MED TEORIJO IN PRAKSO Učenje s čim več čutili Suzana Rajgl Zidar, učiteljica razrednega pouka, OŠ Frana Metelka Škocjan Menim, da smo učitelji prevečkrat preobremenjeni s cilji, katere moramo realizirati, preverjati in ocenjevati, s časovno stisko, ki jo na tem mestu doživljamo, s projekti, prednostnimi naloga- mi, natečaji, dežurstvi, nadomeščanji in ostalimi obveznostmi, ki so nam naložene. Vse manj pa nam ostane časa za temeljit razmislek o tem, kakšno pot učenci dejansko potrebujejo, da usvojijo in obdržijo določeno znanje. Prepričana sem, da bi lahko učitelji pri učno-vzgojnem procesu vključili čutila v večji meri, kot jih. Zato sem si v lanskem šolskem letu zadala nalogo, da bom pri svojem delu zavestno vključevala čim več čutil. Dejavnosti sem načrtovala tako, da sem učencem nudila čim več izkušenjskega učenja, spoznavali smo svoja čutila in njihov pomen, skozi učni proces sem skušala zavestno razvijati različne učne stile učencev. ČUTILA Čutilo za vid Ljudje svet okoli sebe spoznavamo s pomočjo Oči so za mnoge ljudi najpomembnejši organ. čutov. Čuti nam omogočajo, da vidimo, slišimo, Mennen (1998) navaja, da približno 60 % vseh in- vohamo, okušamo in tipamo. Čuti bogatijo naše formacij iz okolja prejmejo naši možgani preko oči. izkušnje in dajejo barvo našim življenjem (Musek Vendar pravi, da se mora otrok najprej oči naučiti Lešnik 2007). uporabljati, saj si mora svoj svet s pomočjo čutov šele ustvariti. Čutila so torej receptorji, ki sprejemajo informa- cije iz okolja. Že Aristotel je nekoč zapisal, da nič Čutilo za okus ni v možganih, kar ne bi bilo prej v čutilih. Zato je Z vonjem je tesno povezan tudi okus. Otroci so ču- uporaba čim več čutil pri učenju izrednega pome- tno zelo dojemljivi in telesne čute, kot sta vonj in na – tako v predšolskem kot v šolskem obdobju in okus, doživljajo še bolj prvinsko kot odrasli (Parker nasploh v življenju. V nadaljevanju so z namenom 2006). zavedanja pomena uporabe vseh čutil na kratko le-ta opisana. Zdi se mi pa tudi pomembno, da Čutilo za tip učitelji ozavestimo, da imajo učenci različne učne Koža je največji človeški organ in hkrati čutni recep- stile in da pri svojem poučevanju to tudi v čim večji tor. Koža vsebuje živčna vlakna, ki so občutljiva na meri upoštevamo. dotik. Nekatera od njih so dovzetna na rahle, druga na močnejše dotike, nekatera so občutljiva na mraz, Čutilo za voh vročino, bolečino in tresenje (Parker 2006). Voh je čutilo, katerega organ je nos. V zraku lebdijo delci vonjav, ki pri vsakem vdihu vstopijo v nosni AKTIVNOST UČENCEV PRI PRAKTIČNEM POUKU votlini. Možgani navadno ne dajejo posebnega Aktivnost je človeški specifični fenomen in je zelo pomena vsakdanjim vonjavam, nasprotno pa se zapletena in raznovrstna, kar nam kaže širok raz- osredotočijo na nove ali spreminjajoče se vonjave, pon marsikaterih človeških poklicev in dejavnosti. ki bi lahko za možgane bile pomembne (Parker Aktivnost je pravzaprav ime, ki je skupno za raz- 2006). lična področja in aktivnosti: senzorične, praktične, izrazne, intelektualne. Osebni razvoj učencev je Čutilo za sluh odvisen od uporabe vseh teh aktivnosti v njihovih Zvok potuje skozi vodo, zrak in predmete v obliki posameznostih. Kubale (1997) tako navaja, da je: valovanja. Zaznava pa ga organ sluha. Uho oblikuje • razvoj sposobnosti opazovanja odvisen od sen- uhelj, znotraj lobanje pa se razprostira še sluhovod, zorične aktivnosti, ki se zaključi z bobničem, od katerega se odbijajo • razvoj sposobnosti praktičnega dela odvisen zvočni valovi. V srednjem ušesu se nahajajo naj- od motorične aktivnosti, manjše kosti v telesu, ki ustvarjajo tresljaje kot po- • razvoj sposobnosti izražanja odvisen od izrazne sledico zaznanega valovanja. Tresljaji potujejo do aktivnosti, polža, kjer se ustvarijo živčni impulzi (Parker 2006). • razvoj miselne sposobnosti odvisen od miselne Ravno tako kot pri vidu se mora otrok naučiti izo- aktivnosti. lirati nepomembne slušne dražljaje, kar mu omo- goči večjo osredotočenost na njemu pomembne Poudarja tudi, da naj učenci nikoli ne bodo le pa- zvoke. Sluh je izjemno pomemben za razvoj govo- sivni gledalci, poslušalci in avtomati, ki z mislijo ra (Mennen 1998). niso pri delu. Uspešnega učenja ni brez miselne- 46 Didakta ga sodelovanja in truda, brez zavestne aktivnosti. ci s poudarjenim vidnim učnim stilom si najbolje Pri uvajanju praktičnih spretnosti in veščin pa prav zapomnijo, kar vidijo: slike, diagrame, grafe, filme tako ni uspeha brez dela in vaje (prav tam). in druge demonstracije podatkov. Če jim je nekaj povedano, bodo to najverjetneje pozabili (Felder UČNI STILI 2002). Chen (2014) je s soavtorji ugotovil, da se učenci med seboj razlikujejo. Posledica tega je, da imajo Avditivni ali slušni učni stil različne učne stile. Pomembno je tudi, da učitelj Posamezniki, ki jim bolj ustreza slušni učni stil, pri- ve, na kakšen način njegovi učenci pri pouku naj- dobivajo informacije tako, da poslušajo in slišano lažje sprejemajo novo znanje. Glede na to, da imajo interpretirajo s pripovedovanji, poudarki in hitro- učenci različne učne stile, je v začetku pomemb- stjo govora. Takšni posamezniki pridobivajo znanje no, da učitelj ve, pri katerih učencih prevladuje ka- z branjem na glas in morda ne razumejo najbolje teri učni stil. informacij, ki so podane v pisni obliki (Gilakjani 2012). Za učitelja je težko učno uro prilagoditi vsem učim stilom učencev, vendar je pomembno, da niso vse Učenci pri katerih prevladuje slušni učni tip, si za- učne ure prilagojene samo na primer vizualnemu pomnijo večino tega, kar slišijo in izrečejo. Najraje stilu učenja. Učitelj mora prilagajati učne ure tako, imajo diskusije, verbalne razlage k vizualnim pred- da bodo primerne za vse učne stile (Chen idr. 2014). stavitvam in se učinkovito učijo tako, da sami razla- Ginnis (2004) poudarja, da je bistvenega pomena, gajo vizualne prikaze drugim (Felder 2002). da učitelj najde ravnotežje med podporo in izzi- vom učencev ter njihovim učnim stilom. Če učitelj Kinestetični ali gibni stil učencem vedno omogoči, da delajo v svojem pre- Učenci, pri katerih prevladuje gibalni učni stil, so vladujočem stilu, bo njihovo gledanje ostalo ozko pri učenju fizično aktivni, radi sodelujejo v novih in ne bodo razvijali zmožnosti. Po drugi strani pa, izkušnjah in vse poizkusijo. Pogosto najprej reagi- če bodo morali prezgodaj in prepogosto delati na rajo in šele nato razmišljajo o posledicah (Rosewell način, ki jim ni blizu, ne bodo uspešni in jih lahko 2005). Prepoznamo jih tudi po tem, da se med po- to odvrne od učenja. slušanjem nenehno presedajo na stolu (Gordon in Jeannette 2001). Posamezniki, ki jih uvrščamo Raziskave so pokazale, da je: med gibalne tipe učencev, se najbolje učijo z aktiv- • 40 % gibalnih oziroma kinestetičnih učencev, nim pristopom. Najraje imajo interakcijo s fizično • 35 % vizualnih in aktivnostjo, saj imajo težave z negibnostjo in osre- • 25 % slušnih (Rose in Goll 1993). dotočenostjo in lahko kaj kmalu izgubijo koncen- tracijo (Gilakjani 2012). Vizualni ali vidni učni stil Učenci razmišljajo v slikah in se najbolje učijo iz PRAKTIČNI DEL vizualnih podob. Odvisni so od učiteljevih never- Kot sem že v povzetku omenila, je bila pri mojem balnih namigov, kot je govorica telesa. Mnogokrat delu v drugem razredu v preteklem šolskem letu taki učenci najraje sedijo v prvi vrsti. Pogosto si prednostna naloga vključiti čim več čutil in na ta delajo zapiske v opisni obliki (Gilakjani 2012). Učen- način upoštevati različne učne stile, ki jih imajo 47 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO učenci. Pri pouku sem uporabila različne metode s to lastnostjo (npr. ima rdeče copate), učenci mo- in oblike poučevanja, konkretni material sem pri- rajo ugotoviti, katera lastnost je skupna učencem skrbela sama ali pa so ga prinesli učenci, IKT sem v krogu. uporabljala z mislijo na različne učne stile učencev. V nadaljevanju je po predmetnih področjih zapi- Dejavnost 12: Na tleh naredimo dva kroga (daljša ko- sanih nekaj dejavnosti, ki smo jih izvajali v razredu. lebnica). V prvi krog gredo npr. učenci s svetlimi la- smi, v drugi krog gredo dekleta. Kam naj gredo sve- Matematika tlolasa dekleta? Učenci iščejo rešitve tega problema. Dejavnost 1: Prvi učenec napiše s prstom drugemu na hrbet neko število, drugi mora ugotoviti, za ka- Dejavnost 13: Na tla s kolebnicami oblikujemo dre- tero število gre. Vlogi zamenjata. vesni diagram. Na »križišča« postavimo piktogra- me (lastnost), na primer: je/ni deklica, ima/nima Dejavnost 2: Prvi učenec nastavi nekaj kock, dru- svetle lase. Učenci potujejo od »korenin« drevesa gi učenec jih prešteje in njihovo število pokaže z proti ustrezni krošnji. ustreznim kartončkom. Vlogi zamenjata. Dejavnost 14: Učenci opazujejo, tipajo, kotalijo telesa. Dejavnost 3: Po parih učenci izdelajo kartončke s V vrečo damo telo, učenec seže z roko v vrečo in ga števili do 20, nato jih premešata, uredita, nastavlja- opisuje. Ostali skušajo ugotoviti, katero telo je v vreči. ta zaporedja števil. Slovenščina Dejavnost 4: Ploskamo, udarjamo po bobnu, učen- Dejavnost 1: V vrečo/škatlo dam predmet, ki ga ci štejejo, kolikokrat smo plosknili, udarili. srečamo v pravljici (npr. piščal), učenci ga tipajo in opisujejo, kakšen je, kaj so zatipali. Na koncu ugo- Dejavnost lahko izvedemo tudi na drug način: po- tovimo, kateri predmet se je skrival v vreči. kažemo ali povemo število, učenci morajo toliko- krat ploskniti, narediti toliko počepov, poskokov … Dejavnost 2: Orientacija levo – desno; Učenci se giba- jo po navodilih. Npr.: dvigni levo roko, z desno roko se Dejavnost 5: Delo v paru ali skupini: prvi učenec si dotakni levega kolena, levo roko daj na hrbet … izmisli neko število do 20 in ga zapiše na list. Ostali morajo s pomočjo vprašanj ugotoviti, katero je to Dejavnost 3: Branje – potovanje s prstkom od črke število (npr.: Ali je to število večje od 8, je to število do črke, branje slikopisa. med številoma 15 in 20?). Dejavnost 4: Branje: z učenci skupaj oblikujemo Dejavnost 6: Učenci štejejo link kocke, iz njih na- kriterije uspešnosti branja. Nato učenci drug dru- redijo stolpiče, k vsakemu stolpiču priredijo ustre- gega pozorno poslušajo in po danih kriterijih ovre- zno število, med dve števili dajo ustrezni velikostni dnotijo svoje branje in branje sošolcev. znak (večje, manjše, je enako). Dejavnost 5: Učenje malih tiskanih črk: učencem Dejavnost 7: Z učenci se pogovarjamo o tem, kate- predstavimo poteznost pisanja črke. Pišejo jo po ro sadje imajo radi. Na tablo napišemo nekaj mo- zraku, po klopi, v zdrob, na dlan, na hrbet sošolca. žnosti. Učenci si vzamejo ustrezni kartonček in ga pritrdijo na tablo, da oblikujejo stolpce. Dejavnost 6: Uvodna motivacija pred poslušanjem in gledanjem posnetega besedila: učenci z gibi Dejavnost 8: Prvi učenec pokaže nekaj prstov/ prikažejo žival, sošolci skušajo ugotoviti, katero ži- vrže igralno kocko, drugi pa mora povedati, koliko val prikazuje, sledi pogovor o pomenu pozornega manjka do 10. Lahko tudi pokaže ustrezni karton- gledanja in poslušanja. ček z zapisom števil. Dejavnost 7: Predopismenjevalne vaje za pisane črke: Dejavnost 9: Imamo 8 barvic in 6 svinčnikov. Koliko vzorčke učencem napišem na velike pole, najprej po pisal imamo skupaj? Situacijo najprej predstavimo vzorčku potujejo s prstom, nato z voščenko/barvico, konkretno, nato jo narišemo na tablo, šele nato za- vzorčke rišejo v pesek, v zdrob, na hrbet sošolcev. pišemo s simboli. Dejavnost 8: Prepoznavanje črk s tipanjem (relief). Dejavnost 10: Delo po parih. Zapis računov odšte- vanja in seštevanja na hrbet. Drugi v paru izračuna. Spoznavanje okolja Vlogi večkrat zamenjata. Dejavnost 1: Igra Električni impulz: učenci se use- dejo v krog in se držijo za roke. Učitelj začne po- Dejavnost 11: Na tla položimo velik obroč. Učitelj si šiljati pozdrav s stiskom roke. Igra se konča, ko vsi zamisli določeno lastnost in pokliče v krog učence učenci s stiskom roke prejmejo in dajo pozdrav. 48 Didakta Dejavnost 2: Pripravim slikovno gradivo, učenci ga opazujejo in npr. povedo čim več razlik in podob- nosti med slikami. Dejavnost 3: Učenci delajo v parih. En učenec v paru ima čez oči prevezo, drugi ga vodi po prosto- ru z navodili (npr.: pojdi dva koraka naprej, nato tri v levo …). Dejavnost 4: Učenci odidejo na šolsko igrišče, opa- zujejo vreme, rastline, morebitne aktivnosti ljudi, živali. Učenci zaprejo oči, poslušajo zvoke, ki jih sli- šijo, ocenijo, od kje prihaja določen zvok. Dejavnost 5: Tipajo lubje drevesa, povedo, kaj so zatipali, list papirja položijo na lubje in po listu po- drgnejo z voščenko. Učenci med sabo primerjajo liste. Dejavnost 5: Učenci prinesejo jesenske pridelke in plodove, jih tipajo, opisujejo, vonjajo, nekatere tudi poizkusijo. Dejavnost 6: V vreči je nekaj jesenskih plodov, učenci drug za drugim sežejo v vrečo, si izberejo en plod, ga opisujejo glede na otipano. Ostali sku- šajo ugotoviti, kateri plod učenec opisuje. Dejavnost 7: Učitelj pripravi sličice oseb različnih življenjskih obdobij (dojenček, otrok, mladostnik, rih spoznavajo svet in si na tak način pridobivajo odrasel človek, starostnik). Učenci te fotografije znanje. Tudi sama skušam pri izvajanju svojega pe- razvrščajo in opisujejo. dagoškega procesa uporabljati različne čute, raz- lične metode in oblike dela, skušam priskrbeti čim Dejavnost 8: Učenci naredijo krog, izšteti učenec je več konkretnega materiala in uporabljati različne v sredini, da nič ne vidi, čez oči dobi prevezo. Učitelj pristope, s pomočjo katerih učenci dosežejo učne ga zavrti. Ta učenec odide do enega učenca in skuša cilje. Učencem je tak način dela všeč, radi imajo s tipanjem ugotoviti, kateri učenec je to. Igro lahko metodično in vsebinsko pester pouk, pouk, ki ne prilagodimo tudi tako, da učenci spremenijo glas, poteka samo z razlago, pouk, v katerem so učenci učenec v sredini pa mora ugotoviti, čigav glas sliši. aktivni, bogat z dejavnostmi, s pomočjo katerih si znanje izgradijo čim bolj samostojno. Učitelji pa jih Glasbena umetnost pri tem usmerjamo, jih spodbujamo in jim pripra- Pri glasbeni umetnosti se pri poučevanju nepre- vimo pogoje za delo. stano prepleta uporaba treh čutil – sluha (pozor- no poslušanje besedil, melodije, ritma, različnih LITERATURA zvokov – visoki, nizki, dolgi, kratki, zvoki različnih Chen, C. idr. (2014). Differences in Learning Styles. The CPA Journal, instrumentov), vida (sledenje slikovnemu zapisu 46–52. Felder, R. M. (2002). Learning and teaching styles. Engineering Edu- pesmi, besedila) in tipa (uporaba različnih Orffo- cation, 78 (7), 674–681. vih glasbil, ljudskih instrumentov, izdelava zvočil, Gilakjani, P. A. (2012). Visual, auditory, kinaesthetic learning styles and their impacts on English language teaching. Journal of stu- tolkal). Veliko časa smo namenili dejavnostim, ka- dies in education, 1, 104-113. Pridobljeno 1.5.2019, dostopno na: http:// terih namen je bil, da se učenci zavedajo, v čem www.macrothink.org/journal/index.php/jse/article/view/1007 Ginnis, P. (2004): Učitelj – sam svoj mojster: Kako vsakega učenca je pomen pozornega poslušanja in natančnega pripeljemo do uspeha. Ljubljana: Rokus. opazovanja v vsakdanjem življenju. S plesom, igro, Gordon, D., Jeannette, V. (2001). Revolucija učenja. Ljubljana: Educy. Kubale, V. (1997). Učna priprava za praktični pouk. Celje: samozalož- gibom in rajalnimi igrami smo razvijali tudi kine- ba; Maribor: Piko´s Print Shop. stetični učni stil. Mennen, P. (1998): Kako to lepo diši. Radovljica: Didakta. Musek, Lešnik, K. in P. (2007): Mi, čuti in čutila. Didaktična mapa za vrtec in 1. triletje osnovne šole. Ljubljana: IPSOS. ZAKLJUČEK Parker, S. (2003): Čutila. Ljubljana: Grlica. Rose, C. in Goll, L. (1993). Umetnost učenja. Ljubljana: Tangram. S svojim prispevkom sem želela osvetliti pomen Rosewell, J. (2005). Learning styles. The Open University, 1, 1–5. Pri- razvijanja različnih čutov ter pomen zavedanja, da dobljeno 20. 8. 2019, dostopno na: http://www.open.edu/openlearnworks/pluginfile. imajo učenci različne učne stile, s pomočjo kate- php/69355/mod_page/content/1/learning_styles.pdf 49 Didakta