atelje M Šare, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod Pražako-va, III. nadetr., palača Pokojninskega zavoda. 29447 InstrukcLie iz vseh gimnazijskih predmetov, event. tudi za sta--novanje, nudi inštruktor. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Inštruktor*. 29427 Nemščino in francoščino poučujem po najboljši metodi. Stari trg 8/U, desno. 29488 SU+ifeiiu Mesarski in preka-jevalski pomočnik priden, pošten in spreten, išče službo za takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29362 Sodar dobro izvežban. vojaščine prost ter vešč vseh v lde-tarsko stroko spadajočib del, želi službo za takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29245 Prodajalka galanterij., Špecerijske, steklarske in papirne stroke, želi službo v kakšni trgovini Obvlada dobro slovenščino in nemščino. — Cenjene ponudbe na Ofrlas oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiva in poštena*. 29194 Zastopstvo I Zimsko suknjo ali mesto inkafianUpreTza. t-emno-modro, le t dobre® mem Kavc.ja 45.000 Din. gtanju dam P(>nudbe Ponudbe na oglas, oddelek na oe,asni oddeI(,k k »Jutra*. 29489 Moške obleke stare, površnik, kratek suknjič ter poštarske uniforme poceni naprodaj. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29373-a Otroško krstno opremo ia lepo pregrinjalo u otroški vozifcek. vse popolnoma novo. po nizk* ceni prodam Naslov v ogl oddelkn »Jutra*. Obleke plašč, perilo in kostum — vsled preselitve naprodaj. Na*lov v oglasnem oddelku »Jutra*. . 29449 10—12% obresti nudimo za vloge, na tekoči račun Cenjene ponudbe z navedbo višine kapitala na Upravništvo »Merkur* — Ljubljana, Večna pot 6 29499 4000 Din posojila za dobo 5 mesecev išče gospod proti sigurnemu jamstvu in visokim obre-stim. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Nujno 14*. 29500 Pridelki Seno kupim v vsaki množini. — Prevzamem in plačam takoj. J. Predovič, Ljubljana—pri mestni klavnici Gobe sušene, prima blago, kupim. Povzorčene oferte na naslov: E. Vaj da, Cakovec 29095 Zahtevajte cenik različnih sadik za jesensko saditev. — Uprava velepo-sestva Tišina, p. Rankovci (Prekmurje). 29421 Gostilno v Ljubljani, dobro idočo proda posredovalnica Zagorski, Ljubljana, Miklošičeva 14. 29509 Gostilno oddam v najem gostilničarju strokovnjaku, event. pod gotovimi pogoji tudi dvema ženskama. Gostilna je v dobrem stanju, dobro idoča ter v centru mesta. Odda se le radi družinskih razmer. Ri flektira se samo na resne in zmožne moči. j Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra* pod »Odškodnina«. 29435 Dijaka v vso oskrbo in dobro hrano sprejme Dekleva, Cesta v Rožno dolino 36. Klavir na razpolago. 29439 Dve dijakinj) sprejmem v popolno oskrbo Elektrika, vrt. Večna pot št. 5/1. 29496 Pekarno in trgovino dam v najem. Ponudbe na oglasni oddelfk »Jutra* pod šifro »Dolenjsko 12*. 29482 ftanvvcmja Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin, parketirano in z električno razsvetljavo, iščem za eno osebo v bližini Direkcije drž. žel. (Ljubljanski dvor) za oktober aii 1 november. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* [>od VrehratiOr Gospoda ali gdč. s-prejmem na hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29483 Abonente sprejmem na dobro hrano, dnevno 17—20 Din. Naflov v oglasnem oddelku Jutra. 29304 Opremljeno sobo s eno ali dvema posteljama in električno lučjo takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 29457 Opremljeno sobo s separatnim vhodom, v centru mesta oddam s 1. oktobrom m 800 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29444 Preprosto sobico oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v ogle snem oddelku »Jutra*. 29443 značko »Ena oseba*. 29516 oddelku »Jutra*. ova ulica itev. 7, I. nadstropje. Kupi takoi t 9780 Plačaj pozneje I Sinclair Gluck: 99 »Zlati panter ' Zasmejal se je. »Da, marsikaj. Najrajši bi rekel: vse. Vera, da Imate precejšnja sredstva, da ste dosegli kot slikar portretov nemajhen umetniški uspeh; da sta vaša roditelja mrva; da ste atlet, da ne glede na prepoved alkohola vendar še kdaj pa kdatj kupujete večje množine zaseženega gina in whiskyja; da še nikakor niste opustil upanja, da najdete svojo siestro, in —« Tu je obmolknil, yideč, da sem vzdignil roko. »S poučenostjo me vsekakor prekašate,€ sem rekel. »Povejte mi zdaj, zakaj mislite, da mi bo pravosodni oddelek pomagal pri mojem iskanju?€ Zmajal je z glavo. »Vzlic vaši obljubi vam tega ne morem povedati, dokler se ne odločite in ne pristopite.« Sklonil se je k meni in glas mu je postal mahoma vroč od vneme. »Toda poslušajte. Ukvarjate se s poslom, ki je veliko pretežak za vaše moči. Pristopite k nam! Samd niste dosegli nikakega uspeha — tudi to mi je po naključju znano. In če bi ga bili dosegli, se zdajle gotovo ne bi mogli razgovarja-ti z menoj. Spremite me v Waishington in govorite s šefom, da vidite, kaj vam pove. Izgubiti ne morete ničesar, zato pa utegnete vse dobiti, če pristopie k nam. Ali pojdeva?« Nekaj časa sem ga meril z očmi, kakor bi mu hotel s pogledom pretipati obisti. »Nu prav,« sem odvrnil naposled. »Okoristiti se hoče s priliko, ki se mu ponuja, in pasetiti vašega šefa, kdorkoli je.« Obmolknil sem, zakaj moj gost je v tistem trenutku počasi in tiho vstal ter po prstih krenil proti oknu, kjer so bile težke zavese napol odgrnjene. Ko je šel mimo mene, je pokimal, češ, naj le govorim. »S kaiterim vlakom naj se odpeljem?« sem vprašali na slepo srečo. Moj gost je v tem prišel do okna in sunkoma odgrnil eno izmed zaves. Ujel sem obliko preplašenega obraza, ki je zdajci besno pokazal zobe. In nato, baš ko sem jaz planil pokoncu, je šinila Mooreova roka za bok; v naslednjem trenutku je odjeknil pok samokresa in jaz sem se zgrabil za desno stran glave. Videl sem neznanca, kako se je z obema rokama prijel za prsi, opotekel i>€*šhcr JER ČETE BITI TEK ONDA VAŠIM PECIVOM ZADOVOL]Nl! 20 komadov velikih težkih konj za vprego, pripravnih za prevoz lesa in premoga. 4 do 12-letni, zdravi in v najboljšem stanju, so poceni naprodaj. K Natančnejše se poizve pri ; JULIO HOFFMAN v Čakovcu. Primarij dr. HUGON ROBIČ specijalist za kožne in spolne bolezni ordinira sedaj v Mariboru, Kamniška ulica 2 (Trubarjeva 13) ob delavnikih od Vsi. do ¥23., ; ob nedeljah od 9. do 10. : Itn« 4*) za strope naročajte le v tvarnid, katera edina izdeluje ic blago iz najboljšega materi lala o O, & tot pium«i)i triu*. Jczcrftek. Z* auerfttas dat jeuOgo*urqn Aiojzij No*afc, Va v LJobljant