Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si ; Slovenske gorice j Mariborska Snaga ! se je pritožila; kdo bo skrbel ! za smeti? O Stran 6 Ptuj, petek, 2. decembra 2016 letnik LXIX • št. 95 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■ Stajerskitednik. Stajerskitednik RADIOPTUJ 89.8" 98,2-I04;3 www.radio-ptuj.si mmsk >nii Podravje * Panvita nad Konzorcij za namakanje Podravja z milijonskim zahtevkom Družba Podravje • Število prebivalcev se konstantno znižuje O Strani 6 in 7 Podravje Markovci • Kdaj se bo začela izgradnja krožišč O Stran 8 Šport Nogomet • V zadnjih treh tekmah Aluminij z gol razliko 0:10 O Stran 11 Tim Gajser • Timu v Berlinu zlata medalja O Stran 12 Čaka občine novi »Meltal«? Nekatere podravske občine so se po izgubljeni tožbi z Meltalom znašle še v eni odškodninski godlji. Kot članice Konzorcija za namakanje Podravja so soudeležene v odškodninski tožbi, ki jo je proti Konzorciju sprožila pomurska Panvita. Odškodninski zahtevek znaša 1,6 milijona evrov. Več na strani 3. -•■v Pf \ Foto: Črtomir Goznik Aktualno * Je diplomska naloga županje Darje Vudler plagiat? O Strani 2 in 3 Kmetijska svetovalna služba v finančnih škripcih O Strani 2 in 3 Psihiatrična bolnišnica 15 mesecev z začasno direktorico O Stran 5 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Javna zdtevetconai Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. L Štajerski TEDNIK % RADIOPTUJ B9,8»3e,Z>l04;3 © &MR4Bl)8 2 Štajerski Aktualno petek • 2. decembra 2016 Slovenija, Podravje • Javna kmetijska svetovalna služba je temelj kmetijstva Le nekaj več kot polovico denarja za Javna služba kmetijskega svetovanja s svojo mrežo pokriva celotno slovensko podeželje in skrbi za prenos znanja v kmetijstvu. »Zaradi velikega števila majhnih kmetij, zahtevnih pogojev kmetovanja, usmeritve v traj-nostno kmetijstvo in številnih nalog, ki jih kmetijstvu narekuje čas, je v Sloveniji nujna ohranitev enovitosti sistema Javne službe kmetijskega svetovanja znotraj KGZS. Država je dolžna zagotoviti stabilne pogoje delovanja javne službe. Za dosego tega cilja je treba zagotoviti jasno opredelitev nalog javne službe, strokovno neodvisnost, ustrezno kadrovsko zasedbo, stabilen sistem izobraževanj in usposabljanj, predvsem pa vzpostaviti večleten vzdržen model financiranja - vse za dobrobit kmeta,« so prepričani na KGZS. Da je javna kmetijska svetovalna služba pomemben steber slovenskega kmetijstva, se strinjajo tudi na kmetijskem ministrstvu, kjer menijo, da se mora obstoječa mreža še nadgraditi in da morajo specialistične službe delovati širše in ne regionalno. Ob tem je državna sekretarka poudarila še nujo po pomladitvi starostne strukture svetovalcev in s tem prenosa znanja starejših svetovalcev na mlajše kolege. Služba je finančno in materialno izčrpana Kmetijske svetovalne službe pa ne pesti le nekoliko starejša starostna struktura zaposlenih, kadrovska podhranjenost, največji problem je financiranje, na kar je opozoril predsednik KGZS Cvetko Zupančič. »Vsi vemo, da se je pri nas začela gospodarska kriza 2008 in po ekonomskih kazalcih se počasi premika na bolje. V tej krizi in pri reševanju krize je plačalo svoj davek tudi kmetijstvo. Marsikdo je prenehal, marsikdo je v kreditih in marsikatera kmetija si še dolgo ne bo opomogla. Tudi javne službe KSS so v tem času izgubile 30 do 40 % sred- stev za delovanje, pa vendar je bilo vse delo dobro opravljeno. Vendar se je služba finančno in materialno izčrpala in vse posledice, težave in napake, ki se pojavljajo v zadnjem času, so posledice tega. Razumeli smo težo časa in dali svoj prispevek, zdaj pa je čas, da tako vsebinsko in materialno razume država nas, da bomo tako lahko kos novim izzivom in ohranjali in razvijali kmetijstvo v Sloveniji,« meni Zupančič. Bo kmetijsko ministrstvo odprlo mošnjiček Trenutno kmetijsko ministrstvo za financiranje kmetijske svetovalne službe zagotavlja denar le za 56,2 % ur dela, 11,5 % ur financirajo uporabniki ob vnosu zbirnih vlog (javna služba, ki jo plača uporabnik), denar za pokritje 32,3 % ur pa Danes ima javna služba za kmetijska svetovanja 177 terenskih svetovalcev, 73 specialistov, 37 svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti in sedem vodij oddelkov za kmetijsko svetovanje, na Sektorju za kmetijstvo in gozdarstvo je zaposlenih še 15 ljudi, ki strokovno vodijo in koordinirajo njihovo delo. Služba je od leta 2010 do leta 2015 izgubila 34,65 % javnih finančnih sredstev, skupno okrog 3,7 milijona evrov. Glede zniževanja javnih sredstev ni zadostnega vlaganja v nabavo osnovnih sredstev, manko je na račun izpada javnih sredstev viden tudi pri zaposlovanju novega mladega kadra, do katerega praktično ne prihaja, premalo je tudi vlaganja v nova znanja in tehnologije. Zaradi omejenih finančnih in kadrovskih potencialov se služba prilagaja potrebam prakse počasneje, kot bi si želeli, ali kot terjajo razmere. Vir: KGZS, 2016 / 1 2005 1 2010 1 2015 1 Število kmetijskih svetovalcev (zavodi, KGZS) 328 329 309 Celotni stroški kmetijskih svetovalcev v EUR 13.120.000 13.172.400 12.391.200 Državni proračun v evrih 10.156.087 10.803.017 7.095.105 Razlika do polnega pokritja stroškov JSKS v EUR 2.963.912 2.369.382 5.296.094 Vir: KGZS, 2016 morajo zavodi pridobiti na drugih tržnih aktivnostih. »Na vseh kmetijsko-gozdarskih zavodih je sredstev za izvajanje del javne službe kmetijskega svetovanja za predviden obseg dela premalo. Iz razprave na posvetu je bilo razbrati, da je delež javnih sredstev prenizek za pričakovano delovanje javne službe kmetijskega svetovanja. Predstavniki kmetijskega ministrstva so izrazili pripravljenost za povečanje proračunskih finančnih sred- stev za delovanje javne službe kmetijskega svetovanja,« so povedali na zbornici. Znanje je največje bogastvo Že pred posvetom pa smo se o vlogi javne službe kmetijskega svetovanja pogovarjali z direktorjem ptujskega kmetijskega zavoda Andrejem Reber- niškom. Na naše vprašanje, kaj kmetje brezplačno prejmejo v okviru javne službe, je odgovoril: »To je tako, kot bi vprašali učenca, kaj dobi od šole. To je znanje, ki pa je nemerljiva stvar. Vem, da je to težko razumeti, vendar je vsaka uspešna kmetija dobila osnovno znanje pri nas. Novosti iz fakultet apliciramo v okolje. To je največje bogastvo, čeprav morda kdo tega ne razume.« Rebernišek Uvodnik Luči! Morda niste opazili, pa vendar: v Ljubljani so leta 2014 božično-novo-letne lučke slavnostno prižgali J. decembra, lani 21. novembra, letos 25. novembra, Vidite, kaj želim povedati? Imate za to dovolj luči? Tudi novoletni okraski se na prodajnih policah vsako leto znajdejo prej, vsakič pa mimogrede uvozimo še kak običaj. Pa vendar; poskusimo fenomen fascinacije z lučkami, ki si jih občestvo vsako leto želi prej in več, osvetliti brez tarnanja o amerikanizaciji, komercializaciji in infantilizaciji prihajajočih praznikov. Ko se je približeval zimski solsticij, s svetlobo najsiro-mašnejši dan v letu, so si luči želeli že naši daljni predniki. Slovani so okoli zimskega Sončevega obrata praznovali rojstvo poosebljenega mladega Sonca Božiča Svarožiča, ki bo premagal temo. Za ljudstvo, katerega preživetje je bilo na milost in nemilost prepuščeno naravi, je to pomenilo skoraj enako, kot bi dobro premagalo zlo. Ker pa je bilo novorojeno Sonce še precej nebogljeno, so mu Slovani prijazno priskočili na pomoč s kresovi... Nekateri strokovnjaki sicer ugovarjajo, da mali bog Svarožič morda ni bil sončno, temveč prej lunarno bitje. Kakorkoli že; prinesel je svetlobo, zato so se ga veselili. Svetloba je tudi osnova božiča. Celo tisti, ki menite, da so si božič izmislili šele kristjani, se boste morali najprej pokloniti svetlobi. Čisto prvo dejanje krščanskega Boga je namreč bilo, da je ustvaril svetlobo in jo ločil od teme. (Naj vas to, da je sonce, luno in zvezde ustvaril šele naknadno, četrtega dne, pri tem nikar ne moti.) Mimogrede; ste opazili, da imena nebesnih (torej tudi svetlobnih) teles še vedno pišemo z veliko? Sonce in Luna sta svoji veliki začetnici obdržala tudi še po tem, ko smo takšno domnevno ekscesno rabo velikih črk prepovedali tako pri vljudnostnih nagovorih kot pri praznikih vseh vrst. Nekaj krvi prednikov se le še pretaka po naših žilah. V luči vsega povedanega: prižgimo luči! Eva Milošič Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Anonimno pismo postavilo pod drobnogled Je diplomska naloga županje Darje Očitki, da je diplomska naloga skoraj v celoti prepisana, so se pojavili pri zdajšnji županji občine Sveti zavrača. Preverjanje na mariborski pravni fakulteti se je že začelo. Na uredništvo Štajerskega tednika smo prejeli anonimno pismo, ki zdajšnjo županjo občine Sveti Andraž Darjo Vudler obtožuje plagiatorstva pri pisanju diplomske naloge. Županji v pismu anonimnež očita, da naj bi bila naloga skoraj v celoti prepisana. »Obveščam vas, da je diplomska naloga Darje Vudler (županje občine Sv. Andraž v Slov. goricah), študijski program Ministrstvo bo na fakulteti preverilo resničnost trditve Ker naj bi anonimnež pismo s predlogom za odvzem licence za nepremičninsko posrednico posredoval tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, smo se z vprašanji, ali so prejeli omenjeno pismo in kakšne postopke bodo v zvezi s tem uvedli, obrnili tudi na njih. »Ministrstvo za okolje in prostor nima zavedene anonimne prijave, da naj bi bila diplomska naloga županje občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah plagiat. Ga. Darja Vudler je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov. Ministrstvo za okolje in prostor bo pri pristojni izobraževalni ustanovi preverilo, ali so trditve v omenjeni prijavi resnične, ter glede na ugotovljeno, v skladu z veljavno zakonodajo, tudi ustrezno postopalo,« so sporočili. UNI-PRAVO, mentorice dr. Darje Šenčur Peček, izdelana v decembru 2009, z naslovom Postopek zaposlitve uradnika, skoraj v celoti prepisana. Naj poudarim, da je prepisan že del povzetka, uvoda in v celoti cilj diplomskega dela ter obe zastavljeni hipotezi. Nadalje je prepisanega še precej besedila, ponekod je zamenjan le vrstni red besed in v večini izsledkov, ki so prepisani, ni navedenega vira, od kod je besedilo prepisano. Niti ni navedeno, da gre za citat ali kaj podobnega. Celotna naloga ne obsega niti 10 % lastnega razmišljanja.« Kot dokaz je neznanec pismu, ki naj bi ga posredoval na pristojne institucije, priložil tudi prilogo, v katerih so izpisane strani in začetne besede odstavkov iz diplomske naloge in originalnih besedil. Anonimnež v nadaljevanju predlaga, da disciplinsko sodišče Pravne fakultete Univerze v Mariboru prouči navedeno diplomsko nalogo, prav tako pa Županja občine Sveti Andraž v Slov. goricah Darja Vudler očitke, da je njena diplomska naloga plagiat, zavrača. predlaga še odvzem licence za nepremičninsko posrednico, ki naj bi ga Vudlerjeva pridobila na podlagi te izobrazbe. Glede očitkov o plagiatorstvu diplomske naloge smo se obrnili na županjo Darjo Vudler, ki na vse to odgovarja: »Ugotovitve Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 2. decembra 2016 Aktualno Štajerski 3 javno službo prispeva ministrstvo O prihodnosti službe so se konec oktobra pogovarjali predstavniki kmetijskega ministrstva, kmetijske zbornice in zavodov. M je izpostavil tudi dostopnost službe kmetijskega svetovanja, saj da so vrata službe zavoda in enot odprta tako vrtičkarjem, malim pridelovalcem, tržno usmerjenim kmetijam in celo podjetjem. »Veliko delamo tudi z društvi s področja kmetijstva in lokalnimi skupnostmi. Služba se je v zadnjih 20 letih močno vpela v razvoj podeželja. Ob tem zaposleni opravijo obilo dela, ki ni nikjer zabeleženo ali ovrednoteno, na primer ko se odzovejo na klic in svetujejo kar preko telefona. Zato se mi zdi, da se premalo zavedamo pomena službe, brez katere ne bi bilo tolikšnega razvoja v kmetijstvu. Samo poglejmo, kje so bile naše kmetije pred 20 leti in kje so danes. Vsi skupaj smo naredili velik korak naprej in tukaj ima svetovalna služba pomembno vlogo. Uspelo nam je počrpati 98 % evropskih sredstev, to je diplomsko nalogo bodo opravile prisojne institucije. Vse očitke zavračam.« Sum plagiatorstva bo raziskala fakulteta Na mariborski pravni fakulteti so že začeli preverjati, ali je diplomska naloga plagiat. »V petek, 25. 11. 2016, smo po pošti prejeli anonimno prijavo, s katero nas anonimni prijavitelj obvešča o sumu plagiatorstva di- Tudi na SOS prejeli anonimko »Tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS) smo prejeli omenjeno anonimno pismo (brez prilog), ki je bilo posredovano med drugim tudi na pristojne institucije. Njihova naloga je, da ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi. Skupnost občin Slovenije je ustanovljena kot strokovno združenje za pomoč in podporo občinam, med številnimi nalogami, ki jih za občine opravljamo, ni takšnih, ki bi imele za namen biti razsodnik v zvezi z različnimi ravnanji županj in županov,« je dejala generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar. / ravno odlika naših služb, če ne bi tako dobro servisirali naših kmetovalcev, potem bi bilo stanje drugačno.« Ob tem pa je seveda opozoril na primanjkljaj sredstev in priznal: »Zavedamo se, da smo nekoliko padli pri specialnih znanjih, saj za to potrebuješ dodatne vire. Naša zahteva glede financiranja je, da pridobimo iz proračuna vsaj 80 % sredstev. Zavedati se je treba, da je slovensko kmetijstvo razdrobljeno in z omejevanjem sredstev bodo najbolj prizadeti odročni kraji, kot so Haloze. Sodobne kmetije si lahko privoščijo plačanega svetovalca, manjše kmetije, ki se komaj preživijo, pa vsekakor ne.« Glede cen izpolnjevanja sub-vencijskih vlog je direktor zavoda dejal, da so te določene, glede cen analiz in drugih storitev pa, da so te minimalne. »Te cene formiramo na podlagi stroškov dela in materiala. Torej cene zastavimo na minimalni nivo, saj naš cilj ni ustvarjanje dobička, temveč nudenje maksimalne kakovosti storitev našim upo- zbornici, zavodi ne dobimo ni- rabnikom - kmetovalcem. Ob česar, saj se s članarino plačuje tem je treba še razčistiti, da od voljene strukture zbornice.« članarine, ki jo kmetje plačujejo Mojca Vtič Vudler plagiat? Andraž v Slov. goricah Darji Vudler, ki pa le-te odločno plomske naloge Darje Vudler iz leta 2009, z naslovom Postopek zaposlitve uradnika. Dekanica Pravne fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Vesna Rijavec je v ponedeljek izdala sklep, s katerim je uvedla postopek, v okviru katerega se bo raziskalo, nato pa potrdilo ali ovrglo sum plagia-torstva pri omenjeni diplomski nalogi. Trenutno vam časovnega okvira postopka še ne moremo sporočiti, saj so nadaljnji postopki odvisni od poročila, ki ga bo pripravila mentorica,« so še pojasnili na fakulteti. Monika Levanič Podravje • Panvita s tožbo nad Konzorcij za namakanje Podravja Terjajo 1,6 milijona evrov Nekatere podravske občine so se po izgubljeni tožbi z Meltalom znašle še v eni odškodninski godlji. Kot članice Konzorcija za namakanje Podravja so soudeležene v odškodninski tožbi, ki jo je proti Konzorciju sprožila pomurska Panvita. Odškodninski zahtevek znaša 1,6 milijona evrov. Konzorcij za namakanje Podravja je bil ustanovljen v času prve faze formiranja današnjih občin, leta 1994. Deluje kot gospodarsko interesno združenje (GIZ), ustanovilo ga je 22 članov in članic, med katerimi so podjetja, občine, zadruge, zavodi in ustanove. Namen formiranja konzorcija je bilo povezovanje s ciljem izgradnje namakalnih sistemov na kmetijskih zemljiščih na območju Podravja. Direktorica združenja je bila Mira Edelba-her. Javno je o delovanju Konzorcija malo znanega. Iz javno objavljenih podatkov v aplikaciji Erar izhaja, da je Konzorcij v obdobju od 2003 do danes iz proračunov javnih ustanov prejel dobre tri milijone evrov. Največ - 2,4 milijona evrov -od kmetijskega ministrstva. 169.000 evrov je v tem obdobju za njegovo delovanje namenila občina Starše, Gorišnica 104.000, Ormož 77.000, Mar-kovci 39.000, Maribor 35.000 in Miklavž na Dravskem polju 23.000 evrov. 32.000 evrov je prispevala Univerza v Mariboru, po 16.000 oz. 15.000 evrov so v imenovanem obdobju v Konzorcij vložile občine Kidričevo, Juršinci, Duplek, Slovenska Bistrica, Rače-Fram, Krško, Pesnica, Ptuj in Hajdina ter Sklad kmetijskih zemljišč. Do 10.000 evrov je znašal vlo- Foto: Črtomir Goznik V Panviti so prepričani, da jim je bila zaradi zamika izgradnje namakalnega sistema povzročena gospodarska škoda. Če bo sodišče pripoznalo njihov zahtevek, bodo odškodnine bremenile tudi občinske proračune. žek občin Sevnica, Dornava, Kungota in Lenart. Konzorcij v rdečih številkah Iz poslovnih poročil, ki so objavljena na Ajpesu, izhaja, da Konzorcij iz rednega poslovanja ustvarja rdeče številke. Posredno se iz leta v leto povečuje in akumulira bilančna izguba. Leta 2014 je Konzorcij zaradi zamika gradnje namakalnega sistema v Pomurju doletela še odškodninska tožba. Vložila jo je družba Panvita. Kot je razvidno iz pojasnila Mestne občine (MO) Ptuj, je Panvitin odškodninski zahtevek naslovljen na obveznosti ter zamik izgradnje namakalnih sistemov Rakičan in Nemščak za leto in pol. Zaradi tega je bila družbi Panvita povzročena materialna škoda, ki je enaka izgubljenemu dobičku, saj zaradi izpada predvidenega namakanja Panvita ni dosegla načrtovanih količin proizvodov. Zaradi zamude pri izgradnji obeh namakalnih sistemov kmetijske proizvodnje ni bilo možno spremeniti v proizvodnjo z višjo dodano vrednostjo. Zaradi tega je po oceni Panvite prišlo do izpada dobička v skupni vrednosti 1,6 milijona evrov,« se glasi pojasnilo v zvezi s tožbo, ki so ga kot odgovor na vprašanje vodje svetniške skupine ZA Ptuj Martina Mlakarja pripravili v upravi MO Ptuj. Mojca Zemljarič Po podatkih baze Ajpes so članice Konzorcija za namakanje občine Pesnica, Lenart, Slovenska Bistrica, Maribor, Ptuj, Ormož, Gorišnica, Dornava, Kungota, Starše, Duplek, Rače-Fram, Markovci, Kidričevo, Juršinci, Hajdina in Miklavž na Dravskem polju. Člani so tudi Univerza v Mariboru - Fakulteta za kmetijstvo in biosistem-ske vede, PP Agro in Perutnina Ptuj, Vodnogospodarski biro Maribor, Kmetijska zadruga Ptuj, VGP Drava Ptuj, Kmetijska zadruga Dravsko polje, Zveza zadrug Maribor in Vinag v stečaju. 20 let, od ustanovitve do 2014, je bila direktorica Konzorcija Mira Edelbaher. Nato jo je za leto dni nasledila Andreja Borec, od lani je direktorica Mojca Meško, sicer zaposlena v upravi občine Kidričevo. Konzorcij, Perutnino Ptuj, MO Maribor in MO Ptuj. »Odškodninski zahtevek se nanaša na neizpolnjevanje pogodbenih Š Foto: CG 4 Štajerski V središču petek • 2. decembra 2016 Haloze, Videm • Primarno zdravstveno varstvo V Vidmu nujno potrebujejo dodatnega zdra Letos so ob videmskem zdravstvenem domu zgradili prizidek, v katerega se bo preselila zobozdravstvena ambulanta, v njenih dosedanjih še eno splošno zdravstveno ambulanto. Ker je prizidek že končan, selitve pa še ni, so se med občani pojavila ugibanja, ali bodo dodatnega zdravnika res dobili. Župan Vidma Friderik Bračič je pojasnil, da se z Direktoratom za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje (MZ) za pridobitev programa še dogovarjajo: »Sestanek smo morali preložiti, zdaj čakamo na novi termin enkrat v začetku decembra.« Zagotovil je, da Vidmu dodaten program pripada: »Če ne bomo dobili programa, bomo zahtevali tega, ki v našem okolju že je. Vemo, kje je.« Če bo vse teklo po načrtih, bi lahko drugi zdravnik v Vidmu začel delati že spomladi prihodnje leto. V videmski zasebni zdravstveni ambulanti s koncesijo zdaj dela ena zdravnica, specialistka družinske medicine Maja Pel-cl Veršič, ki ima 2.254 pacientov (t. i. opredeljenih oseb) ali 3.050 glavarinskih količnikov. Število opredeljenih zavarovanih oseb posameznega izvajalca se pomnoži s količnikom, ki je Število splošnih zdravnikov in pediatrov v ptujski in haloških občinah leta 2013 Občina Število prebivalcev Število opredeljenih pacientov Število dejanskit zdravnik Število potrebnih i zdravnikov po krite-)v riju 1.500 prebivalcev na zdravnika Število potrebnih zdravnikov po kriteriju 2.000 glavarinskih količnikov na zdravnika Cirkulane 2.312 0 0 1,54 1,55 Majšperk 3.980 3.735 2 2,65 2,71 Makole 2.037 1.722 1 1,36 1,35 Podlehnik 1.873 1.140 1 1,25 1,22 Ptuj 23.404 39.032 25 15,60 15,99 Videm 5.603 2.251 1 3,74 3,64 Zavrč 1.740 2.373 1 1,16 1,05 Žetale 1.340 0 0 0,89 0,89 Vir: Ministrstvo za zdravje Gre za statistiko iz leta 2013, saj Ministrstvo za zdravje novejših podatkov še ni objavilo. Opozoriti je treba tudi, da je število zdravnikov prikazano glede na kraj njihove primarne zaposlitve - ne glede na vse lokacije, kjer so morda delali. Na Ptuju (pa tudi v Zavrču) je bilo opredeljenih več pacientov kot prebivalcev občine. Občani sosednjih občin so tako očitno obiskovali »ptujske« zdravnike, dejansko pa ne moremo vedeti, koliko od njih je osebnega zdravnika obiskovalo na Ptuju in koliko v ambulantah v svojih občinah. Zdravstveno ministrstvo na svojih spletnih straneh sicer objavlja ažuren seznam vseh osebnih zdravnikov, število njihovih pacientov in glavarinskih količnikov, doseganje povprečja ipd., vendar ti podatki o dejanskem stanju zdravstvenega varstva v posamezni občini ne povedo veliko. Za vsakega posameznega zdravnika bi namreč morali poizvedeti, koliko ur dela v kateri ambulanti, da bi se lahko vsaj približali oceni, koliko pacientov iz posamezne občine ima. odvisen od starosti teh oseb. Količnik je najnižji med 19. in 49. letom starosti (0,84), najvišji pa po 74. letu (3). MZ za določanje mreže zdravstvenega varstva na primarni ravni namreč upošteva tako opredeljene osebe kot gla-varinske količnike. Slednji kot nekakšne »uteži« preprečujejo, da bi zdravniki raje izbirali mlajše (torej praviloma manj zahtevne) paciente. Pelcl Veršičeva novih pacientov že dalj časa ne more več sprejemati. Pojasnila je, da kot izvajalka storitve odločitev o številu programov po občinah ne more komentirati. Opozorila pa je: »Glede na število prebivalcev na zdravnika je občina Videm ena najbolj obremenjenih občin v Spodnjem Podravju.« Zato se zastavlja celo vprašanje, ali bo tudi »dodatni« zdravnik v Vidmu zares zadoščal. V občini Videm je sicer še splošna zdravstvena ambulanta v Leskovcu (pod okriljem Zdravstvenega doma Ptuj), ki ima 7 ur ordinacijskega časa tedensko. www.tednik.si ■ Stajerskitednik . Stajerskitednik Na občini Videm so za izgradnjo prizidka in rekonstrukcijo zdravstvenega kleti prizidka bodo obrtniški prostori, v pritličju zobozdravstvena ordinacija, V Sloveniji slabo, v Vidmu katastrofalno V programih splošnih ambulant oz. ambulant družinske medicine je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) določil zgornjo mejo 3.000 opredeljenih oseb na en tim ali 110 % povprečja glavarine v posamezni izpostavi. Če tim doseže katero koli od teh dveh mej, mu novih pacientov ni več treba sprejemati. Po podatkih MZ je bilo avgusta 2013 na eno ambulanto v povprečju 1.800 Ptuj • Cena oskrbnine v vrtcu se bo predvidoma zvišala Denarja za izplačilo plač premalo, preveč ali ravno Informacija o tem, da na računu Vrtca Ptuj tri dni pred izplačilom ni bilo dovolj sredstev za izplačilo plač, je dvignila veliko prahu. Na ptujski občini trdijo, da Božene Bratuž niso točne, ta pa pri navedenem, da do zadnjega niso vedeli, kako bodo stvari uredili in zagotovili plače, vztraja. Kdo je sploh odgovoren moral pripraviti nov predlog za dvig ekonomske cene oskrbnine, s čimer očitno - da ne bi dodatno bremenili občinskega proračuna - nameravajo pokriti Da bo sprostitev napredovanj imela velike finančne učinke na poslovanje Vrtca Ptuj, naj bi Božena Bratuž ptujsko občino opozarjala vse od februarja letos. S predlogi Vrtca so se takrat seznanili in sklenili, da se najprej porabi presežek v višini 139.732 evrov, šele nato naj bi preučevali preostale predloge. Vse do tega meseca je bilo tako denarja za pokritje nastalih dodatnih stroškov za izplačilo plač dovolj. 8. novembra, le tri dni pred izplačilom oktobrske plače, pa naj bi ravnateljica ptujsko občino seznanila z resnostjo situacije, saj naj bi za izplačilo vseh plač imela 19.000 evrov premalo. Zgodbi o tem, kaj naj bi bil vzrok za nastalo situacijo, sta dve; občinska in vrtčevska. Bratuževa zatrjuje, da je predstavnike ustanoviteljice, MO Ptuj, večkrat opozarjala, da bo treba nekaj ukreniti, a naj si za pregled pripravljenih predlogov zaposleni na občini ne bi vzeli časa. Predstavniki občine na drugi strani pa žogico vračajo in vztrajajo, da je bilo na dan izplačila na ra- čunu dovolj sredstev ter da je ravnateljica zadnji predlog za dvig cen, s katerim bi predvidoma zagotovili manjkajoča sredstva, posredovala šele dva dni pred izplačilom, torej 8. novembra. „Na Mestni občini Ptuj smo v začetku leta 2016 (17. 2. 2016) obravnavali predlog sprememb cen programov v Vrtcu Ptuj, ki jih je predložil javni zavod Vrtec Ptuj. Na sestanku so sodelovali: ravnateljica in računovodkinja Vrtca Ptuj, direktorica občinske uprave, župan, predsednik sveta zavoda, notranja revizorka in strokovni sodelavki iz oddelka za negospodarske dejavnosti. Zaradi ugotovitev, da Vrtec Ptuj po letnem poročilu za leto 2015 razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki v znesku 139.732 evrov, je bilo dogovorjeno, da ga lahko porabi za napredovanja in za izplačilo razlike v regresu za leto 2016. Dogovorjeno je bilo tudi, da javni zavod Vrtec Ptuj pripravi nov predlog cen pravočasno, ko bo presežek porabljen in bodo podani utemeljeni razlogi za spremembo cen programov. Iz Vrtca Ptuj je bil občinski upravi Mestne občine Ptuj samo dva dni pred izplačilom plač, dne 8. 11. 2016, posredovan nov predlog cen programov. Pravzaprav hkrati s pozivom za pomoč pri zagotavljanju sredstev za izplačilo plač," pojasnjujejo na občini. Dodajajo še, da imajo vpogled v stanje na transakcijskih računih zavodov, katerih ustanovitelji so, zato naj bi imeli dokaze, da je bilo na dan izplačila plač na tekočem računu Vrtca Ptuj dovolj denarja za izplačilo plač. Še več: po izplačilu naj bi nastal celo presežek sredstev. „Naj poudarimo, da plače niso bile ogrožene. Kljub temu smo prisluhnili pozivu zavoda Vrtec Ptuj in priskočili na pomoč tako, da smo del računov, ki so že bili v hiši, plačali predčasno. Pomeni, da dodatnih sredstev nismo nakazali," še pojasnjujejo. Da je bilo 10. novembra zvečer stanje na računu Vrtca pozitivno, priznava tudi ravnateljica, a vztraja: „Res je sicer, da smo nekatere račune 10. novembra dobili plačane, a to nam ne pomaga, plač z zakasnitvijo enostavno ne moremo izplačevati! petek • 2. decembra 2016 V središču Štajerski 5 Ambulante v Halozah vnika prostorih pa bodo uredili Zdravnikov je premalo V Sloveniji je bilo po podatkih Ministrstva za zdravje leta 2013 več splošnih zdravnikov in pediatrov, kot bi jih po kriterijih enega zdravnika na 1.500 prebivalcev ali na 2.000 glavarine potrebovali, samo v notranjsko-kra-ški, osrednjeslovenski, pomurski in zasavski statistični regiji. Povsod drugod je zdravnikov primanjkovalo; v vsej Sloveniji je bilo 1.300 zdravnikov, potrebovali bi jih 1.373 oz. 1.391. Podravska regija je takrat imela 204 zdravnike, potrebovala bi jih 215,49 oz. 218,99. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Eurostata je bilo leta 2013 število zdravnikov oz. programov družinske oz. splošne medicine v Evropi povprečno 87 na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji je istega leta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije financiral 837,37 programa v družinskih ali splošnih ambulantah, kar pomeni 54 programov na 100.000 prebivalcev. doma namenili slabih 160 tisočakov. V na strehi pa terase stanovanj. opredeljenih oseb oz. 2.500 gla-varinskih količnikov. V Vidmu sta daleč presežena oba kriterija, po naših izračunih pa je v občini Žetale situacija še slabša. Pred leti so na MZ zapisali, da bodo v obdobju 2014-2018 na primarni ravni zagotovili en tim splošne oz. družinske ambulan- te na 1.500 prebivalcev: »Za doseganje kakovosti in varnosti ter enake dostopnosti prebivalstva pa je cilj ministrstva, da obremenitev zdravnika ne bi bistveno presegala 2.000 glavarinskih količnikov.« Dolgoročno naj bi do leta 2018 spremljali obremenitve ambulant, nato pa v sodelovanju z zdravniško stroko po potrebi določili nove glavarin-ske količnike. Normative skuša dodatno zaostriti zdravniški sindikat Fides, ki s stavko (med drugim) zahteva 1.200 opredeljenih oseb oz. 1.500 glavarinskih količnikov. Mreža prebivalstvu le ni tako blizu Na MZ so poudarili: »Na primarni ravni je in mora biti javna mreža primarne zdravstvene de- da se omogoča hitra in enostavna dostopnost, pri čemer upoštevamo geografsko razporeditev, razporeditev osnovnih dejavnosti zdravstvenega varstva in ustrezno časovno dostopnost zdravstvene službe.« (Primarno raven sestavljajo zdravstvene službe splošne medicine: specialisti splošne in družinske medicine, pediatrije, ginekologije ter zobozdravstva.) Prav primarna raven je izredno pomembna, menijo na MZ, saj »omogoča prvi stik z zdravnikom za diagnosticiranje in zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni, promocijo zdravja in zdravega načina življenja, preprečevanje bolezni, svetovanje in vzgojo pacientov«. Pojasnili so, da po veljavni zakonodaji mrežo na primarni ravni oblikuje in uresničuje občina: »Če je na H Občina Ambulanta Delovni čas Število Ordinacijski čas na občana na teden (v urah) prebivalce i v enem mesecu (v minutah) Cirkulane Splošna ambulanta Trikrat tedensko 21 2.301 2,19 Majšperk Zasebna splošna ambulanta Vsak delovni dan 32,5 in 5 ur hišnih obiskov 3.996 3,69 Ambulanta splošne medicine Vsak delovni dan 29 in 5 ur hišnih obiskov Makole Zasebna splošna ambulanta Vsak delovni dan 32,5 2.055 3,80 Podlehnik Referenčna ambulanta (ZD Ptuj) Vsak delovni dan 35 ur in hišni obiski po mesečnem razporedu 1.810 4,64 Splošna ambulanta Dvakrat 7 Leskovec tedensko Videm (ZD Ptuj) 5.522 1,72 Zasebna Vsak delovni splošna ambulanta dan 32,5 Zavrč Splošna ambulanta Dvakrat tedensko 14 1.778 1,89 Žetale Splošna ambulanta (ZD Ptuj) Trikrat tedensko 9 1.289 1,68 Vir: Statistični urad RS in javno objavljeni ordinacijski časi Opozorilo: v zadnjem stolpcu so zgolj ilustrativni izračuni (v resnici zdravniki toliko opredeljenih oseb ne bi mogli imeti), pri katerih smo uporabili statistične podatke o številu prebivalcev posameznih občin julija letos ter javno objavljene ordinacijske čase posameznih ambulant (preostali del delovnega časa zdravniki namenjajo administrativnim opravilom in izobraževanju). Glavarin sicer nismo mogli ugotoviti, glede na specifično starostno strukturo večine Haloz pa bi rezultate najbrž še poslabšale. gravitacijskem območju dosedanjega zdravstvenega doma več občin, se med seboj dogovorijo o uresničevanju mreže, da dosežejo optimizacijo uporabe vseh virov ob zagotovljeni primerni krajevni dostopnosti.« Realno stanje je v večjem delu Slovenije, v nekaterih haloških občinah pa sploh, daleč od načrtovanega. Kako hitro bo pacient prišel do svojega osebnega zdravnika ali kako dolgo pot bo do ambulante moral opraviti, je še vedno odvisno predvsem od tega, v kateri občini živi. Problem torej ni le v premajhnem številu splošnih zdravnikov, tem- več tudi v njihovi neenakomerni razporejenosti po občinah. Slabša dostopnost zdravstvene stori- tve pa lahko hitro pomeni tudi slabše zdravje... Eva Milošič Okoli polovica občanov Vidma mora k osebnemu zdravniku v sosednje občine. Foto: EM Foto: CG dovolj? navedbe ravnateljice Vrtca za nastalo situacijo, kdo bi manjkajoči del sredstev? Drži pa, da smo 8. novembra poklicali na občino in sporočili, da nimamo dovolj denarja za izplačilo plač, ki jih imamo vsak deseti dan v mesecu, ker na transakcijskem računu pač ni bilo dovolj denarja." Kako bodo stvari reševali v prihodnje? Se končno pogovarjajo? Nov predlog cen programov je trenutno v fazi usklajevanja, kakšen bo ta, za zdaj še ni jasno. Najverjetnejši scenarij je, da bo zvišana ekonomska cena oskrbnin, še vedno pa je odprta tudi možnost, da bo breme razlike, nastale zaradi napredovanj javnih uslužbencev, prevzel občinski proračun. „O tem, da v cenah programov niso zajeti vsi stroški, smo ali so vedeli vsi že na začetku leta 2016, saj so se tik pred tem sprostile pravice delavcev do napredovanj in drugih prejemkov. Odločitev, da pridobljene pravice delavcev pokrivamo s presežkom prihodkov nad odhodki iz preteklih let, je bila sprejeta z zavedanjem, da presežek ni zadosten za celo leto 2016. Tudi dogovor je bil takšen, da bomo s skupnimi močmi reševali težave pri poslovanju, ko se bodo le-te pojavile. Ko smo zaključili devetmesečno poslovanje in ugotovili, da imamo zelo velike likvidnostne težave, smo takoj pristopili k izračunu nove cene programov. Izhodišče za izračun cen so bili podatki septembra, ko se je začelo novo šolsko leto. O vsem so ves čas člani in predsednik sveta zavoda obveščeni," vztraja ravnateljica. So pa skupaj z MOP že pristopili k reševanju nastalega problema. Nekaj ukrepov, ki bodo pomagali reševati nastalo situacijo, naj bi že našli na skupnem sestanku minuli teden. Kakšne sklepe so sprejeli, Bra-tuževa pravi: „O konkretnih rešitvah bomo lahko povedali več, ko bodo usklajevanja končana in oblikovani sklepi nadaljnjih ukrepov. K vsem že velikokrat omenjenim težavam je treba dodati problem izjemno velikega in stalnega dolga uporabnikov naših storitev." Kot kaže, je tudi dolg uporabnikov zelo velik problem, do zaključka oktobra znaša 149.931 evrov, kar je stalna skrb, ki povzroča in poglablja likvidnostne težave. Dženana Kmetec Ormož • Psihiatrična bolnišnica 15 mesecev z začasno direktorico Usklajevanje poteka s polžjo hitrostjo Septembra lani smo poročali o neuspelem razpisu za imenovanje direktorja v javnem zavodu Psihiatrična bolnišnica Ormož. Zaradi neusklajenosti ustanovitvenega odloka in statuta so javni razpis za izbiro direktorja razveljavili, aktov pa od takrat do danes (15 mesecev!) v celoti še niso uskladili. Akta sta bila neusklajena v delu, ki določa poslovno in strokovno vodenje zavoda. Po odloku sta bili funkciji združeni, po statutu ločeni. Na Ministrstvu za zdravje, ki je ustanovitelj javnega zavoda, so pojasnili, da so ustanovitveni odlok in z njim povezan sistem vodenja zavoda pravno-formalno sicer že uredili. Statut pa da je v fazi spreminjanja. Ministrstvo je odlok o ustanovitvi spremenilo septembra letos, torej leto dni po tem, ko so bili opozorjeni na neskladje. V odloku so opredelili dvotirno vodenje, kar pomeni, da bosta funkciji direktorja in strokovnega direktorja v prihodnje ločeni. Tako je navedeno tudi v statutu, ki pa ga nameravata ustanovitelj in svet zavoda še spremeniti. »Ko bo statut usklajen s člani sveta zavoda in ga bo potrdilo ministrstvo, bo svet zavoda izvedel javni razpis za direktorja in za strokovnega direktorja,« pravijo na Ministrstvu za zdravje in dodajajo, da je svet zavoda na 5. redni seji 15. septembra sprejel V javnem zavodu bodo uvedli dvotirni sistem vodenja. V prihodnje bodo imenovali direktorja in strokovnega direktorja. sklep, da se dosedanji vršilki dolžnosti direktorice Majdi Keček mandat za šest mesecev oziroma do imenovanja novega direktorja podaljša. Kdaj bodo imenovali novega direktorja (strokovnega in poslovodnega) ter kdaj sploh bo objavljen razpis za delovni mesti, ni znano. Glede na to, da je ministrstvo za spremembo ustanovitvenega odloka potrebovalo leto dni, se to najverjetneje ne bo zgodilo še tako kmalu. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je Majda Keček na čelu ormoške bolnišnice 15 let, od leta 2001. 27. julija 2015 je izpolnila pogoje za upokojitev. Mandat se ji je iztekel 20. septembra 2015. Ker so razpis za izbiro direktorja zaradi neusklajenosti aktov razveljavili, od 21. septembra 2015 zavod vodi kot vršilka dolžnosti direktorice. Glede na počasnost ukrepanja ustanovitelja bo tako ostalo vsaj še nekaj časa. Sicer pa dodajmo, da se je Kečkova, kljub temu da je izpolnjevala pogoje za upokojitev, prijavila na lani objavljeni razpis in se potegovala še za en direktorski mandat v ormoški bolnišnici. Mojca Zemljarič Foto: MZ 6 Štajerski Podravje petek • 2. decembra 2016 Slovenija, Podravje • Že 16. leto selitveni prirast državljanov Slovenije negativen Število prebivalcev Spodnjega Podravja se Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2015 že 16. leto zapored negativen: lani se je namreč iz države odselilo 5.899 več oseb, kot že 17. leto zapored pozitiven: tako se je priselilo 6.406 več oseb, kot se jih je odselilo. V nadaljevanju predstavljamo še podatke o selitvenem Selitve po občinah v letu 2015 Priseljeni Odseljeni v tujino 1 drugih občin druge občine Skupni selitveni prirast Benedikt 9 17 110 84 18 Cerkvenjak 15 20 84 95 -16 Cirkulane 16 29 115 145 -43 Destrnik 5 23 107 124 -35 Dornava 8 31 104 109 -28 Gorišnica 22 19 178 174 7 Hajdina 16 31 166 188 -37 Juršinci 2 16 99 86 -1 Kidričevo 29 47 271 292 -39 Lenart 20 39 469 362 88 Majšperk 22 14 196 161 43 Makole 1 7 78 80 -8 Markovci 10 16 162 154 2 Miklavž na Dravskem polju 35 25 355 294 71 Ormož 38 55 441 495 -71 Podlehnik 9 4 94 89 10 Poljčane 10 22 197 188 -3 Ptuj 223 253 1003 929 44 Slovenska Bistrica 97 113 863 827 20 Središče ob Dravi 6 13 85 7 CD -1 Starše 13 22 157 143 5 Sveta Ana 3 7 104 112 -12 Sveta Trojica v Slov. goricah 4 9 83 82 -4 Sveti Andraž v Slov. goricah 3 12 44 38 -3 Sveti Tomaž 0 3 85 81 1 Trnovska vas 6 7 71 45 25 Videm 13 22 233 238 -14 Zavrč 90 63 71 95 3 Zetale 2 6 38 52 -18 SKUPAJ 727 945 6063 5841 4 Po podatkih državnega statističnega urada se je v letu 2015 v Slovenijo skupaj priselilo 15.420 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 14.913. V primerjavi z letom 2014 je bilo število priselitev višje za 11 %, število odselitev pa za 4 %. Selitveni prirast je bil tokrat v nasprotju z letom prej pozitiven: priselilo se je 507 oseb več, kot se jih je odselilo. Glede državljanov Slovenije pa so podatki precej bolj skrb vzbujajoči: »Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2015 že šestnajsto leto zapored negativen: v letu 2015 se je iz države odselilo 5.899 oseb več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že sedemnajsto leto zapored pozitiven: v letu 2015 se je v Slovenijo priselilo 6.406 oseb več, kot se jih je iz nje odselilo.« Kot še ugotavljajo na Sursu, se je lani največ slovenskih državljanov v Slovenijo priselilo iz Nemčije in Avstrije (17 oz. 16 %), sledile pa so Hrvaška, Italija in Švica. Med tujci pa se jih je največ v lanskem letu priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (37 % vseh priseljenih tujih državljanov), za naj- več preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Hrvaška in Makedonija. Od državljanov Slovenije, ki so se v lanskem letu odselili iz Vir: SURS Slovenske gorice, Lenart • Kdo bo skrbel za odpadke? Mariborska Snaga se je pritožila Čeprav se je razpis za podelitev koncesije iztekel že maja, izbranega ponudnika, ki bo naslednjih 15 let opravljal zbiranje in obdelavo komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov na območju šestih lenarških občin, še nimajo. Bo postopek končan v začetku naslednjega leta? Predsednika strokovne komisije, ki vodi postopek razpisa, Martina Breznika smo še povprašali, kako odgovarjajo na očitke Snage glede »zmotne nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s področja priznavanja sposobnosti«, a je bil z informacijami skop: »Postopek je v teku, zato ga v tem trenutku ne moremo komentirati.« Je pa povedal, da naj bi koncesijo podelili predvidoma v začetku naslednjega leta. / Občine UE Lenart (Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica v Slov. goricah) so skupni razpis za opravljanje gospodarske javne službe za ravnanje s komunalnimi odpadki (zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin) na spletnih straneh vseh delujočih občin in v uradnem listu objavile v začetku aprila letos. Do roka za izdajo, 3. maja, sta se prijavila dva ponudnika. Poleg prijave podjetja, ki že izvaja to gospodarsko javno službo, Saubermacher Slovenija, ki je v ponudbi nastopilo skupaj z Javnim podjetjem Center za ravnanje z odpadki Pucon-ci (CEROP), še konzorcij podjetij Snaga iz Maribora in Kostak, komunalno in gradbeno podjetje iz Krškega. A upravne odločbe o podelitvi koncesije še niso izdali. Po konkurenčnem dialogu je namreč strokovna komisija, ki vodi postopek razpisa, sestavljena iz predstavnikov vseh sodelujočih šestih občin, v prvi fazi ugotavljanja sposobnosti ponudbo mariborske Snage s partnerjem Kostak zavrnila. Zakaj, smo povprašali direktorja občine Lenart Martina Breznika, sicer predsednika strokovne komisije, a je skopo odgovoril, da zavrnitve ne morejo komentirati, ker je postopek v teku in ni pravnomočen. Že tako dolgotrajni postopek se je dodatno zavlekel, saj se je Snaga zoper zavrnitev pritožila. »Pritožili smo se zaradi napačne oz. neuporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil upravnega postopka, zlasti pa zmotne nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz področja priznavanja sposobnosti. Strokovna komisija je namreč ugotovila, da nihče od prijaviteljev v skupni prijavi (Snaga se je prijavila s partnerjem Kostak, d. d.) ne izpolnjuje pogojev za opravljanje javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Za izpolnjevanje tega pogoja bi moral imeti vsaj eden od partnerjev v skupni prijavi oko-ljevarstveno dovoljenje za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov. Iz navedenega razloga tako strokovna komisija skupni prijavi, ki sta jo predložila Snaga, d. o. o., in Kostak, d. d., ni priznala sposobnosti za nadaljevanje postopka za podelitev koncesije, saj naj ne bi izpolnjevala bistvenega pogoja za podelitev koncesije,« so pojasnili na mariborskem podjetju Snaga in v nadaljevanju še dodali: »Faza iskanja sposobnosti ponudnikov v javnem razpisu je namenjena prav temu, da se ugotavlja sposobnost ponudnikov, ki se izkaže z vloženo ponudbo in priloženo dokumentacijo. V tej fazi je Snaga v skupni ponudbi z družbo Ko- stak, d. d., in v zahtevani dopolnitvi podala sledeče dokumente: potrdilo vpisa v evidenco zbiralcev odpadkov za izvajalca Snaga, d. o. o., OVD za obdelavo za izvajalca Kostak, d. d., pogodbo o sodelovanju pri izvedbi javnega naročila javnih naročnikov občin Lenart, Benedikt, Sveti Jurij, Sveta Ana, Cerkvenjak, Sveta Trojica med Kostak, d. d., in komunalo Trebnje in OVD za odstranjevanje Komunale Trebnje. Iz naše navedene dokumentacije jasno izhaja, da je ponudnik (Snaga s partnerjem Kostak) sposoben v celoti izpolniti zahteve za podelitev vseh treh nerazdružno razpisanih koncesij, katerih podlaga je 149. člen Zakona o varstvu okolja, kjer so opredeljene tri javne službe za področje ravnanja s komunalnimi odpadki.« Kako bo na pritožbo odločil prvostopenjski organ, ki ga sestavljajo župani vseh šestih občin, še ni znano. Na naše vprašanje, ali bodo v primeru negativnega odgovora pravico iskali na upravnem sodišču, pa so nam s podjetja Snaga odgovorili, da odločitve o tem še niso sprejeli. Monika Levanič Kako bo v zvezi s pritožbo Snage odločil prvostopenjski organ, še ni znano Občinam iz območja UE Lenart bo letos potekla veljavna koncesijska pogodba za ravnanje s komunalnimi odpadki. Občine so skupni razpis za podelitev koncesije za naslednjih 15 let objavile v začetku aprila letos, a kon-cesionarja še niso izbrale. Do podelitve bodo z aneksom podaljšali obstoječe pogodbeno razmerje. To dejavnost je sicer v zadnjih desetih letih opravljalo podjetje Saubermacher Slovenije. Saubermacher Slovenija je zdaj nosilec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki na širšem lenarškem območju. FOTO: SM petek • 2. decembra 2016 Podravje Štajerski 7 Skupni selitveni prirast v zadnjih petih letih konstantno znižuje se jih je priselilo. Nasprotno pa je bil selitveni prirast tujih državljanov gibanju v občinah Spodnjega Podravja z Bistriškim. # 1 svoje države, jih je kar četrtina (26 %) odšla v Avstrijo, sledile so Nemčija (21 %), Švica in Hrvaška. Od tujcev, živečih v Sloveniji, pa je za največ teh oseb postala država njihovega novega prebivališča Bosna in Hercegovina (20 %), Hrvaška (12 %), Srbija (11 %) in Nemčija (l0 %). Kar 11.900 notranjih selitev Preverili smo, kakšna je slika selitvenega gibanja v naših občinah Spodnjega Podravja z Bistriškim. Kot kažejo podatki za lansko leto, se je v vseh 29 občinah, ki smo jih vzeli pod drobnogled, skupaj priselilo 6.790 prebivalcev, odselili pa so se le štirje manj, torej 6.786. Od tega je bilo registriranih kar 11.904 notranjih selitev. Največji selitveni prirast med analiziranimi občinami je zabeležen v občini Ptuj; v to občino so se namreč iz drugih občin preselili 1.003 prebivalci; sledijo občine Slovenska Bistrica (863), Lenart (469), Ormož (441) in Miklavž na Dravskem polju (355). Precej podobna situacija je tudi pri odselitvah. Namreč največ prebivalcev se je odselilo v druge občine iz občin Ptuj (929), Slovenska Bistrica (827), Ormož (495), Lenart (362) in Miklavž pri Ormožu (294). 253 Ptujčanov šlo na tuje V letu 2015 pa je bilo v občinah Spodnjega Podravja z Bistriškim 1672 zunanjih selitev, od tega 727 priselitev ter 945 odselitev, kar pomeni, da je bilo število odselitev višje za 30 %. Največji selitveni prirast so zabeležili na Ptuju; v to občino se je namreč priselilo 223 prebivalcev iz tujine. Sledi Slovenska Bistrica s 97 priselitvami, z le sedmimi manj pa haloška občina Zavrč. Podobno sliko kažejo tudi odselitve v tujino. Največ, kar 253 Ptujčanov je novo priložnosti poiskalo na tujem. Več kot enkrat manj, in sicer 113 odselitev v tujino, so zabeležili v Slovenski Bistrici, 63 pa v Za-vrču. Sledi Ormož, od koder se je lani 55 prebivalcev odselilo na tuje. Občina | 2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ Benedikt 35 -16 35 -7 18 65 Cerkvenjak -29 -1 13 46 -16 13 Cirkulane 7 21 31 1 -43 17 Destrnik -21 -50 23 -37 -35 -120 Dornava 39 -51 -11 18 -28 -33 Gorišnica 23 18 -15 -24 7 9 Hajdina -13 -26 -18 -2 -37 -96 Juršinci 7 30 11 -23 -1 24 Kidričevo 12 -38 -24 -65 -39 -154 Lenart 69 -11 74 54 88 274 Majšperk -40 -51 -56 4 43 -100 Makole 15 -52 -20 3 -8 -62 Markovci -18 5 -40 -15 2 -66 Miklavž na Dravskem polju 100 13 22 -8 71 198 Ormož -19 -21 -56 29 -71 -138 Podlehnik -13 15 -8 -40 10 -36 Poljčane 66 22 -16 9 -3 78 Ptuj -4 -160 -105 -37 44 -262 Slovenska Bistrica 163 -97 -65 106 20 127 Središče ob Dravi 9 -20 -48 -17 -1 -77 Starše -16 -41 -12 -11 5 -75 Sveta Ana -2 -3 -15 -11 -12 -43 Sveta Trojica v Slov. goricah 9 -19 -7 -31 -4 -52 Sveti Andraž v Slov. goricah -38 -33 17 -1 -3 -58 Sveti Tomaž 33 1 -35 -23 1 -23 Trnovska vas 6 -9 -1 -32 25 -11 Videm 14 -33 -35 -91 -14 -159 Zavrč 39 80 27 -49 3 100 Zetale 34 -11 4 -5 -18 4 Selitveni prirast negativen V nadaljevanju predstavljamo še podatke o selitvenem gibanju prebivalstva v zadnjih petih letih skupaj za 29 občin Spodnjega Podravja z Bistriškim. Po statistiki sodeč je v več kot polovici občin, natančneje 17, skupni selitveni prirast v zadnjem pet-letju negativen. Ta je najvišji v občini Ptuj, kjer se je v zadnjih petih letih skupaj odselilo 262 prebivalcev več kot se jih je priselilo. Sledi haloška občina Videm, kjer se je število občanov na račun selitev zmanjšalo za 159, nato pa občina Kidričevo s skupnim selitvenim prirastom -154. Izrazito negativen naravni prirast v zadnjih petih letih skupaj izkazujeta tudi občini Ormož (-138), Destrnik (-120) ter Majšperk (-100). Na drugi strani pa največje pozitivno selitveno gibanje beležijo v občini Lenart. V občino se je namreč v zadnjem petletju skupaj priselilo 274 več prebivalcev kot odselilo. Na drugem mestu je občina Miklavž na Dravskem polju s skupnim selitvenim prirastom 198, sledi Slovenska Bistrica, kjer se je od leta 2011 pa do 2015 skupaj priselilo 127 prebivalcev več, kot se jih je odselilo. Na četrtem mestu je haloška občina Zavrč, in sicer s pozitivnim selitvenim prirastom 100, nato pa Poljčane (78). Monika Levanič VIR: SURS Foto: CG Ormož • Mrežni podjetniški inkubator Pet let uspešnega dela, letos sedem novih zaposlitev Mrežni podjetniški inkubator v Ormožu deluje že pet let, trenutno pa združuje osem podjetij, ki nudijo 17,5 zaposlitve. Kapaciteta zgradbe na Vrazovi ulici ne zadostuje vsem potrebam, zato eno podjetje deluje v prostorih Ljudske univerze Ormož, eno pa na Kerenčičevem trgu. Letos so se inkubatorju pridružila štiri podjetja. Direktor Zlatko Zadravec pravi, da je bil inkubiranim podjetjem zelo naklonjen državni razpis, objavljen avgusta, na katerem je bil uspešen tudi Zavod 100% naravno, ki je prejel nepovratna sredstva. Dodatne možnosti vidijo v okviru nove finančne perspektive, pa tudi v dejstvu, da je začela delovati ormoška LAS, ki bo podpori podjetništvu namenila precej pozornosti. Prvi razpis je LAS že objavila, podjetništvu bo precej naklonjen razpis, ki bo objavljen predvidoma spomladi. Zadravec tako podjetnike poziva, da se v inkubator vključijo čim prej in ne čakajo na zadnji trenutek. V Ormožu je svojo enoto pred kratkim odprlo tudi podjetje EKO, ki je julija letos dobilo pozitivno odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da je vpisano v razvid zaposlitvenih centrov. Podjetje je registrirano za dejavnost na področju ravnanja z odpadki, obnove, razstavljanja in predelave izdelkov ter priprave na recikliranje. Kot je pojasnila prokuristka Marinka Vovk, so delovne proce- se prilagodili tako, da jih lahko izvajajo osebe na zaščitenih delovnih mestih, v tem zaposlitvenem centru pa je delo dobilo sedem ljudi - pet invalidov in dva strokovna delavca. Od oktobra dalje tako izvajajo posebne dejavnosti, ki so prilagojene invalidom. Zaposleni predelujejo izdelke, namenjene za odpad, ki so tako spet tržno zanimivi. Ormož se tako po njenih besedah pridružuje mreži aktivnosti zmanjševanja odpadkov, saj imajo občani vsak dan možnost preko Komunalnega podjetja oddati materiale, ki jih več ne potrebujejo ali pa jih prinesejo neposredno v Center ponovne uporabe. Kje bo pristal Mrežni inkubator po stečaju IGD Holermuosa? Sicer pa se Mrežni inkubator v Ormožu srečuje tudi s prostorskimi problemi. Stavba, v kateri deluje, je namreč v lasti družbe IGD Holermuos v stečaju in bo šla na dražbo. Zato Zlatko Zadravec upa, da bo tudi lokalna skupnost začutila obveznost do obstoj e-čih delovnih mest in zagotovila primerne prostore za njihov nadaljnji obstoj. ''Upam, da se bo v procesu licitacije tega premoženja našel lastnik, ki bo omogočal nadaljevanje našega delovanja. V veliko veselje bi mi bilo, če bi to storila Občina Ormož, ki je tudi največji financer naših aktivnosti. Če bi ta zgradba postala javna last, bi se občutno zmanjšali stroški delovanja inkubatorja, pridobili pa bi tudi dodatne prostore, ki jih res potrebujemo. Posebej kritična je lokacija na Ljudski univerzi, ki prostore potrebuje za izvajanje lastnih projektov,'' pravi. Ob tem dodaja, da podjetniški inkubator ni kratkoročni, ampak večletni projekt, saj podjetja v inkubatorju ostanejo do pet let. Nobenega podjetja sicer ne želijo izločiti iz inkubatorja, a če se ne bo pojavila primerna prostorska rešitev, bodo morali po petih letih komu tudi odpovedati najemno pogodbo, saj imajo prednost nova podjetja. 9 ^IJBLIKA fc^A REPUBLIKA SLOVENIJA VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic (Fotografija: Stane Jerko) Varuhinja človekovih pravic na Ptuju Sreda, 14. 12. 2016 Prostori Mestne občine Ptuj Mestni trg 1 Pogovor z varuhinjo in svetovalci ter prijava kršitev človekovih pravic Prijavite se na 030 720 225 do 12. 12. 2016 do 15. ure *Če potrebujete tolmača za znakovni jezik, nam sporočite v pisni prijavi na info@varuh-rs.si. Zaposlitveni center Ormož - izdelki, ki bi sicer pristali med odpadki, ponovno postanejo uporabni. Foto: NS 8 Štajerski Podravje petek • 2. decembra 2016 Markovci • (Tudi) gradnja krožišč se bo začela z lepim vremenom Krozisci naj bi izboljšali prometno varnost Izgradnja krožišč v Markovcih pri Kmetijski zadrugi in pri trgovini Špic bo povečala prometno varnost v slabo preglednih križiščih, so prepričani na občini. Tako so z direkcijo za infrastrukturo pristopili k projektu, vrednem nekaj manj kot milijon evrov. Občina bo prispevala petino. Oba bo zgradilo Cestno podjetje Ptuj, ki je med tremi podjetniki, še Strabag in Asfalti Ptuj, podalo najcenejšo ponudbo, in sicer v višini 943.039 evrov. Vrednosti ponudb neizbranih podjetij sta 1,4 milijona evrov (Strabag) in 1,17 milijona evrov (Asfalti Ptuj). »Izvajalec del bo uveden v posel in bo začel izvajati pripravljalna dela (pridobitev dovoljenja za zaporo, priprava tehnološke dokumen- Deleži sofinanciranja RS Občina Markovci Spuhlja - pri KZ Rekonstrukcija križišča 78 % 22 % Cestna razsvetljava 100 % 0 % Načrt elektro del 100 % 0 % Prestavitev vodovoda 67 % 33 % Gradbeni odpadki 100 % 0 % Markovci - pri Špicu Rekonstrukcija križišča 100 % 0 % Ureditev kolesarske steze 100 % 0 % Ureditev avtobusnega postajališča 100 % 0 % Rekonstrukcija lokalne ceste 0 % 100 % Ureditev pločnik 100 % 0 % Ureditev izvoza s parkirišča 0 % 100 % Rekonstrukcija javne poti 0 % 100 % Cestna razsvetljava 0 % 100 % Izvedba del zaščite in prestavitve komunalnih vodov (vodovod, TK, KRS) 84 % 16 % Vir: Direkcija za infrastrukturo tacije ...). Začetek izvajanja del je odvisen od vremenskih razmer, zaključek del pa je predviden v obdobju enega leta po podpisu pogodbe. Skladno s posegom bosta Direkcija RS za infrastrukturo in Občina Markovci do gradnje pridobili potrebna zemljišča,« so odgovorili z direkcije. Dodali so, da je ocenjena vrednost potrebnih zemljišč 20.919 evrov ter da so pridobili soglasje za poseg za približno 60 % zemljišč, ki so potrebna za izvedbo investicije. »Z lastniki, ki so že dali soglasja za odkup, FOTO: Mojca Zemljane je postopek sklepanja pogodbe trenutno še v teku, zato izplačila odškodnin še niso bila izvedena. Lastnikom zemljišč, ki so podali pripombe na ponudbo za odkup in zahteve za dodatna pojasnila, smo te podali, zato v kratkem ob sodelovanju Obči- ne Markovci pričakujemo tudi ureditev razmerij s preostalimi lastniki zemljišč. Del območja, ki je predviden za gradnjo, pa je v postopku geodetske odmere, zato lastnikom teh zemljišč ponudbe za odkup še niso bile posredovane. Skladno z dogovorom z Občino Markovci bo izvedba del potekala fazno, glede na pridobljena zemljišča,« so pojasnili. Delež stroškov, ki jih mora pokriti občina, znaša 20 odstotkov oziroma 170.897 evrov. Direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko je pojasnila, da občina v celoti pokriva strošek projektne dokumentacije kroži-šča pri KZ Ptuj in strošek zemljiško pravnih zadev tega krožišča, prav tako naj bi prispevala 33 % denarja za stroške prestavitve vodovodnega omrežja, v celoti naj bi poravnala stroške uvozov na lokalne ceste in parkirišča ter prispevala še 22 % k izgradnji krožišča, to je strošek izgradnje pločnika oziroma kolesarske steze. Mojca Vtič Majšperk • Brezplačna izmenjava igrač TUdi rabljena igrača razveseli Bliža se čas obdarovanja in otroci že razmišljajo, kaj bi si zaželeli od Miklavža, Božička, dedka Mraza. Da bi staršem pomagali pri nakupu ali izbiri igrač, je krajevna organizacija Rdečega križa Majšperk organizirala izmenjavo rabljenih igrač. »Igrača, ki je morda neki otrok ne potrebuje ali je ne uporablja več, lahko razveseli koga drugega. Namen izmenjave igrač, ki smo jo letos priredili prvič, je ravno ta, da starši oziroma otroci igrače, ki jih ne potrebujejo, prinesejo in si brezplačno vzamejo drugo. Igrače, ki jih bomo zbrali in ne bodo našle novega lastnika, bomo predali Zvezi prijateljev www.tednik.si n Stajerskítednik Stajerskitednik Mladine, Rdečemu križu Slovenije, nekaj igrač pa bo vzel tudi majšperški vrtec,« je povedala Brigita Godec Bezjak iz maj-šperške krajevne organizacije Rdečega križa. Ob tem Godec Bezjakova poziva, da naj občani in občanke igrače, ki otrokom niso potrebne, a so še uporabne in služijo svojemu namenu, prinesejo na tržnico na Bregu tudi to soboto, 3. decembra, med 9. in 11. uro. Vabilu krajevne organizacije na prvo izmenjavo igrač, ki je bila zadnjo soboto v novembru, se je odzvala Vera Čas Hajšek s Sestrž. »Že dolgo smo doma razmišljali, da imamo nekaj preveč igrač. Tovrstna prireditev je priložnost, da igrače, ki jih ne potrebujemo, delimo z drugimi. Igrače, ki so pralne, sem oprala, druge sem očistila. Škoda bi bila, če bi jih vrgla vstran.« Tovrstno idejo pozdravlja tudi županja Darinka Fakin, ki je povedala, da gre za dogodek, ki staršem in otrokom daje možnost, da si izmenjajo igrače. »Izmenjava igrač je brezplačna, kar še posebej pozdravljamo. Upamo, da se bodo občani opogumili, da bodo igrače prinesli in jih tudi prišli iskat. Prav je, da dobijo igrače tisti otroci, ki jih potrebujejo.« Mojca Vtič Videm • Obnova mrliške vežice Leskovec »Objekt nam je lahko v ponos« Na andraževo nedeljo so v Zgornjem Leskovcu odprli obnovljeno in dograjeno mrliško vežico. Urejanje leskovškega pokopališča se zdaj nadaljuje z gradnjo opornega zidu, ki ga bodo predvidoma končali prihodnje leto. Nekaj desetletij staro vežico so v celoti prenovili, od fasade do ostrešja, ob tem pa so povečali poslovilni prostor za obiskovalce pogrebnih slovesnosti, ki je bil prej precej utesnjen. Investicija (dograditev, obnova, oprema, zunanja ureditev, projektna dokumentacija in nadzor) je stala okoli 174.000 evrov, v celoti pa jo je financirala videmska občina. Obnova je bila zajeta v občinskih proračunih v letih 2015 in 2016, letos pa so investicijo zaključili. Župan Vidma Friderik Bračič je poudaril: »Prostoru za zadnje slovo od naših svojcev smo namenili posebno pozornost. Veliko smo tehtali, kako in kaj, obravnavali smo različne verzije objekta. K sodelovanju smo povabili župnika, mnenji sta podala tudi krajevna skupnost in občinski svet, možnost sodelovanja pa so imeli tudi preostali občani. Na tem izjemno pomembnem prostoru smo uredili objekt, ki nam je lahko v ponos.« Predsednica Krajevne skupnosti Leskovec Mateja Vidovič je povedala: »Odločili smo se, da uradno odprtje mrliške vežice izpeljemo na praznovanje ob godu našega župnijskega zavetnika, sv. Andraža. Pomembna pridobitev namreč kljub svoji neprijetni naravi sodi v naš vsakdan in je del našega življenja.« Na otvoritveni slovesnosti so zapeli ljudski pevci Mejaši in ženska vokalna skupina Kulturnega društva Leskovec pod vodstvom Srečka Zavca. Vežico sta blagoslovila župnik Edi Vajda in upokojeni mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Na leskovškem pokopališču, blizu vežice, zdaj gradijo še oporni zid. Župan je pojasnil: »Na enem delu zemljišča se je pokazal plaz, ki bi lahko ogrozil pokopališče, zato smo morali projektirati oporni zid. Za investicijo bomo namenili okoli 24.000 evrov.« Oporni zid bo predvidoma končan prihodnje leto. Eva Milošič Foto: Mojca Vtič Obiskovalci otvoritvene prireditve so se v procesiji odpravili v cerkev sv. Andraža, kjer so nadaljevali s sveto mašo, dogodek pa sklenili s pogostitvijo v gasilskem domu. Foto: EM petek • 2. decembra 2016 Podravje Štajerski 9 Slovenija • Naziv inovativnega mladega kmeta letos na Dolenjsko V kmetijstvu nikoli ni enostavno, a je mogoče z močno voljo in trudom marsikaj doseči Lani je naziv inovativnega mladega kmeta prejel slovenjebistriški vinogradnik Matjaž Frešer, letos je inovativni mladi kmet postal Toni Kukenberger. Iz Društva podeželske mladine Spodnje Podravje sta na jubilejnem izboru barve domačega društva zastopala Barbara Petrič iz Brezule pri Racah in Boštjan Kosec iz Malega Brebrovnika. Barbara, inženirka vrtnarstva in kra-jinarstva, se na kmetiji trudi, poleg osnovne dejavnosti, ki je reja prašičev, izvajati paleto aktivnosti v sklopu dopolnilne dejavnosti na kmetiji. »Predlagal me je mariborski kmetijski zavod in zame je uspeh že, da sem se uvrstila med nominirance, saj izhajam iz manjše kmetije. To nam je dalo novega zagona, porodile so se nove ideje. Zagotovo pa ta prireditev dokazuje, da tudi mladi delamo na kmetijah, pomaga pri prepoznavnosti, iskanju novih strank.« Petričeva je še dodala, da v kmetijstvu nikoli ni enostavno, vendar pa je mogoče z močno voljo marsikaj doseči. Tudi v kmetijstvu so inovacije in dobre prakse sodelovanja Boštjan Kosec, ki gospodari na ekokmetiji, je poleg večje investicije v prenovo hleva za govedo in konje izvedel tudi več izboljšav pri kmetijski mehanizaciji. Med drugim je trosilnik za mineralna gnojila predelal na elektromotor, iz nekdanje prikolice za tovornjak je izdelal mobilno sušilnico za bale, kjer je mogoče naenkrat sušiti devet okroglih bal, pri čemer bo mogoče prihraniti 15 % energije za sušenje, je o Koščevi ideji zapisal Jože Murko iz KGZ zavoda Ptuj. Ormoški mladi kmet pa je povedal, da se je za sodelovanje na izboru odločil, ker je želel javnosti predstaviti primer dobre prakse in konkreten primer sodelovanja in povezovanja dveh konkurenčnih kmetij, kmetij Kosec in Zadravec. »Pričakovali smo, da bo komisija naš trud in delo tudi prepoznala, saj je to v skladu s smernicami kmetijske politike, ki spodbuja sodelovanje, prenos znanja, kolektivne naložbe.« Po oceni komisije je letos ta naziv pripadel Toniju Kukenbergerju. »Toni je moj zelo dober prijatelj in ima jasno vizijo, zelo dobre izdelke. Čestitke in uspešno pot,« je inovativnemu kmetu 2016 zaželel Boštjan Kosec. O projektu pa je Kosec dejal, da podpira tovrstno akcijo zveze podeželske mladine in kmetijske zbornice, saj da ta izbor za inovativnega kmeta izpostavlja primere dobrih praks. »Izpostavi, kaj je dobrega v kmetijstvu in s tem pokaže, da v kmetijstvu ni vse slabo, kot je pogosto občutek. Ob tem nagovarja mlade kmete, morda celo kakšnega prepriča, da začne razmišljati o prevzemu kmetije.« Komisija ima iz leta v leto težjo nalogo Naziv inovativni mladi kmet za leto 2016 je predsednik države Borut Pahor konec novembra svečano podelil mlademu gospodarju Toniju Kukenbergerju iz DPM Trebnje. Na kmetiji Kuken- berger dve tretjini pridelanega ekološkega senenega mleka predelajo v mlečne izdelke, preostalo pa prodajo KZ Trebnje, in sicer po ceni za konvencionalno pridelano mleko, s čimer izgubljajo del zaslužka, a druge izbire nimajo, saj tam trenutno nihče ne pobira ekološkega mleka. Živali pasejo in za potrebe molže je razvil mobilno molzišče na prikolici. Naenkrat lahko molzejo štiri krave. Andreja Krt Stopar, predsednica komisije za izbor inovativnega mladega kmeta, je ob razglasitvi poudarila, da ima komisija iz leta v leto težjo nalogo določiti, kdo je prvi med dobrimi, saj da vsi izkazujejo veliko mero inovativ-nosti, iznajdljivosti na tržnem in delovnem vidiku. Najboljšega so izbrali na vrednotenju njegovih idej, ki prinašajo dolgoročno korist. Dejala je, da je komisija enotno odločila, da je inovativnost zmagovalca vredna posnemanja. Inovativni mladi kmet Anton Ku-kenberger se je zahvalil KGZS in Zvezi slovenske podeželske mladine, da so se odločili organizirati izbor. Povedal je, da je počaščen, ganjen in vesel naziva. Mojca Vtič Foto: ZSPM Zavrč • Projekt Jabolko Dišalo je po jabolčnih zavitkih Društvo gospodinj občine Zavrč je tudi letos v kulturnem domu v Goričaku pripravilo projekt Jabolko; gospodinje so se pomerile v lupljenju jabolk in peki jabolčnih zavitkov. Sodelovalo je 11 društev gospodinj, kmetic in žena iz sosedskih krajev, ekipo vsakega od njih pa sta praviloma sestavljali dve tekmovalki. V lupljenju jabolk sta se najbolje odrezali tekmovalki iz Društva gospodinj Cirkulane. Vsi jabolčni zavitki so bili odlični, zmagal pa je štrudelj Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s Društva kmetic mestne občine Ptuj. Za nagrade najboljšim sta poskrbeli članici završkega društva: Zinka Težak je pripravila pečeno košaro iz testa, Vesna Lorbek pa je iz rož iz krep papirja izdelala veliki jabolki. Gostiteljice so vse tekmovalke obdarile še z domačim jabolčnim kisom. Predsednica društva gospodinj iz Zavrča Irena Kokot pojasnjuje, da projekt pripravljajo že približno desetletje: »Najprej smo organizirale tekmovanje v lupljenju jabolk, lani pa smo temu dodale še peko jabolčnih zavitkov, pri katerih ocenjujemo okus, vonj in obliko štrudljev, pa tudi kakovost testa. Res pa je, da ima vsak svoj okus.« Kulturni dom Zavrč je svoje ime, Hiša festivala jabolk, dobil prav po projektu završkih gospodinj. S pomočjo evropskih sredstev so ga prenovili in lani znova odprli, okoli njega pa so zasadili jablane. Jabolk bo tako dovolj tudi za jabolčne zavitke prihodnjih let... Eva Milošič Foto: Marjana Logar Kelc Dogodek je bil odlično obiskan; v spretnostih lupljenja in peke se je pomerilo 23 gospodinj. Kidričevo • Državno srečanje Društev mladi gasilec Tekmovalo več kot sto udeležencev Gasilska zveza Slovenije (GZS) je v sodelovanju z OŠ Kidričevo in Gasilsko zvezo Kidričevo v soboto, 19. novembra, v športni dvorani v Kidričevem organizirala 36. srečanje Društev mladi gasilec. Društva mladi gasilec združujejo interesne skupine na temo gasilstva, ki delujejo v okviru osnovnih šol - na primer v obliki krožkov. Namen njihovega delovanja je izobraževanje mladih o pomenu preventivnega ravnanja, prve pomoči, organizacije zaščite in reševanja ... Tema tokratnega srečanja v Kidričevem je bila »Naš gasilski dom«. Srečanja se je udeležilo 34 ekip. Posamezno ekipo sestavljajo trije tekmovalci in dva mentorja. V starejši kategoriji je tekmovalo 16 in v mlajši 18 ekip. Sodniški zbor je štel 15 članov. Iz podravske regije se je srečanja udeležila ekipa Destrnik-Trnovska vas. Mladi gasilci so se pomerili v praktičnih veščinah in teoretičnih znanjih. Opravljali so naloge s področja prve pomoči, test iz požarne preventive ter različne spretnostne vaje, kot so izbira gasilnika, vezanje vozlov, met torbice v začrtan krog, spajanje cevi na trojak, spoznavanje gasilskega orodja in podobno. Pred začetkom tekmovanja sta mlade gasilce pozdravila predse- dnik podravske regije Janez Merc in predsednik Mladinskega sveta GZS Uroš Leskovar. Ob koncu tekmovalnega dne so učenci podružnične osnovne šole Lovrenc na Dravskem polju pripravili krajši kulturni program. Na razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj so se udeležencem tekmovanja pridružili predsednik GZS Jošt Jakša, župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ravnateljica OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak in poveljnik GZ Kidričevo Franc Frangež. Mojca Zemljarič V sklopu tekmovanja so ekipe izdelale makete svojih gasilskih domov. Foto: MZ 10 Štajerski Kultura petek • 2. decembra 2016 Ptuj • Izjemna pridobitev ptujskega muzeja V zbirki zdaj tudi Pelizonova viola Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO) je v slavnostni dvorani ptujskega gradu predstavil novo izjemno pridobitev za svojo zbirko glasbil. Februarja letos so v ptujskem muzeju predstavili pozitiv (orgle) Janeza Frančišča Janečka iz sredine 18. stoletja, zdaj pa jim je s sredstvi Ministrstva za kulturo (MK) uspelo odkupiti za slovensko zgodovino izjemno dragoceno violo goriškega goslarja Antona Pelizona iz leta 1843. V muzeju so pojasnili, da glasbilo visok status uživa tako zaradi svetovno priznanega izdelovalca kakor tudi zaradi svoje provenience: »Viola, ki jo je mojster Pelizon izdelal za duhovnika Franca Ksaverja Mer-cino, je bila namreč vseskozi v rokah slovenskih izvajalcev. Med drugimi je nanjo kar štiri desetletja igral skladatelj in slikar Saša Šantel.« PMPO hrani in razstavlja najbogatejšo zbirko historičnih glasbil v Sloveniji. Ta šteje okoli 300 glasbil za igranje umetne in ljudske glasbe, med njimi pa je tudi redkost svetovnega pomena, rimska dvojna piščal iz 2. ali 3. stoletja. Kustodinja kulturnozgodovinskega oddelka ptujskega muzeja Tatjana Štefanič je poudarila: »Veliko pozornosti namenjamo aktivnemu zbiranju instrumentov slovenskih izdelovalcev, zato smo posebej veseli, če pridobimo glasbilo domačega mojstra, ki ga v zbirki še nimamo zastopanega.« Igral je Godalni kvartet Feguš; Andreja Feguša na Pelizonovi violi so spremljali še bratje Filip, Simon Peter in Jernej. Direktor muzeja Aleksander Lorenčič je pojasnil, da se strokovnjaki PMPO ne ukvarjajo le s pridobivanjem novih eksponatov, temveč tudi s proučevanjem in raziskovanjem glasbil: »Z veseljem napovem, da bo še pred koncem leta izšla monografija, ki bo osvetlila izdelovalce glasbil na Slovenskem. Tretje področje naše dejavnosti je predstavitev; vsakič, ko dobimo nov eksponat, se potrudimo, da ga tudi predstavimo in 'v praksi' pokažemo, kako zveni.« Obiskovalce dogodka je nagovorila tudi vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktora-ta za kulturno dediščino MK Ksenija Kovačec Naglič. Kako Pelizonova viola zveni, je priznani Godalni kvartet Feguš pokazal s koncertom, v muzeju pa razmišljajo tudi o koncertu v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Da je bil dragoceni instrument v pravi igralni kondiciji, ga je violist Andrej Feguš tri tedne temeljito uigraval. Zavarovanje glasbila za čas izposoje je omogočila zavarovalnica Adriatic Slovenica, za vitrino, kjer bodo novo pridobitev hranili, pa sredstva še zbirajo. Namignili so še, da si lahko v ptujski zbirki glasbil morda že kmalu obetamo novo pridobitev ... Eva Milošič Slovenija • Ta veseli dan kulture To soboto bo kultura brezplačna Ministrstvo za kulturo (MK) je leta 2000 začelo pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov ob 3. decembru, obletnici rojstnega dne Franceta Prešerna. Z leti se je pobuda preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množični kulturni dogodek. Letos se ji je pridružilo več kot 50 krajev po Sloveniji, pa tudi Bazovica pri Trstu in Opčine v italijanskem zamejstvu. Zvrstile se bodo številne kulturne prireditve, muzeji in galerije pa bodo odprli svoja vrata. Vsi dogodki bodo brezplačni, da bo kultura vsaj ta dan zares dostopna vsem. Podroben program je objavljen na spletnih straneh MK, mi pa vam predstavljamo prireditve v Spodnjem Podravju. V Knjižnici Lenart bodo ob 10. uri ob glasbenem programu predstavili pesniško zbirko Ane Svoja vrata bo na vseh lokacijah brezplačno odprl tudi Pokrajinski Anžel. V Knjižnici Franca Ksavra muzej Ptuj-Ormož. Meška Ormož bodo ob 8. uri pripravili pogovor o izkušnjah ob obiskih javnih knjižnic, šol, domov za starejše občane in lokalnih skupnosti Kvinnherad na Norveškem. Ta dan si bo zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) v gradu in grajski pristavi Ormož ter gradu Velika Nedelja mogoče ogledati brezplačno. Tudi na Ptuju bo ogled zbirk PMPO v ptujskem gradu brezplačen, pripravili bodo delavnico za družine Uganke neugnanke, ob 11. uri pa bodo v arheološkem razstavišču na Muzejskem trgu odprli razstavo Gospodarji prehodov. V Zgodovinskem arhivu na Ptuju bo ob 10. uri vodenje po razstavi Vse za zdravje in blaginjo skupnosti!, ob 11. uri pa bodo predstavili delo arhiva in razkaza-li arhivske depoje. Svoja vrata bo odprla tudi Knjižnica Josipa Vo-šnjaka Slovenska Bistrica, kjer bodo na ogled tri razstave. Eva Milošič Majšperk • Zlata maturantka Marina Gajšek Odličen uspeh je plod dela in odrekanja Sedaj že nekdanja dijakinja Srednje ekonomske šole na Ptuju Marina Gajšek iz Zgornje Sveče pri Stopercah je izobraževanje sklenila z odličnim uspehom na maturi. in zaželela: »Upam, da boste v svojem poklicu našli obilo veselja, saj če delo opravljamo z veseljem, ga lažje opravimo, ob tem pa imamo občutek, da ustvarjamo. Veliko ustvarjalnega napredka na vaši poti.« MV »Zastavila sem si takšen cilj in ga z veliko truda, učenja, sodelovanja s profesorji in odrekanja tudi dosegla,« je povedala sedaj študentka prvega letnika Fakultete za upravo v Ljubljani. O prvih mesecih v prestolnici pa je povedala: »Upravna fakulteta ima predmetnik, ki mi ustreza, prav tako pa sem se že navadila življenja v Ljubljani. Prvi teden sem se namreč počutila, kot bi bila nekje v tujini, saj se stil in ritem življenja v Halozah in prestolnici precej razlikujeta.« Županja Darinka Fakin je zlati maturantki čestitala FOTO: Mojca Vtič Zlata maturantka Marina Gajšek in županja Darinka Fakin Tednikova knjigarnica Jezičnica Jezičnica je poimenovanje za jezično žensko, pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) na strani 553 (vtikala se je v kupčijo, čeprav se, jezičnica, ni nanjo prav nič razumela). Na istem mestu piše, da je jezičnik knjižno in ekspresionistično jezičen moški pod 1 in pod 2 slovar pravi, da je jezičnik v jezikoslovju zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom. Jezičen človek je tisti, ki neumestno, gostobesedno izraža svojo nejevoljo, nesoglasje. Ob teh pomenih besedice jezičnica in ob pogledu na naslovno ilustracijo knjige večjega formata z dekličem, ki plazi nenavadno dolg jezik, se mi je dvignila radovednost: le kakšna knjiga je to? Slikanica ni, saj je debelejša knjiga, čez sto strani, tako na prvo oceno. Naslovna ilustracija je prav divja, s kontrastnimi barvami in po svoje deluje stripovsko, po drugi strani pa nekako, kaj pa vem, okorno, otroško. Sprva sem pomislila celo na kakšen samoizdat, saj mi je bilo avtoričino ime neznano, tuje, morda psevdonim (Helene Uri), ilustrator pa domačega imena (Lan Seušek). Hm, a gre morda za zbirko zgodb? Ko sem razprla platnici, se mi je zdela podoba veznih listov in vezava nekoliko površna, prelet listov pa je še poudaril, kako naj rečem, nekam nerodno oblikovanje, postavitev ilustracij. Ups, na naslovni platnici opazim znak Filozofske fakultete iz Ljubljane, prav tako na vrhu knjižnega hrbta. »Čakaj, čakaj,« si rečem, »to je torej resno čtivo!« Aha, na naslovni strani vidim: prevod in priredba Darko Čuden. To je tisti mojster, ki zadnja leta z neverjetnim tempom in odličnostjo prevaja iz skandinavskih jezikov, za otroke in odrasle. Seveda, seveda, knjiga je izšla s podporo agencije NORLA, 11. in 12. poglavje podpisujejo domače avtorice, profesorice Monika Kalin Golob, Nataša Gliha Komac in Nataša Logar.Knjiga ima 19 poglavij in čez 150 strani. Poglavja so vabljivo, duhovito naslovljena, na primer: Preštejmo jezike in štejmo v jezikih; Sračje gnezdo, pasja radost in spolzka jegulja; Ko jih iz enega vznikne še pa še; kako beblja sestrica, Možgani mozgajo, Zna mačkica govoriti - kaj pa Srečko? ... Po prebranem predgovoru urednika (str. 5) je jasno, da bo to za knjigoljube in jezikoljube v besednem in ne kulinaričnem smislu zelo prijetno branje. Tako piše: »Pred vami je jezičnica, v resnici je to Velika knjiga dejstev o jeziku norveške avtorice Helene Uri. Govori o jeziku, pravzaprav o veliko različnih jezikih. Na zelo resna in včasih dolgočasna vprašanja o jeziku odgovarja zanimivo in tako, da bi jo lahko vsi čim lažje razumeli. Predvsem mlajši, seveda pa tudi starejši, pravzaprav najbolje oboji skupaj... Knjiga je namenjena predvsem šolarjem, tako tistim, ki imajo v šoli radi slovenščino, prav tako pa tudi tistim, ki je ne marajo. Mogoče jo bodo po tem manj nemarali. V njej boste izvedeli, da je jezik predvsem vaš, da se z njim lahko igrate, predvsem pa, da je najpomembneje, da v jeziku in z jezikom čim bolj uživate ... In res! Tudi branje te knjige je čisti užitek! Prvo poglavje z naslovom Za kaj uporabljamo jezik? začenja z vmesnim naslovom Pica in čudeži: Pogovarjaš se s Kristjanom. nenadoma se ti blazno zahoče kos vroče in dišeče pice. rečeš mu: »Ti, a skočiva na eno hitro pico?« Zaradi teh besed, ki prihajajo iz tvojih ust in ki jih ulovi Kristja-novo uho, je tvoja misel opici skočila Kristjanu v možgane in tam postala ista misel. Z glasovi iz ust (ali s črtami in pikami na papirju) lahko preneseš svoje misli v glavo drugih. Če to ni pravi čudež! Ko pa vsak dan govorimo in poslušamo, pišemo in beremo, se nam jezik ne zdi prav nič čuden in čudežen. Zdi se nam predvsem običajen in normalen. O jeziku verjetno sploh ne razmišljamo. Kako imenitna in slikovita je navedba načinov, kako lahko prosimo za sol pri kosilu: A si tako prijazen, pa bi mi podal sol, prosim? A bi se hotu stegnt čez mizo po sol? Tole bo pa treba še mal posolit. Men se zdi mal premal slano. Pišuka, a mi daš mal soli? A bi lahko dobil sol? A mi daš sol? Sem s soljo! Dej mi sol! Sol, pišuka! Sol! Hitro! Soool! Avtorica sprašuje, ali kdaj pomislimo, koliko je jezikov na svetu? Pravi, da se pravilen odgovor mogoče glasi 6912. A ni zanesljiv. Zanesljivo pa je knjiga Jezičnica odlično branje, ki ga zelo, zelo priporočam vsem učiteljem, vzgojiteljem, staršem in seveda otrokom. Liljana Klemenčič TIM GAJSER P MOTOCROSS WORLI TT Motokros Ti mu v Berlinu zlata medalja Stran 12 Rokomet V Ormožu derbi kroga, na Ptuju štajerski derbi Stran 12 Nogomet Izstop Zavrča, izjemna serija Triglava Stran 13 Boks Iz Nemčije prinesel veliko materiala za analize Strani 13 Strelstvo Ptujčani v Brežicah do ekipnega srebra Strani 15 Nogomet Gerečja vas odločno na poti v SNL Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 19. krog V zadnjih treh tekmah gol razlika 0:10 Nogometaši Gorice so se po šestih sušnih krogih znova veselili zmage, Aluminij je v Novi Gorici doživel tretji zaporedni poraz. Po treh zaporednih remijih (Krško, Rudar, Maribor) so Kidričani doživeli tri zaporedne poraze (Domžale, Olim-pija, Gorica). »Odveč je ponavljati, da je brez doseženega zadetka na gostovanju zelo težko priti do točke. Nam se to dogaja iz tekme v tekmo,« je po tekmi v Novi Gorici precej obupano razlagal trener Aluminija Bojan Špehonja. Ta je imel tokrat po prestani kazni znova na voljo France-sca Tahiraja, a tudi postavitev tega v prvo postavo ni prinesla želenega učinka. Nogometaši Gorice in Aluminija pred sredino medsebojno tekmo že kar nekaj časa niso poznali občutkov po prvenstveni zmagi. Novo-goričani pred medsebojnim obračunom niso zmagali od 12., Kidričani pa od 13. kroga, tako eni kot drugi so zadnjo zmago zabeležili proti zadnjeuvrščenim Radomljam. Dolgo časa je kazalo, da se bo niz za obe moštvi nadaljeval, a gostitelji so v zaključku vendarle strli tek-mečev odpor. Najprej je v 80. minuti evrogol dosegel Rifet Kapic, nato je Miran Burgic sedem minut pozneje realiziral najstrožjo kazen, isti igralec je v sodniškem dodatku postavil še piko na i zmagi Gorice. S tem se je tudi nadaljevala tradicija goriških zmag v medsebojnih obraču- Gorica - Aluminij 3:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Kapic (80.), 2:0 Burgic (87., iz 11-m), 3:0 Burgic (92.). GORICA: Sorčan, Škarabot, Gregorič, Kotnik (od 46. Nagode), Kapic, Burgic, Arčon (od 79. Osuji), Grudina, Žigon, Kavčič, Jo-gan. Trener: Miran Srebrnič. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšic, Turkalj, Zeba, Kocic, Vrbanec (od 72. D. Petrovič), Krljanovic, Cvek, Škoflek, Tahiraj (od 85. Srdic), Kramer (od 73. T. Petrovic). Trener: Bojan Špehonja. nih v Novi Gorici, kjer Aluminij v štirih obračunih še ni osvojil niti točke. »Po mojem mnenju je naša zmaga zaslužena, imeli smo več priložnosti, več žogo v svoji posesti, ob koncu smo le uspeli zadeti. Bili smo pod določenim pritiskom, saj nismo zmagali že zelo dolgo, zato sem zelo vesel za igralce, da so to premagali,« je bolj prešerne volje po tekmi razlagal trener Gorice Miran Srebrnič. Živahen začetek Obe ekipi sta tekmo začeli napadalno, tako da gledalcem ni bilo treba dolgo časa čakati na prve razburljive trenutke. Vratarja sta imela že po treh minutah po eno obrambo, Luka Janžekovic je ubranil strel Matije Škarabota, Gregor Sorčan pa poskus Nemanje Jakšica. Na začetku je praktično vsaka minuta postregla z nevarnostjo, v četrti je čez gol streljal Dejan Žigon, v naslednji pa enako An- drej Kotnik. V deveti je domača obramba blokirala strel Blaža Kramerja, v 13. minuti pa je po zadetku dišalo, ko je z volejem poskusil Žigon, žoga je zletela mimo gola, na drugi vratnici pa je le malo manjkalo, da bi jo Burgic preusmeril v gol, bil je za las prekratek. Po nadpovprečno zanimivem začetku se je stanje na igrišču delno umirilo, posamezni poskusi na obeh straneh niso prinesli spremembe izida. Gostujoči trener se je močno razburjal zaradi odločitev sodnika Asmirja Sagrkovica, ki je zelo hitro pokazal rumeni karton Vr-bancu, zaradi česar je moral biti veliko manj agresiven v obrambnih nalogah. Gostitelji so na začetku drugega dela zagospodarili na igrišču. Žigon je v 55. mi- 1. SNL, 20. krog: Koper -3. decembra., ob 16.00 v PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 19. KROGA: Gorica - Aluminij 3:0 (0:0); Maribor - Luka Koper 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Zahovic (9.), 2:0 Tavares (12.), 3:0 Vršič (35.), 4:0 Tavares (58.); Rudar - Krško 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Vukliševic (13.), 0:2 Kra-marič (43.), 1:2 Mary (75.), 2:2 Vručina (86.); Domžale - Kalcer Radomlje 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Jankovic (54.), 0:2 Nunic (89.); Olimpija - Celje 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Benko (31.), 2:0 Alves (37.), 2:1 Rahmanovic (64.); rdeči karton: Klinar (50.). 1. MARIBOR 19 13 4 2 39:12 43 2. OLIMPIJA 19 13 3 3 29:13 42 3. DOMŽALE 19 11 2 6 42:20 35 4. CELJE 19 8 2 9 23:22 26 5. GORICA 19 7 5 7 22:22 26 6. RUDAR 19 6 6 7 25:25 24 7. LUKA KOPER 19 6 5 8 17:24 23 8. KRŠKO 19 4 8 7 19:30 20 9. ALUMINIJ 19 3 6 10 13:31 15 10. RADOMLJE 19 1 5 13 14:44 8 nuti zapravil prvo priložnost v nadaljevanju. Sredi polčasa so imeli v 63. in 64. minuti dve priložnosti tudi gostje, zapravila sta ju Matic Vrba-nec (prosti strel, obramba Sorčana) in Kramer (neoviran strel z osmih metrov preko gola), spet se je pokazala njihova velika težava, neučinkovitost - gola niso dosegli že na peti zaporedni tekmi. Znova je sledilo boljše obdobje domačinov: Alen Jo-gan se je v 71. minuti povsem sam in neoviran znašel v kazenskem prostoru, a je z glavo streljal mimo gola, nekdanji reprezentant Burgic pa je v 72. minuti celo zadel prečko. A v zadnjih desetih minutah so domači le kronali premoč z zadetki. Prvega je dosegel Kapic, ki je prišel do odbite žoge, z njo preigra-val na robu kazenskega prostora, nato pa s »plasiranim« udarcem zadel desni zgornji kot gola - 1:0. V 87. minuti je Škarabot izsilil enajstmetrovko (prekršek Jakšica), ki jo je uspešno izvedel Burgic (2:0), slednji je bil uspešen še v sodniškem podaljšku, ko je izkoristil podajo Bedeja Amarachija Osujija - 30. JM, sta Nogomet • 1. SNL Prva za Radomlje - v 19. krogu! Prvovrstno presenečenje 19. kroga so pripravili Radomljani, ki so uspeli vknjižiti prvo zmago v sezoni. Kar jim ni uspelo v 18 poskusih, jim je proti najbolj vroči ekipi lige - Domžalam. Novemu trenerju, Angležu Davidu McDonoughu, je tako uspelo to, kar ni uspelo Dejanu Djuranoviču in Janezu Žilniku. Domžale so tako za tri točke bolj oddaljene od vodilnega dvojca. V tem krogu so bili znova prepričljivi Mariborčani, ki so še drugič zapored zmagali 4:0. Vijoličasti že šesto tekmo zapored niso prejeli zadetka, neporaženi pa so že dolgih 13 krogov zapored. Olimpija je imela veliko težje delo in je bila zelo blizu izgubi točke. Za to je po dobrem uvodu poskrbel Klinar, ki je bil izključen v 50. minuti. Celjani so to izkoristili le za dosego enega zadetka, Podlogar (sam pred golom), Volaš in Cvijanovič so imeli priložnosti še za kaj več ... Rudar in Krško sta si razdelila točki, čeprav so Krčani ob polčasu vodili 0:2. Velenjčani se niso predali, vse sile so usmerili v napad ... in uspeli. Kljub temu so tudi po sedmih dosedanjih medsebojnih tekmah v 1. ligi še naprej brez zmage proti Krčanom. Remi je odnesel trenerja Slobodana Krčmareviča, odlsej bo tekme vodil njegov pomočnik Branko Čavič. Aluminij, sobota, Kopru V Kopru najbolj pričakovan izid 0:0 ... V soboto se bosta na Bonifiki pomerili ekipi, ki sta sredi tedna doživeli visoka poraza - Koper in Aluminij. Koper se je na Primorsko odpeljal s »štirko«, Aluminij s »trojko«. Aluminij je v zadnjih šestih krogih statistično najslabša ekipa lige, osvojila je namreč le tri točke. Dejstvo je, da jih tudi tekmeci v spodnjem in srednjem delu lestvice niso veliko več (Radomlje 4, Gorica, Koper 5, Celje 6, Krško 7 ...), veliko uspešnejša so bila le tri najboljša moštva v državi: Maribor 16, Olimpija 14, Domžale 12. S Koprom so se Kidričani v tej sezoni pomerili že dvakrat: na Bonifiki so v 2. krogu doživeli poraz (1.0; Štroma-jer 88. min.), v Kidričevem sta se ekipi v 11. krogu razšli brez zadetkov. Koprska ekipa pod vodstvom trenerja Igorja Pamiča ne dosega pričakovanih rezultatov, sploh glede na to, da zanjo igra nekdanji hrvaški reprezentant Danijel Pranjič. Hrvaški strateg je nezadovoljen predvsem z osrednjimi branilci in napadalci, ti zadetka niso dosegli na zadnjih treh tekmah. Glede učinkovitosti je še v veliko težjem položaju trener Aluminija Bojan Špehonja, saj njegova ekipa zadetka ni dosegla že na petih zaporednih tekmah. Za stavničarje je tako najbolj pričakovan izid tekme na Obali 0:0 . Foto: CG 12 Štajerski Šport petek • 2. decembra 2016 Rokomet • 1. SRL (m) V Ormožu derbi kroga, na Ptuju štajerski derbi Jeruzalem Ormož: zmaga ohranja upe za Ligo za prvaka Ena zanimivejših tekem 14. kroga 1. A DRL bo odigrana v soboto, 3. decembra, ob 19.00 na Hardeku. Srečali se bosta peta (Jeruzalem) in tretja (Krka) ekipa DP. »Gre za derbi kroga, kjer obe ekipi nujno potrebujeta točke. Bolj jih zagotovo potrebujemo mi, saj bi nas poraz povsem oddaljil od boja za uvrstitev med štiri najboljše ekipe v državi. Na drugi strani bi si Krka z zmago na stežaj odprla vrata Lige za prvaka,« je pred tekmo z Dolenjci povedal trener Or-možanov Saša Prapotnik. Ekipi sta se letos že srečali v 3. krogu, kjer je na domačem terenu zanesljivo slavila Krka z izidom 28:21: »V Novem mestu smo nastopili v okrnjeni Foto: Črtomir Goznik Rokometaše Drave in Ormoža čakata v soboto pomembni tekmi. zasedbi in Novomeščanom nudili slab odpor. Krka je po tisti tekmi na naslednjih 11 nanizala kar devet zmag, remi ter le en poraz in še ta proti vodilni Ribnici. Gre za ekipo, ki je že dlje čas skupaj in je odlično uigrana. V ekipi je nekaj izjemnih posameznikov. Imajo tudi prvega strelca lige Jana Jurečiča, ki je na trinajstih tekmah dosegel kar 103 zadetke. Gre za moštvo, vredno vsega spoštovanja. Tako je pred nami težka na- Motokros • V Berlinu podelitev nagrad najboljšim Tim s Spelo blestel na rdeči preprogi V Berlinu je potekala tradicionalna svečana podelitev medalj mednarodne motoci-klistične zveze FIM, na kateri so bili tudi uradno okronani letošnji svetovni prvaki v mo-tošportu. Na podelitvi, ki je bila na prizorišču Tempodrom v Berlinu, je bilo prisotnih več kot 30 aktualnih in nekdanjih svetovnih prvakov. Med njimi je bil tudi naš motokrosist Tim Gajser, ki je letos po izjemni sezoni slavil v elitni kategoriji svetovnega prvenstva v mo-tokrosu, MXGP. Gajser je na osemnajstih dirkah kar šestnajstkrat stal na zmagovalnem odru. Zmagal je sedemkrat, šestkrat je bil drugi in trikrat tretji, kar priča o njegovi leto- šnji premoči med elito. Pred svečano podelitvijo so se svetovni prvaki medijem predstavili na novinarski konferenci, kjer je bil Tim deležen še posebne pozornosti. V Berlinu je potekala tudi generalna skupščina članic Tim Gajser se je odlično znašel tudi na rdeči preprogi, kjer mu je družbo delalo njegovo dekle Špela. Mali nogomet • ZLMN Ormož ČLANI REZULTATI 2. KROGA: Mladost Interieri - Kog 1:4, Fran-kovci Bar pri Lipi - Bar Ajda Hidus 0:3, Montage Team -Inox ograje Majcen 0:3, Vičar Transport Vičanci - KOŠ 2:2, Rucica Bresnica - Bar Gaja Lordi AP Gaube 1:15. VETERANI Rezultat 2. kroga: Železne Dveri - Smoki Ormož 2:1. Pari 3. kroga (sobota, 4. 12.): ob 10.00 uri: KOŠ - Ru-cica Bresnica, ob 10.40 uri: Inox ograje Majcen - Vičar Transport Vičanci, ob 11.20 uri: Bar Ajda Hidus - Montage Team, ob 12.00 uri: Bar Ribnik Ormož - Mladost Interieri, ob 12.40 uri: Mala Nedelja -Ormož Mladost Bar pri Lipi, ob 13.20 uri: Vičanci - Pušenci dresi-tisk.si, ob 14.00 uri: Kog - Frankovci Bar pri Lipi. Pari 4. kroga (nedelja, 3. 12.): ob 10.00 uri: Naitors Tomaž - Železne Dveri, ob 10.40 uri: Montage Team - Kog, ob 11.20 uri: Vičar Transport Vičanci - Bar Ajda Hidus, ob 12.00 uri: Bar Gaja Lordi AP Gaube - KOŠ, ob 12.40 uri: Rucica Bresnica - Inox ograje Majcen, ob 13.20 uri: Frankovci Bar pri Lipi - Bar Ribnik Ormož. UK loga, ki pa jo lahko opravimo po svojih željah. Seveda bo potreben popolnoma drugačen pristop kot na zadnji tekmi v Škofji Loki. Enostavno smo podcenili Škofjeločane, ki so nam očitali pravo rokometno lekcijo. Verjamem, da smo se iz poraza veliko naučili in da v prihodnosti ne bomo ponavljali takšnih napak. Je pa dejstvo, da našo ekipo sestavljajo mladi rokometaši in da so vzponi ter padci pri teh igralcih nekaj običajnega. Pozabljamo, da gre za fante, stare 18 in 19 let. Včasih od njih preveč pričakujemo oz. si postavljamo letvico previsoko. Za vse je potreben čas in treba je iti korak za korakom,« je zaključil Prapotnik. Ker gre za eno zanimivejših tekem v decembru, v taboru Ormoža pričakujejo znova lepo poln Hardek. uk Drava: drugi štajerski derbi za rokometaše Drave Derbi prinaša vedno poseben naboj in rokometaše Drave čaka po domačem obračunu z Jeruzalemom Ormožem drugi štajerski derbi, v katerem bodo gostili Mariborčane. Branikovci v tej sezoni igrajo po sistemu toplo-hladno, a v dosedanjem delu prvenstva je bilo več hladnih nastopov. V zadnjem krogu so pokazali pravi obraz, ko so doma od- ščipnili točko Kopru in so s tem pokazali dvig forme. Enako velja tudi za ptujske ro-kometaše, ki so v Izoli s tretjo prvenstveno zmago prikazali viden napredek. Dobro so igrali predvsem v obrambi in ta del bo verjetno odločilen tudi na sobotni tekmi, ki se v dvorani Ljudski vrt začne ob 19. uri. Na tej tekmi si igralci Drave zaslužijo močno podporo s tribun, da jim bo končno steklo tudi pred domačimi navijači. Za zdaj so v tem prvenstvu bolje igrali v gosteh in tudi na prvem obračunu obeh tekmecev v športni dvorani Tabor so Ptujčani odlično igrali prvih 15 minut, nakar so naredili nekaj napak in z delno pomočjo sodnikov so si Mariborčani priigrali odločilno prednost. Trener Drave Ivan Hrupič je pred sobotno tekmo povedal: »Močno si želimo, da nam tudi doma uspe odigrati eno pravo tekmo in da dokaže-mo, da smo zares dobra ekipa. V osnovi moramo ponovno čvrsto zaigrati v obrambi, v napadu pa moramo biti potrpežljivi in disciplinirani - to nam lahko prinese dober rezultat.« Spisek poškodovanih igralcev se je zmanjšal že na zadnji tekmi z Izolo, morda bo proti Mariboru lahko zaigral še kakšen do sedaj poškodovani član ptujske rokometne vrste, ki jo na novem štajerskem derbiju čaka zahteven, a premagljiv tekmec. David Breznik Foto: AMZS Tim Gajser se je na prireditvi v Berlinu srečal tudi z Marcom Marque-zom, svetovnim motociklističnim prvakom elitnega razreda. FIM, na kateri so sodelovali predstavniki kar 76 zvez iz vsega sveta. Generalne skupščine sta se v imenu AMZS udeležila predsednik Anton Breznik in vodja področja avto-moto šport Andreja Prel. UR Tenis • TK Terme Ptuj Odličen dosežek Taje Lončarič V Velenju je potekal prvi turnir nove sezone v konkurenci deklet U-16. Začetek je minil po ptujskih notah, spisala jih je šele 13-letna Taja Lončarič (TK Terme Ptuj), ki zaseda 1. mesto na lestvici Teniške zveze Slovenije U-14, tokrat pa je presenetila v starejši konkurenci U-16 (trenutno zaseda 20. mesto). Za Tajo se je turnir začel na najboljši možni način, saj je v uvodnem krogu izločila 2. nosilko Mio Kukovič. Dve leti starejša Mariborčanka je sicer članica TOP 10 lestvice U-16, Taja pa jo je ugnala v dveh nizih. Sledila je zmaga proti leto starejši Tjaši Breznik, nato pa v četrtfinalu še proti tretji Mariborčanki, tokrat članici Branika Tari Tušek. Lončaričeva je bila v polfinalu edina nenosilka, pomerila pa se je z domačinko Lano Stefanovič (11. na Turnir ZALA ŠTK Velenje U-16, rezultati: 1. krog: Lončarič - Mia Kukovič (ŽTK Maribor, 2.) 6:4, 6:3; 2. krog: Lončarič - Tjaša Breznik (ŽTK Maribor) 6:0, 6:3; četrtfinale: Lončarič - Tara Tušek (Branik MB, 6) 6:2, 6:2; polfinale: Lončarič - Lana Stefanovič (ŠTK Velenje, 4.) 6:1, 7:5; finale: Lončarič - Alja Belin-ger (Triglav Kranj, 1.) 6:4, 2:6, 6:4. 13-letna Taja Lončarič (TK Terme Ptuj) je v Velenju slavila v konkurenci U-16. lestvici U-16). Tudi dve leti starejša 4. nosilka ni uspela ustaviti Ptujčanke, ki se je tako v finale uvrstila brez izgubljenega niza. Finale je bil zgodba zase, saj se je merila s 1. nosilko Aljo Belinger (2. mesto na lestvici TZS U-16). Leto starejša Kranjčanka je bila v tem dvoboju popolna favoritinja, a je Taja pokazala ves svoj potencial in se po treh nizih veselila zares lepe zmage, ki kar močno odmeva po slovenskih teniških krogih ... JM Foto: AMZS petek • 2. decembra 2016 Šport, šport mladih Štajerski 13 Nogomet • 2. slovenska liga Izstop Zavrča, izjemna serija Triglava Letošnja sezona v 2. ligi je doživela precej pretresov, največjega je zagotovo pomenil izstop Zavrča. S tem je liga postala močno osiromašena, saj so bile v vsakem krogu na sporedu le štiri tekme. Ob koncu sezone je nogometašem ponagajalo še vreme, zato je bilo odpovedi še več. Po administrativni premestitvi iz 1. v 2. ligo so Zavrčani napovedali racionalizacijo in nastop z mlado domačo ekipo, a so bile stare obveznosti prevelike in sledil je izstop iz lige. Tako se je (za nedoločen čas) končala epizoda Zavrča med najboljšimi slovenskimi ekipami ... Igralski kader v preteklosti pa je bil vse prej kot slab, v nekaterih primerih celo odličen. Završki dres so med drugimi nosili sloviti Španec Alberto Riera, nekdanji bosanski reprezentant Zla-tan Muslimovic, sedanja slovenska reprezentanta Aleks Pihler in Jure Matjašič, pa sedanji prvoligaški igralci različnih slovenskih in hrvaških klubov Lovro Cvek, Toni Datkovic, Ed Kevin Ko-korovic, Nemanja Jakšic, Veljko Batrovic, Marko Ra-nilovič, Dino Kresinger, Jože Benko ... - če naštejemo le najbolj izpostavljene. A Za-vrč ni nikoli postal klub, ki bi nogometaše prodajal in z njimi zaslužil, zato se je ta del zgodbe končal. Nogometaši Drave so jesenski del zaključil v sredini lestvice. »Po prikazanem v jesenskem delu tekmovanja bi lahko imeli več točk, ampak moramo biti tudi s tem izkupičkom zadovoljni. Naš cilj je že skorajda dosežen, saj smo vse bližje obstanku v drugi ligi. Res je tudi to, da smo v tem delu prvenstva rezultat-sko in igralsko precej nihali, razlog za to pa vidim v tem, da so dobili priložnost za igro mladi igralci, ki še niso dovolj izkušeni za igranje v drugi Bowling • Podjetniška liga Dokl gostinstvo ne popušča Igralci vodilne ekipe Dokl gostinstvo so naredili nov odločen korak k ubranitvi naslova najboljših in imajo tri kroge pred koncem domala neulovljivo prednost. Tudi v tem krogu so dosegli najboljši ekipni rezultat (3027), skoraj 150 boljšega od najbližjih zasledovalcev. Tudi med posamezniki sta dva člana ekipe Dokl v tem krogu pristala pri vrhu, Timi Kramar, na 3. mestu pa najboljši posameznik celotne lige Gregor Miložič. Med njiju se je uspel vriniti le Damjan Kaučevič (BC Ptuj). Najbolj zanimivo srečanje sta odigrali ekipi Tames in Gostišče Iršič, z visokimi posamičnimi rezultati sta se razšli z delitvijo točk 4:4. Z enakim izidom se je končal tudi dvoboj Tiskarna Ekart - BC Ptuj, s tem da so slednji podrli 216 kegljev več ... V zadnjih krogih dobro formo kaže tudi ekipa Nova prodaja, predvsem njihov najboljši član Sašo Vi-dovič. Obratno velja za ekipo Radio-Tednik, ki ne najde več prave forme, z visoko zmago Najboljši posamezniki 12. kroga: 1. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 820, 2. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 814, 3. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 810, 4. Igor Vidovič (Tames) 801, 5. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 786, 6. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 776, 7. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 760, 8. Branko Lipoglav (Gostišče Iršič) 753, 9. Andrej Trunk (Tames) in Sašo Vidovič (Novo prodaja) 740, 10. Marko Šamperl (DaMoSS) 711. 2. SNL, JESENSKI DEL: 1. TRIGLAV KRANJ 14 12 1 1 34:9 37 2. ROLTEK DOB 14 10 3 1 39:11 33 3. ANKARAN-H. 15 10 1 4 32:17 31 4. BREŽICE ČATEŽ 15 6 4 5 19:22 22 5. KRKA 14 6 1 7 33:21 19 6. DRAVA PTUJ 15 5 2 8 27:34 17 7. BRDA 14 3 4 7 12:22 13 8. ZARICA KRANJ 15 3 1 11 13:37 10 9. FARMT. VERŽEJ 13 2 3 8 10:29 9 10. ZAVRČ 9 1 2 6 16:33 5 so to izkoristili člani ekipe Elektro Polanec. Rezultati 12. kroga: Bowling center Ptuj - Tiskarna Ekart 4:4, Saubermacher Slovenija - Novo prodaja 2:6, Dokl gostinstvo - DaMoSS 7:1, Elektro Maribor - Talum, Tames - Gostišče Iršič 4:4, SKEI Ptuj - Restavracija PAN 6:2, Elektro Polanec - Radio-Tednik Ptuj 7:1. Prosta je bila ekipa VGP Drava. 1. DOKL GOSTINSTVO 11 3027 73 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 12 2884 59 3. ELEKTRO POLANEC 11 2634 58 4. VGP DRAVA 11 - 55 5. SKEI PTUJ 12 2620 55 6. BOWLING CENTER PTUJ 12 2721 48 7. RADIO-TEDNIK PTUJ 11 2567 46 8. TAMES 11 2859 45 9. TALUM 10 - 39 10. DAMOSS 11 2633 38 11. SAUBERMACHER SLOV. 11 2169 34 12. TISKARNA EKART 11 2505 33 13. ELEKTRO MARIBOR 10 - 33 14. RESTAVRACIJA PAN 11 2410 27 15. NOVO PRODAJA 11 2473 21 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) povprečno 187,8, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 181,2, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 179,1, 4. Tadej Starčič (Dokl gostinstvo) 179,1, 5. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 178,5, 6. Zvonko Čerček (Ta-lum) 178,5, 7. Mitja Kramber-ger (Saubermacher Slovenija) 177,2, 8. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 177,1, 9. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 176, 10. Marko Šamperl (DaMoSS) 175,4. Razpored 13. kroga: ponedeljek, 5. 12., ob 19.00: SKEI Ptuj - VGP Drava, Tiskarna Ekart - DaMoSS, Talum - Saubermacher Slovenija, Dokl gostinstvo - Radio-Tednik Ptuj; torek, 6. 12., ob 19.00: Tames - Bowling center Ptuj, Restavracija PAN - Novo prodaja, Elektro Polanec - Elektro Maribor. Prosta bo ekipa Gostišče Iršič. JM ligi. Kljub temu so na večini tekem dokazali, da zmorejo in da lahko na njih resno računamo v prihodnosti,« je povedal kapetan ptujskih modrih Nastja Čeh. Jesenski del si bomo zapomnili tudi po izjemni seriji vodilnega Triglava (trener Največ na igrišču Mitja Rešek Mitja Rešek je od nogometašev Drave v jesenskem delu sezone na igrišču preživel največ minut. Igral je na vseh 15 tekmah, ob njem je trener Simon Sešlar to zaupal še Aleksandru Močicu (Nastja Čeh je eno tekmo izpustil zaradi kartonov). Najboljši Foto: Črtomir Goznik V uvodni tretjini sezone smo še lahko spremljali lokalni derbi med Zavrčem in Dravo, nato so Zavrčani izstopili iz lige. Siniša Brkic), ki je sezono odprl z desetimi zaporednimi zmagami. S tem si je pred tekmeci priboril zajetno prednost, ki bo najverjetneje strelec ekipe je Adnan Bašic z devetimi goli, sledita mu Rešek in Čeh s petimi. Strelci za Dravo: 9 zadetkov: Adnan Bašic; 5 zadetkov: Nastja Čeh, Mitja Rešek; 2 zadetka: Jetmir Torra, 1 zadetek: Matic Furjan, Aleksander Močič, Matevž Kukovec, Blaž Lovenjak, Matic Leskova r. Igralne minute, št. tekem: Mitja Rešek 1329 15 Nastja Čeh 1192 14 zadoščala za osvojitev 1. ali v najslabšem primeru 2. mesta. Ekipo Rolteka Doba (trener Damijan Romih) smo pričakovali pri vrhu, pozitivno presenečenje pa so pripravili Ankarančani (trener Vlado Badžim), ki so osvojili več kot dve tretjini možnih točk. Jože Mohorič, DB Adnan Bašic 1126 13 Gašper Kurež 525 9 Marko Roškar 1080 12 Boštjan Frelih 512 6 Nemanja Gajic 1080 13 Jetmir Torra 439 12 Aleksander Močic 1032 15 Gašper Hribernik 324 5 Blaž Lovenjak 915 11 Matic Furjan 209 9 Enes Rujovic 804 10 Žan Hliš 168 3 Tadej Trajkovski 720 8 Rok Romih 144 5 Matic Leskovar 676 8 Žan Sitar 123 3 Aljaž Musič 630 7 Imran Kajtazi 43 2 Matevž Kukovec 585 10 Marko Milojevic 26 1 Tim Golob 599 8 Timotej Pernat 0 0 Naser Kaitazi 527 9 Bruno Gale 0 0 Boks • Tomi Lorenč/č, DZ Boxing Iz Nemčije prinesel veliko materiala za analize Od 24. do 26. novembra je v mestu Schwerin na severu Nemčije potekal zanimiv boksarski turnir - 4. memorial Sven Lange. Na njem so nastopili kadeti in mladinci. Slovenijo je zastopalo šest borcev, spremljala sta jih dva trenerja. Med nastopajočimi je bil tudi Tomi Lorenčič iz kluba Dejan Zavec Boxing. »Šlo je za močan mednarodni turnir z množično in kakovostno zasedbo. Videl sem veliko odličnih dvobojev, zelo eksplozivnih in tehnično dovršenih. V treh dneh sem ob svojem nastopu veliko snemal in si prosto ogledal druge dvoboje, da bova lahko s trenerjem Dejanom analizirala in iskala poti napredka. Vse delava na tem, da 24th-26th November 201g Schvjgpi/Germany f i»™ rbíI OXCLUB iklor Schwerin o.V. ISČii www.traktorí bi bil še boljši in bolj konkurenčen najboljšim,« je izkušnjo iz Nemčije opisal Tomi, ki je nastopil med mladinci v kategoriji do 64 kg. V nadaljevanju se je mladi ptujski boksar dotaknil svojega nastopa: »V moji kategoriji je nastopilo sedem boksarjev, sam sem se pomeril z Nemcev Israilom Khavashijem. Gre za izkušenejšega boksarja, ki ima za sabo 44 dvobojev, od tega je 40-krat zmagal. Sam imam za sabo šele 12 uradnih dvobojev, zato je bila razlika kar očitna. Dvoboj sem izgubil po točkah, z nastopom pa nisem povsem razočaran, saj sem se res trudil pustiti najboljši vtis. Takšne izkušnje so za napredek pač nujno potrebne.« JM Rokomet • 1. mladinska liga Ptujska tekma za samozavest, Ormoška za dvig na lestvici REZULTATI 8. KROGA: Drava Ptuj - Krško 28:28 (15:14), Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 32:20 (18:11), Koper 2013 - Trimo Trebnje 28:27 (15:14), Celje Pivovarna Laško - Slovan, Krka - Mokerc-Ig 26:26 (14:11), Riko Ribnica - Krim 26:24 (14:11). 1. TRIMO TREBNJE 8 6 0 2 12 2. KRŠKO 8 5 1 2 11 3. MOKERC - IG 8 5 1 2 11 4. CELJE PIVO. LAŠKO 7 5 0 2 10 5. JERUZALEM ORMOŽ 8 4 2 2 10 6. RIKO RIBNICA 8 4 13 9 7. URBANSCAPE LOKA 8 4 0 4 8 8. KRKA 8 3 14 7 9. KOPER 2013 8 3 0 5 6 10. KRIM-OLIMPIJA 8 2 0 6 4 11 DRAVA PTUJ 8 12 5 4 12. SLOVAN 7 1 0 6 2 DRAVA PTUJ - KRŠKO 28:28 (15:14) DRAVA PTUJ: Rosič, Osterc 8, Ovčar, Štumberger 1, Kra-snič 5, Lazič, Sitar 10, Lovrec, Letonja, Satler, Toš, Kovačič, Krajnc 4. Trener: Ivan Hrupič. Mladinci Drave so presenetili Krčane in jim odščipnili točko. »Lahko bi tudi zmagali, a sem vesel za fante, da so osvojili vsaj točko. Ta je po- membna predvsem za samozavest, igralci so si dokazali, da zmorejo igrati tudi proti najboljšim,« je o tekmi s Krškim dejal trener Ivan Hrupič in nato orisal situacijo v mladinski ekipi: »Zvečine imamo leto mlajše igralce od tekmecev, ki potrebujejo določen čas, da bodo lahko kazali konstantne predstave. Ob tem nas precej pestijo tudi poškodbe, zato je še toliko težje. Letos smo nekaj tekem izgubili z golom razlike, a sem vseeno optimist. Liga je sicer zelo močna, naš cilj pa je obstanek.« JERUZALEM ORMOŽ -URBANSCAPE LOKA 32:20 (18:11) JERUZALEM ORMOŽ: Caf, Šoštarič 1, Voljč 3, Kavčič 3, Zidarič 4, Ciglar, Hebar 2, Šu-talo, Lukman 3, Fekonja, Kosi 5, Ozmec 8, Niedorfer, Grabo-vac 3. Trener: Iztok Luskovič. Mladi Ormožani so v srečanju ekip iz sredine lestvice slavili suvereno zmago in se prebili na visoko 5. mesto lestvice. Za vodilno ekipo Trima zaostajajo le dve točki. JM 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 2. decembra 2016 Nogomet • Superliga Gerečja vas odločno na poti v 3. SNL Zaradi obilice dežja so morali pretekli konec tedna »su-perligaši« predčasno končati jesenski del prvenstva, saj so bile njihove tekme 12. kroga zaradi razmočenih igrišč prestavljene na spomladanski del prvenstva. Naslov jesenskega prvaka je osvojila ekipa Gerečje vasi, ki je bila jeseni najbolj suverena, nato pa so štiri ekipe skupaj v razmiku le treh točk. Zanimivo je tudi v spodnjem delu lestvice, saj ni prav nihče »odpisan«, zadnjih pet moštev namreč loči le pet točk, Vse to govori, da bo pomlad izjemno zanimiva in napeta... Prepričljivo so v vodstvu vijoličasti, ki so že pred sezono dejali, da jih zanima le naslov prvaka in ob 50-le-tnici obstoja kluba (2017) svojim navijačem podariti uvrstitev v 3. SNL. Jesenski naslov je nekoliko skazil le zadnji nepričakovan poraz doma proti Stojncem, ki ostajajo črna pika za Gerečjo vas, drugače pa so vijoličasti pod taktirko Damjana Bezjaka odigrali odlično jesen. Bili so nadvse učinkoviti, zadeli so kar 37-krat, na drugi strani pa je tudi obramba prejela najmanj zadetkov v ligi. V vsakem primeru bi bilo ne glede na dejstvo, da ni odigrana še niti polovica prvenstva, veliko presenečenje, če ekipa Gerečje vasi ne bi tudi konca prvenstva sklenila na vodilni poziciji. Prvi zasledovalci vijoličastih so Bukovci, ki so se dokončno »sestavili« v drugem delu jeseni in tako prevzeli primat prvega zasledovalca ekipi Bistrice. Odlična zasedba še ni rekla zadnje Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi so se v jesenskem delu sezone na 11 tekmah veselili devetih zmag. in bo s kombinacijo mladosti in izkušenj nevarna tudi spomladi. Iz njihovih vrst prihaja tudi prvi strelec lige Damjan Antolič, ki je dosegel 9 zadetkov. Ekipi iz Slovenske Bistrice je v končnici jeseni po odličnem začetku nekoliko pošla sapa, kljub temu pa je to predvsem po vrnitvi nekaterih »izgubljenih sinov« povsem druga ekipa kot lani. Visoko je na tabeli tudi Haj-dina, ki je letos precej bolj kompaktna kot lani, kljub temu pa se je moštvu zgodilo kar nekaj »kiksov«, ki jih bodo spomladi skušali odpraviti. Najbolj nepredvidljiva ekipa lige so nedvomno Stojnci, ki so jeseni igrali po sistemu toplo-hladno. Rumeno-črni so sposobni premagati prav vsakega, toda po drugi strani prav z vsakim tudi izgubiti. Stojnci so jeseni kar dvakrat premagali vodilno ekipo Ge-rečje vasi in ji kot edini odšči- pnili točke. Apače začenjajo spodnjo polovico tabele, tudi letos pa je prvi mož ekipe Aljoša Fruk. Apače so prejele kar 30 zadetkov, kar je glavni razlog, da je moštvo v spodnjem delu lestvice. Nedvomno največje razočaranje prvega dela prvenstva je moštvo Cirkulan. Ekipa, ki je lani osvojila naslov prvaka, je letos napovedovala boj za najvišja mesta, trenutno pa za ekipo Gerečje vasi zaostaja kar za 15 točk. Varežani so bili precej neprepoznavni, tik pred koncem jeseni pa se je poslovil tudi tvorec največjega klubskega uspeha, trener Miran Ljubec. Sledi novinec v ligi, ekipa Skorbe, ki je do »zaleta« prišla v drugem delu jeseni, ko se je moštvo očitno otreslo začetne treme. Podobno velja za ekipo Podvincev, ki jih spet trenira Andrej Dukarič. Šele v nadaljevanju jesenskega dela prvenstva so zabeležili nekaj pomembnih zmag, zaradi katerih bo nadaljevanje nedvomno lažje. Medtem ko je bila še lani ekipa Središča eno od pozitivnih presenečenj lige, letos ni več tako. Zeleni zasedajo zadnjo pozicijo lige in jim preti izpad. Moštvo je slavilo zgolj dvakrat. Končan je prvi del prvenstva tudi v 1. in 2. razredu MNZ Ptuj. V 1. razredu nas čaka izjemno zanimivo nadaljevanje, saj je večina moštev precej skupaj. Naslov jesenskega dela prvenstva so sicer osvojili Markovci, ki pa imajo pred Podlehnikom in Rogoznico zgolj točko oz. dve prednosti. V 2. razredu sta na vrhu prepričljivo Grajena in Spodnja Polskava, ki bosta spomladi verjetno tudi odločali o potniku v 1. razred MNZ Ptuj. tp Judo • Pokal Lendave JK Drava Ptuj: ekipno tretje mesto Judo klub Lendava je v soboto organiziral mednarodno tekmovanje, namenjeno mlajšim selekcijam U-12, U-10 in U-8. Na blazinah v Črenšovcih je sodelovalo 16 klubov iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Številčno in uspešno ekipo je imel na tem tekmovanju tudi JK Drava, saj so mladi ptujski judoisti ekipno osvojili 3. mesto. Na Pokalu Lendave je v selekciji U-12 v kategoriji nad 52 kg zmagala Taja Potočnik, tretja pa sta bila Luka Horvat in Jaka Založnik. Množično so bili Ptujčani zastopani pri U-10, v kateri so zmagali Lan Milošič, Nastja Korez in Tilen Ivančič, drugi so bili Žanet Po-lanec, Matic Samec in Špela Anžel, medtem ko so tretja mesta osvojili Ina Mlakar, Taj Sledič in Teo Škrofič. Za Dravo so tekmovali še Ana Tetičkov- ič, Vid Krajnc, Teo Kostanje-vec, Urban Tetičkovič in Žan Brodnjak. V najmlajši selekciji U-8 je zmagala Maruša Frank, druga sta bila Nikita Potočnik in Grega Markež in tretja Mija Jovanovič. Vse te uspehe so mladi člani JK Drava dosegli pod vodstvom trenerk Silve Čuš in Urške Urek. JK Gorišnica: dve zmagovalki JK Gorišnica je v Lendavi pod vodstvom trenerja Franca Naska zastopalo osem judo-istov. Zmagi sta v svojih kategorijah slavili Ana Čurin in Maša Petek. V starostni kategoriji U-8 je slavila Ana Čurin, 3. mesti sta osvojila David Kelc in Ambrož Janžekovič. V starostni skupini U-10 je slavila Maša Petek (do 44 kg), 3. mesto je osvojil Jan Sirc (do 46 kg), brez uvrstitve je ostal Miha Valenko. V konkurenci U-12 sta Lara Bezjak (do 30 kg) in Katarina Bezjak (do 44 kg) osvojili 3. mesti. DB,JM Športni napovednik Nogomet •! SNL PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Celje - Gorica; SOBOTA ob 16.00: Luka Koper - Aluminij; SOBOTA ob 20.15: Maribor - Rudar; NEDELJA ob 14.00: Krško - Domžale; NEDELJA ob 16.55: Kalcer Radomlje - Olimpija. Rokomet • 1. A DRL (m) 14. KROG: Drava Ptuj - Maribor Branik, Jeruzalem Ormož - Krka (SOBOTA ob 19.00) 1.BDRL(m) 11. KROG: Črnomelj - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00) 2. DRL (m) 7. KROG: Velika Nedelja - Grosuplje (SOBOTA ob 19.00) Odbojka® 2. DOL vzhod (ž) PAR 9. KROGA: Benedikt - ŽOK GSV Zava Ptuj (SOBOTA ob 18.00) Namizni tenis •! SNTL (ž) PARI 9. KROGA: Logatec - Letrika, Vesna - Kajuh-Slo-van, Arrigoni - Jesenice, Kema - Muta. Prosta je ekipa NTK Ptuj. 2. SNTL (ž) PAR 3. KROGA: NTK Cirkovce - NTK Sobota (SOBOTA ob 10.00) 2. SNTL (m) PARA 5. KROGA: NTK Ptuj - PPK Rakek (SOBOTA ob 10.00); NTK Ptuj - NTK Melamin (SOBOTA ob 16.00) Futsal • 1. SFL PAR 8. KROGA: KMN Benedikt - KMN Tomaž Šic bar (PETEK ob 20.00) 2. SFL PAR 8. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - Kebelj (SOBOTA ob 19.00) Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 14.00: ŠD Draženci - ŠD Ptujska Gora; ob 14.40: EHM team - ŠD Rim; ob 15.20: Bagerkom - Hajdina; ob 16.00: MŠD - KMN Draženci; ob 16.40: ŠD Destrnik virtuozi - Poetovio plindom 080 73 00; ob 17.20: Andiano pizza Saš - Trcko. PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Hajdina - Poetovio plindom 080 73 00; ob 14.40: Trcko - ŠD Destrnik virtu-ozi; ob 15.20: ŠD Rim - Andiamo pizza Saš; ob 16.00: ŠD Ptujska gora - EHM team; ob 16.40: KMN Draženci - ŠD Draženci; ob 17.20: Bagerkom - MŠD Ptuj. Boks • 36. Zlata rokavica V športni dvorani Gimnazije Ptuj bo v nedeljo, 4. 12., od 18. ure naprej potekala 36. Zlata rokavica, na kateri bo predvidoma na sporedu deset dvobojev. V njih bodo iz Boks kluba Ring iz Ptuja nastopili Kaja Tomasino, Alen Kralj, Leon Lovrec, Timotej Pučko, Blaž Petek, Monika Božičko, Anja Jabločnik, Andrej Lendel in Denis Lazar, iz Dejan Zavec Boxing pa bosta tekmovala Jan Sekol in Vida Rudolf. David Breznik Nogomet • Mlajše selekcije Ekipa JK Drava Ptuj je v Lendavi nastopila v številčni zasedbi. Liga deklet U-17: dekleta MSM Ptuj bodo prezimile na 7. mestu REZULTATI 11. KROGA: ŽNK Maribor - ŽNK MSM Ptuj 1:0, ŽNK Krim - Velesovo 3:1, ŽNK Rudar Škale - Fužinar 0:2, ŽNK Teleing GMT Beltinci - Primorje 14:0. 1. TELEING BELTINCI 10 10 0 0 65:3 30 2. FUŽINAR 10 8 1 1 22:4 25 3. ŽNK RADOMLJE 9 7 0 2 58:8 21 4. ŽNK MARIBOR 10 4 2 4 22:17 14 5. RUDAR ŠKALE 9 4 1 4 21:20 13 6. ŽNK KRIM 10 4 1 5 13:29 13 7. ŽNK MSM PTUJ 10 3 1 6 13:40 10 8. PRIMORJE 10 1 0 9 9:63 3 9. VELESOVO 10 0 0 10 7:46 0 ZNK MARIBOR -ŽNK MSM PTUJ 1:0 (0:0) STRELKA: 1:0 Markovič (45.) ŽNK MSM PTUJ: Maša Ši-bila, Katja Bezjak, Vita Žolek, Špela Pernek, Ana Dobriko-vic, Erzana Krasniqi, Maša Potočnik, Maša Pogorelec, Neli Hofman, Urška Švarc, Nuša Forštnarič. Trener: Uroš Šmigoc. Mlade ptujske nogometa-šice so končale prvi del sezone. V soboto so v Športnem parku Tabor gostovale pri vrstnicah Maribora in minimalno izgubile. Z desetimi osvojenimi točkami bodo varovanke trenerja Uroša Šmigoca prezimile na 7. mestu. JM petek • 2. decembra 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Tajski boks • Mednarodna liga J Nogomet • Turnirja mlajših selekcij V Črnomlju zmagal najmlajši Sven Hameršak Črnomelj je gostil uvodni krog mednarodne lige v tajskem boksu za sezono 2016/17, na katerem so se pomerili tekmovalci in Češke, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Klub tajskega boksa Ptuj je tokrat tekmoval brez najboljši članskih borcev (to so Aleš Golob, Alen Golob in Timi Pungaršek, op. a.), v ring so stopili mlajši, ki so iz Dolenjske prinesli eno zmago. To je zabeležil najmlajši Sven Hameršak, ki je v kategoriji do 54 kg premagal Lucijana Butalo in se mu je s tem oddolžil za poraz na majskem državnem prvenstvu na Ptuju. Med mladinkami se je v kategoriji do 57 kg hrabro borila Sanela Bezjak, katere tekmica Rebeka Koca iz Črnomlja je bil kar sedem kg težja. Kljub temu je bila borba izenačena, Bezjakova je dobro opravila debitantski nastop, domačinka pa je na koncu slavila 2:1. Blizu zmage je bil tudi Mihael Bela, ki se je boril z Robertom Kuzmo v kategoriji do 67 kg. Sodniki so zmago dosodili domačinu, Ptujčan pa se je v izenačenem obračunu dobro boril in je bil predvsem v zadnji rundi veliko boljši tekmec. Brez pravih možnosti za zmago sta bila še dva novinca Blaž Farič in Jure Lesjak, ki ju je zdelala trema, tako da bosta morala še veliko trenirati, da bosta prišla na zmagovalne poti. David Breznik NŠ Aluminij: Prijatelji in popolni zmagovalci V nedeljo, 27. novembra, so se varovanci trenerja Damjana Metličarja udeležili dvoranskega turnirja v Miklavžu na Dravskem polju. V konkurenci desetih ekip selekcije U-ll so mladi upi iz Kidričevega nastopili z dvema ekipama. Z disciplinirano, borbeno in kreativno igro sta skupinski del obe ekipi končali na prvem mestu in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer sta se v finalu pomerili med seboj. Mladi nogometaši Aluminija pa gledalcev niso navdušili le s svojo igro, ampak z dejanji, ki so v času turnirja dokazovala, kako veliki prijatelji so fantje obeh ekip med seboj. Uspeh ekip sta dopolnila Lan Mesarič, ki je bil izbran za igralca turnirja, in Tomaž Šešo Zafošnik kot najboljši vratar. Rezultati zaključnega dela: polfinale: Aluminij 2 - Ma-lečnik 2 4:2 (2:2, po kazenskih strelih), Aluminij 1 - Ma-lečnik 1 2:0; finale: Aluminij 2 - Aluminij 1 0:1. ALUMINIJ: Tomaž Šešo Zafošnik, Bian Zupanc, Gal Princl, Lan Drevenšek, Anej Si-monič, Domen Jus, Jan Vindiš, Cene Grbavac, Tim Metličar Fric, Lan Mesarič, Anžej Kvas, Luka Pišek, Teo Fridl. Trener: Damjan Metličar. Strelstvo • Strelski upi Ptujčani v Brežicah do srebra 1. Strelski upi Brežice 2016 Podobno kot to počnejo v Ormožu s puško, so v Brežicah minulo soboto pripravili pištolsko tekmo mladih strelskih upov, na kateri so zelo uspešno nastopali ptujski strelci. Ti so osvojili tako posamično kot tudi ekipno odličje. V kvalifikacijah mladincev se je odlično odrezal najizku-šenejši med mladimi Ptujča-ni in aktualni državni prvak Tadej Širec, ki je s 373 krogi postavil drugi najboljši rezultat. Za krog boljši je bil le najboljši slovenski mladinec Jože Ceper iz Vremščice. S 7. mestom in 356 krogi v kvalifikacijah si je finale pristre-ljal tudi drugi Ptujčan Nik Volgemut, z enakim rezultatom kot osmouvrščeni Bre-žičan Gregor Kuhar (352) pa je brez finala, po slabšem seštevku notranjih desetic, ostal Rok Bezjak in osvojil 9. mesto. Blizu najboljšim sta bila tudi Valentin Luževič in Oskar Tasovac Ivezic s 350 in 348 krogi na 11. in 12. mestu, svoj najboljši rezultat letos pa je dosegel najmlajši med Ptujčani 14-letni Marsel Krajnc, ki je s 340 krogi osvojil 15. mesto. Med mladinkami je bila v kvalifikacijah najboljša Klara Smo-lič iz Gorjancev s 355 krogi, Ptujčanka Vita Volgemut pa je s 324 krogi osvojila 10. mesto. V finalu je slavila domačinka Pia Srpčič s 186,5 kroga. Tadej Širec in Nik Volgemut odlična v finalu V finalu mladincev sta se favorizirana Jože Ceper in Jure Klančar pomerila za zlato odličje, z dobrimi petimi krogi prednosti je zmagal Čeper (196,6). Ptujčana Nik Volgemut in Tadej Širec pa sta se z dobrim streljanjem in redkimi napakami v finalu iz strela v strel vzpenjala višje in po štirinajstih strelih prema- Mladi igralci Aluminija U-11 so navdušili v Miklavžu. NŠ Drava Ptuj: Nastopili s petimi, zmagali s tremi selekcijami Nogometna šola Drava je konec tedna s kar petimi selekcijami nastopila na 13. tradicionalnem turnirju Red-zac Kiendler v Lipnici. Bili so izjemno uspešni, saj so se v vseh kategorijah uvrstili med najboljše tri - na zmagovalne stopničke. Ekipa U-9 je pod vodstvom Marka Roškarja po štirih zmagah v skupini klonila v polfina-lu proti domačinom (1:3), nato pa v boju za 3. mesto zmagala proti ekipi FC Seiersberg (2:0). Selekcija U-10 (trenerja Marko Matič in Denis Krajnc) se je suvereno uvrstila v finale, kjer pa jo je tesno (1:2) ugnala ekipa NK Kungota. Ekipa U-11 (trener Nastja Čeh) je med 12 ekipami osvo- jila 1. mesto. Mladi Ptujčani so v finalu ugnali vrstnike gra-škega Sturma (1:0) Na najvišjo stopničko so stopili tudi fantje iz ekipe U-12 (trenerja Aleš Čeh in Zlatko Stopinšek). Med 12 ekipami iz Slovenije in Avstrije so zmagali na vseh petih tekmah, v fi- nalu so bili boljši od ekipe NK Dobrovce (3:0). Še tretjo turnirsko zmago za NŠ Drava so v Lipnici slavili igralci selekcije U-13 (trener Boštjan Krajnc). V finalu so minimalno ugnali ekipo Gabersdorf (1:0). UR NŠ Drava U-13 je bila ena izmed treh ptujskih ekip, ki je konec tedna slavila na turnirju v Lipnici. gala vse štiri domače Brežiča-ne in se pomerila za posamično odličje. Več hrabrosti in veliko natančnost je v končnici tekmovanja pokazal dve leti mlajši Nik Volgemut, ki je po treh zaporednih dese-ticah izločil izkušenega mo-štvenega kolega in aktualnega državnega prvaka Tadeja Širca in osvojil bronasto odličje. V naslednjih dveh strelih je Volgemut z dobrima deveticama le še potrdil odličen nastop v finalu, ko je s 169,6 kroga na 3- mestu za najboljšima dvema zaostal le za tri oziroma osem krogov. S 4. mestom je bil po tekmi zadovoljen tudi Tadej Širec, ki je s tem dosegel svoj letošnji najboljši rezultat. Ptujčani pa so se odlično odrezali tudi v ekipni tekmi, kjer so s 1081 krogi osvojili srebrno odličje in za zmago čestitali Brežičanom, ki so z odličnimi 1107 krogi postali prvi zmagovalci tega prestižnega in odlično organiziranega tekmovanja. Druga ptujska ekipa si je s 1038 krogi pristreljala 6. mesto in le osem krogv zaostala za ekipnim odličjem. Z nastopi svojih varovancev je bil po tekmi zelo zadovoljen tudi glavni ptujski strateg Zlatko Kostanjevec. 8. Strelski upi Ormož 2016 Strelsko društvo Kovinar iz Ormoža je minulo soboto organiziralo tradicionalno Foto: SK Ptuj Z dobrimi rezultati v Brežicah so bili Ptujčani zelo zadovoljni. Spredaj bronasti med posamezniki Nik Volgemut, Vita Volgemut, trener Zlatko Kostanjevec, Rok Bezjak in Tadej Širec, zadaj Valentin Luževič, Oskar Tasovac Ivezic in Marsel Krajnc. mladinsko mednarodno tekmovanje z zračno puško - 8. Strelski upi Ormož 2016. V športni dvorani Gimnazije Ormož je na 20-mestnem elektronskem Sius strelišču tekmovalo 66 mladih talentiranih strelcev iz Slovenije in Hrvaške, med njimi 7 domačih strelcev Kovinarja in 5 iz Kidričevega. Naslov najboljše - Strelski up 2016 - si je priborila grosupeljska strelka Klav-dija Jerovšek, ki je v kvalifikacijah dosegla visokih 416,3 kroga. Med mladinci je najboljši rezultat v kvalifikacijah postavil Grosupeljčan Jan Kolenc s 411,4 kroga, pred lanskim zmagovalcem Žanom Kelencem. V finalu pa najboljši strelci v kvalifikacijah niso potrdili svoje premoči, saj je med dekleti slavila hrvaška strelka Tiha-na Rab iz SD Končanica z 204,0 kroga pred Grosupelj-čanko Rebeko Slak in še eno hrvaško strelko Kristino Finek. Jerovškova je bila na dobri poti proti vrhu, vendar sta ji slaba strela v 15. in 16. poskusu preprečila boj za kolajne, osvojila je 4. mesto. V finalu so streljale po štiri hrvaške in slovenske strelke. Ljutomerske strelke Nuša Špindler (398,3), Antonija Kosi (395,3) in Kristina Žižek (393,9) so osvojile 11., 13. in 14. mesto, najboljša med njimi pa je za finalistkami zaostala za dobre tri kroge. Domačinki Anja Fras in Nuša Žnidarič sta s 388,6 in 388,2 kroga osvojili 20. in 21. mesto. Domen Širovnik najboljši na 16. mestu Med mladinci je v finalu moral Kolenc premoč priznati Cerkničanu Jakobu Peteli-neku, ki je slavil s pol kroga prednosti pred najboljšim strelcem v kvalifikacijah. Med domačimi spodnjepodravski-mi strelci si je najvišjo uvrstitev pristreljal Kidričan Domen Širovnik, ki je s 390,9 kroga za slabih devet krogov zaostal za najboljšimi finalisti in osvojil 16. mesto. Tri oziroma šest desetink slabša pa sta bila njegova klubska kolega Ivo Cicmanovič Zimet in Žan Gojkošek na 17. in 18. mestu, Mihael Mikolič Sobotič in Tilen Vuk sta s 384,4 in 366,5 kroga osvojila 23. in 33. mesto. Med ormoškimi strelci je najboljše streljanje pokazal Žan Tomažič, ki je s 390,0 kroga osvojil 18. mesto, 24. Matic Slavinec (383,6), 25. Matjaž Pleh (379,6), 28. Rok Tomažič (374,8) in 37. najmlajši 14-le-tni Andrej Majhen, ki je dosegel 352,7 kroga. V mešani ekipni konkurenci je z visokim rezultatom 1232,3 kroga slavila ekipa z Grosuplja I pred hrvaško ekipo Končanice s 1221,1 kroga in gorenjskimi strelci iz Železnikov s 1199,9 kroga. Meščanke iz Ljutomera so s 1187,5 kroga osvojile 4. mesto, Kidričani so s 1171,5 kroga pristali na 8. mestu, domači ormoški strelci Kovinarja pa so s 1161,8 in 1143,0 kroga osvojili 10. in 14. mesto. Simeon Gonc 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 2. decembra 2016 Kidričevo • Oživel Park pod tisočerimi zvezdami Da bo v veselem decembru v ospredju druženje in ne darila Prijateljstvo, topla beseda, bližina sočloveka so tisto, kar nas bogati, so prepričani v Kidričevem. In možnosti za druženje in širjenje dobre volje bo vsaj v prazničnem decembru nešteto. FOTO: Mojca Vtič Otroška pevska zbora OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo sta s spustitvijo balonov in pesmijo širila dobre misli. Tako je tik pred veselim decembrom v Kidričevem že zadišalo po kuhanem čaju, zazvenele so božične pesmi in razlegel se je razposojeni smeh otrok v Parku pod tisočerimi zvezdami, ki je ponovno odprl svoja praznična vrata. »Druženje je izrednega pomena, zato smo projekt pred šestimi leti tudi začeli. Začetki so bili bolj skromni, sedaj v ta mozaik dodajamo vedno več dogodkov. Menim, da so park občani dobro sprejeli, saj ko vidim polno drsališče, je to zahvala vsem nam, ne samo občinski upravi, temveč tudi društvom. V tem projektu namreč sodeluje okrog 250 ljudi,« je povedal župan Anton Leskovar. Pred leti je občina več tisoč evrov namenila za obdarovanje otrok, Leskovar je raje ta denar namenil za dogodke v veselem decembru. »Sedaj otroci ne dobijo več tako dragih daril, so pa ta veliko več vredna. Namreč organiziramo obdarovanje, v okviru katerega otroci prinesejo darila in se z njimi obdarujejo. Ob tem prirejamo kup dogodkov, iger, kar je po moji oceni mnogo večje darilo v primerjavi z neko igračo. Sedaj tudi denar ostane v domačem okolju, prej pa smo ga poslali na Kitajsko, kjer je večina igrač izdelanih.« Občina bo za prireditve v okviru veselega decembra in za delovanja drsali- šča porabila okrog 13.000 evrov. »Denar, ki ga občina nameni, se posredno vrne društvom, ki delajo v okviru Parka pod tisočerimi zvezdami. Tako opravimo dvojno dobro delo. Ob tem se zahvaljujemo tudi družbam Ta-lum, Boxmark, Silkem in vsem, ki pomagajo pri prireditvi in bodo prireditve tudi obiskali, saj nas s svojo prisotnostjo podpirajo.« Namesto pred računalnik na drsališče Projekt veselega decembra pozdravljajo tudi občani. »Ideja Parka pod tisočerimi zvezdami z drsališčem in dogodki je enkratna predvsem zaradi otrok,« je povedal Jana Kosi iz Lovrenca, medtem ko je sin Tadej z novimi drsalkami, kot je dejal, delal kroge po drsališču. Vnukinji je v park na dan odprtja pripeljala tudi Marija Jančec iz Kidričevega. »Prišle smo se razveselit in na odprtje. Ta projekt je čudovita ideja, lepo je za otroke in tudi za nas starejše, saj prireditve nudijo možnost otrokom, da se družijo, da niso doma pred raču- nalnikom, da se sprostijo in dajo ven energijo. Z veseljem se bom udeleževala prireditev.« In črte v led je z drsalkami rezala Marijina vnukinja, šestošolka Alja Jenčec. »Že tri leta drsam tukaj v Kidričevem in tudi letos bom redno hodila, saj je na drsališču mnogo bolje kot biti pred računalnikom,« je povedala. Drsališče deluje med tednom od 15. do 21. ure, ob koncu tedna pa med 14. in 21. uro. Uporaba drsališča je brezplačna, izposoja drsalk pa stane dva evra. Miklavževanje, božičkovanje in še kaj Niz prireditev v veselem decembru so s pesmijo prijateljstva, 28. novembra, odprli Melissa Bukovnik in otroška pevska zbora OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce. V soboto, 3. decembra, bo Park pod zvezdami obiskal sv. Miklavž. Ta beli mož bo imel ob sebi zveste pomagače, ki so se letos celo naučili ognjenih trikov. »V svoji hišici vas pričakuje Zvezdna vila, ki že pridno izdeluje okraske za svojo smrečico. Obiskal nas bo tudi dobro znan in večen maček Muri, ki nam bo povedal malo več o Mačjem mestu. Družinski center Kidričevo pripravlja družinski poligon, kjer ne bo manjkalo veselja in razigranosti. Ker pa praznično vzdušje ni popolno brez pravljic, je Zvezdna vila letos za vas zbrala prav posebne pravljice in komaj čaka, da jih deli z vami. Škrata-stično dogodivščino pa nam bosta pričarala škratka Jole in Bole, mame in dame pa se boste lahko preizkusile v drsanju z umetnostno drsalko Heleno Gornjak. Na svoj račun boste prišli tudi ljubitelji hokeja, saj se boste lahko učili hokej pod vodstvom mariborskih Lisjakov. Če pa vas zanima, kaj se je zgodilo tiste svete noči, pridite pogledat žive jaslice z živimi ovčkami. Obiskal pa nas bo tudi Božiček,« so naštevali na občini. Ob tem se je Občina Kidričevo pridružila pobudnikom, ki spodbujajo omejitev potrošništva in na prvo mesto postavljajo vrednote, ki povezujejo ljudi. »Z gesto podarim, česar več ne rabim, ponovno osrečujemo. V okviru obdarovanja si seveda želimo, da se s svojo gesto zopet naučimo, da je pomembno, da delimo, da je pomembno, da ne zavržemo nečesa, kar je še dobro in tako hkrati damo igračam nov namen ter upamo, da tudi priložnost, da igrače najdejo nov dom in prijatelje.« Dogodki za otroke se bodo sklenili s silvestrovanjem s Piko Nogavičko, 30. decembra. Mojca Vtič VSE NAJBOLJŠE, BAR DIVINO! Promocijsko sporočilo Leto 2016 je za Bar Divino prav posebno, saj praznuje deset let. Deset let v človekovem življenju morda ne predstavlja velikega mejnika, a za gostinski lokal je takšno obdobje častitljivo. Podjetje Bojan Šoštarič, s. p., je bilo ustanovljeno leta 2006 z željo, da bi preuredili obstoječi lokal in oživili dogajanje v centru Ptuja. Smo družinsko podjetje, ki so ga pred tem upravljali starši. Gostilna Žiga, kot se je takrat imenovala in jo pomnijo starejši Ptujčani, je bila izjemno priljubljena lokacija. Sedaj se nad gostinstvom in podjetništvom navdušujejo Bojan, Marieta in Izidora. Vsak se izobražuje in izpopolnjuje na svojem področju in pridobiva razna znanja s področja gostinstva, ekonomije in turizma. svečkami in prijetno glasbo, ob koncu tedna pa priredimo kakšno tematsko zabavo. Na isti lokaciji imamo tudi nočitvene kapacitete pod imenom Prenočišča Žiga. Ponujamo 10 moderno opremljenih sob in smo priljubljen izbor za turiste, ki želijo nekaj dni preživeti na Ptuju, saj smo le korak od mestnih znamenitosti. Opažamo porast tujih in domačih gostov, vendar Ptuj ostaja butična de-stinacija. Skupaj s preostalimi sodelujočimi se trudimo, da se turizem na Ptuju razvija v pravo smer. Želimo se zahvaliti vsem, ki nas podpirajo na naši poti in se radi vračajo v naš lokal. Zato Vas vabimo v petek, 9. 12. 2016, skozi ves dan, da se skupaj z nami poveselite ob našem rojstnem dnevu, vrhunec zabave pa bo zvečer z nastopom 6 Pack Čukurja & Hangover Ladies, okusno hrano, tradicionalno pa ta dan obeležimo z degustacijo pršuta in sira. Zadovoljni smo, da smo uspešni na področju razvoja gostinstva in turizma na Ptuju, zato od 1. 1. 2017 svojo gostinsko dejavnost širimo na še eno lokacijo. Več o aktualnih dogodkih vas čaka na naši spletni strani www.prenocisca-ziga.com in na FB: bardivinoptuj. Jutra dišijo po kavi, večeri pa po zabavi! Bar Divino je pod novim imenom in z novim, modernejšim konceptom začel poslovati decembra 2006. Od takrat smo priredili veliko nepozabnih zabav in ustvarili nekaj lepih spominov. V zimskem času se gostje najraje pogrejejo ob kuhanem vinu, vroči čokoladi ali čaju, poleti pa uživajo na veliki letni terasi ob koktajlu, »špricarju« z okusom, točenem pivu. Vseskozi imamo v ponudbi odlično kavo, ki jo lahko vzamete s sabo v službo ali šolo, če se vam preveč mudi. Še najraje smo, če si vzamete čas, posedite in prelistate časopise, saj vas bo lokal očaral s svojo notranjostjo iz stare opeke. Spremljamo vse športne dogodke, ki jih ob lepem vremenu prenašamo tudi na veliki letni terasi. Večere popestrimo z romantičnim vzdušjem, petek • 2. decembra 2016 Naše prireditve, ljudje in dogodki Štajerski 17 Destrnik, Trnovska vas • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 3. sezona Na polfinale Eva, Lara, Urška in Julija Volkmerjev dom kulture na Destrniku je bil 29. novembra zaseden do zadnjega kotička, toliko jih je želelo prisluhniti mladim pevskim upom Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas v okviru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretje sezone. Sponzorji prireditve G PILOT Simply Writs 'QisS^L BAGS SMORE ©(^jai SMORE FRI ion Wim* 1 ^Nova KBM | i^SAZAS >l»la|Mi "*JGP PROJECTING ^^^ Njihov nastop je navdušeno spremljal tudi župan občine Destrnik Vladimir Vindiš s sodelavci oz. občinskimi svetniki. Na prireditev so skupaj povabili Občina Destrnik, Občina Trnovska vas, Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas in družba Ra-dio-Tednik Ptuj. Najprej so v obeh kategorijah zapeli učenci matične OŠ Destrnik, zatem pa podružnice Trnovska vas. V okviru mlajše kategorije matične OŠ Destrnik so peli: Eva Šnut, Eva Čeh, Špela Anžel in Tjaša Vogrin ter Katja Kos, v okviru starejše pa Leja Murko in Lara Čeh, Domen Klobasa in Vid Mohorič ter Lara Lovrenčič. Podružnično OŠ Trnovska vas so v mlajši kategoriji predstavljali: Andraž Šimunek, Katrina Rozman in Lucija Brumen ter Urška Fridl, v starejši pa Julija Nedelko in Tamara Rola. Izbrali so zabavne pesmi, ki jih pojejo Nina Pušlar, Čuki, Nuša Derenda, Tanja Žagar, Dejan Vunjak in Alja Krušič, zmagovalka Slovenija ima talent v letu 2013, ki bo nastopila tudi na finalni prireditvi projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretje sezone, ki bo predvidoma konec januarja ali v začetku februarja leta 2017 v SNG v Mariboru. Komisija družbe Radio-Tednik Ptuj Tone Topolovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik, ki je prireditev tudi vodil, je ocenila, da si polfinalne vstopnice zasluži- Foto: Črtomir Goznik Eva Čeh, Osnovna šola Destrnik, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela, da sem zmagala. Od drugega razreda pojem v pevskem zboru. Pri petju me ob domačih in prijateljih spodbuja tudi učitelj. Na polfinalnem odru si želim predvsem veliko veselja." Foto: Črtomir Goznik Lara Lovrenčič, Osnovna šola Destrnik, zmagovalka v starejši kategoriji: „Pričakujem, da bom uspešna tudi v polfinalu, zmage sem se zelo razveselila. V pevskem zboru pojem od drugega razreda. Najraje pojem slovenske pesmi, še posebej pa pesmi, ki jih poje Nina Pušlar." Foto: Črtomir Goznik Urška Fridl, podružnična OŠ Trnovska vas, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Občutek je bil zelo dober, še posebej pa, ker sem se uvrstila v polfinale, kjer se tudi želim dobro odrezati in zmagati. Najraje pojem pop glasbo. Pri petju me spodbujajo domači in prijatelji." T^iHl E U Foto: Črtomir Goznik Julija Nedelko, podružnična OŠ Trnovska vas, zmagovalka v starejši kategoriji: „Pojem že dolgo, zadnji dve leti obiskujem solo petje. Vesela sem, da sem zmagala, uspešno želim nastopiti tudi v polfinalu oz. iztržiti kar največ. Nekoč si želim postati pevka." jo Eva Čeh, učenka 4. a-razreda matične Osnovne šole Destrnik v mlajši kategoriji, Lara Lovren-čič, učenka 7. a-razreda matične Osnovne šole Destrnik v starejši kategoriji, ter Urška Fridl, učenka 4. razreda podružnične Osnovne šole Trnovska vas v mlajši kategoriji, in Julija Nedel-ko, učenka 7. razreda, podružnične Osnovne šole Trnovska vas v starejši kategoriji. Vsem, ki so nastopili na letošnjem predizboru, je čestital ravnatelj Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni, še posebej pa tistim, ki bodo zastopali matično in podružnično šolo, da se jim polfinalni in morda tudi finalni nastopi izidejo po pričakovanjih. Večeri, ko nastopajo mladi nadarjeni pevci slovenske pesmi, so vedno veseli. Zahvalil se je tudi učitelju Ernestu Kokotu, ki jih je pripravljal na nastope, da so se lahko predstavili pred tako številnim občinstvom. Povabil je tudi na tradicionalni dobrodelni božič-no-novoletni koncert, ki bo 22. decembra. Na večeru slovenske pesmi projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretje sezone so zapeli in zaplesali tudi najmlajši iz Vrtca Destrnik in Vrtca Trnovska vas. Pokrovitelj večera je bilo podjetje Toča MV Miran Jaušovec, s. p. MG Mlade pevke in pevci OŠ Destrnik-Trnovska vas, skupaj jih je zapelo šestnajst, od tega štirje dueti. Lovrenc na Pohorju • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 3. sezona Iza in Sara, graditeljici slovenstva Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se vse bolj širi v slovenski prostor. Sponzorji prireditve £ PILOT Simply Write fZucfjXgL BAGS SMORE ©j^jai SMORE mirni VJ.W^J 1 ^Nova KBM | SAZ AS "•IlGP PROJECT ING Foto: Črtomir Goznik Pevski talenti Osnovne šole Lovrenc na Pohorju V tretji sezoni je njegovo sporočilno vrednost prepoznala tudi Občina Lovrenc na Pohorju, ki je skupaj z Osnovno šolo Lovrenc na Pohorju in družbo Radio-Te-dnik Ptuj poskrbela za neponovljiv večer, kakršnega bi si želeli v slehernem okolju; toliko je bilo veselja, pozitivne energije in navdušenja, s katerim so prepoznali in nagradili mlade pevske talente. Skupaj jih je bilo petnajst. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj, ki je projekt zasnovala, je govoril direktor Drago Slamer-šak. Veliki dogodki in velike zgodbe se niso in se ne dogajajo v velikih mestih. Dogajajo se v krajih, kot je Lovrenc na Pohorju, na podeželju, v središčih, kjer se ljudje družijo, spoštujejo in si prizadevajo. Dokler bodo obstajali takšni kraji, toliko časa se nam ni bati za obstoj slovenske pesmi, je poudaril. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je navdušil tudi župana občine Lovrenc na Pohorju Joška Manfredo, ki ni ponosen samo na svojo občino, ljudi, ki v njej ži- Foto: Črtomir Goznik Iza Vivat, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Pojem že od tretjega leta. Pri izbiri pesmi mi je pomagala mama. Zelo sem vesela, da sem zmagala. Pričakujem, da bo v polfinalu zelo zabavno." vijo, temveč tudi na vse dosežke na kulturnem, športnem in industrijskem področju, zlasti pa na skrb za naravno in kulturno dediščino. „Vsak župan, ki se zaveda pomena kulture slovenstva, kraja in ljudi, se bo odločil za ta projekt. Vse premalo poudarjamo svojo kulturno dediščino, naše pesmi, ki so prelepe. Še lepši pa je naslov projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ker so otroci tisti, ki bodo nadaljevali našo pot. To, kar jih bomo naučili, bodo prenašali na kasnejše rodove," je posebej izpostavil lovrenški župan. Zahvalil se je vsem, ki so mu predstavili ta projekt, še posebej pa družbi Radio-Tednik Ptuj. Tudi v Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju so po bese- dah ravnateljice Marije Osvald Novak v trenutku spoznali, da bo ta projekt druženje osnovnošolskih otrok v pesmi in glasbi, s poudarkom na slovenski glasbi. Nastopi mladih pevskih talentov, pripravljali so se pod vodstvom učiteljice glasbe Jasmine Dobaj so jo navdušili, vsi so bili zmago- valci večera slovenskih pesmi. V polfinale sta se po oceni komisije družbe Radio-Tednik Ptuj, Toneta Topolovca, Boruta Horvata in Daliborja Bedenika, ki je tudi vodil predizbor, uvrstili: Iza Vivat, učenka 3. a-razreda v mlajši kategoriji, v starejši pa Sara Steinbacher, učenka 9. a-razreda. Peli Foto: Črtomir Goznik Sara Steinbacher, zmagovalka v starejši kategoriji: „Pojem, odkar pomnim. Pesem sem si izbrala sama, ker jo tudi sicer pojem. Upam, da bo v polfinalu veselo in da bo teklo čim manj solz." pa so še: Hanna Osmanovic, Filip Švajger Berlič, Lana Kraner, Mojca Poglajen, Maja Pisnik, Taja Čre-šnik, Neža Kuhar, Vesna Paulič, Janja Vajs in Klara Steinbacher v mlajši kategoriji ter Veronika Mumel, Brina Rakovnik in Nina Kuhar v starejši kategoriji. MG i 18 Štajerski Nasveti petek • 2. decembra 2016 Zdravstveni nasveti Luskavica ali psoriaza dr. Marjetka Korpar, mag. farm., Lekarne Ptuj Luskavica ali psoriaza je neozdravljiva in nenalezljiva vnetna bolezen, za katero je obolelih približno med 30 in 40 tisoč Slovencev. Začne se lahko v vseh starostnih obdobjih in pri večini traja vse življenje. Pogostejša je pri odraslih kot pri otrocih. Vzrokov za nastanek luskavice je več, med drugim so tudi genetski. Ob predispoziciji jo lahko sprožijo različni dejavniki: alkoholizem, UV-žarki, nekatera zdravila, hladnejši letni čas, okužbe (zlasti streptokokne), stres, lokalni dražilni dejavniki (kemikalije, praskanje, tetova-že, pirsingi). Poznamo različne oblike luskavice. Najpogostejša je navadna luskavica ali luskavica v plakih (ploščah). Za to obliko luskavice so značilne kožne spremembe, ki se najpogosteje pojavljajo na komolcih, kolenih, lasišču, zadnjici, koži za uhlji in v področju križa kot ostro omejeni, simetrično razporejeni plaki, pokriti s srebrnkastimi luskami. Pri luskavici se kožne celice povrhnjice hitreje delijo in se ne odluščijo, temveč se kopičijo, zato nastajajo zadebeljena žarišča na koži, ki pogosto tudi srbijo. Družinski zdravnik lahko sam postavi diagnozo in vodi zdravljenje, pri težjih oblikah pa bolnika napoti k dermatologu. Bolnišnično zdravljenje je redko potrebno. Luskavica se lahko zdravi z zdravili, ki jih nanašamo lokalno na kožo, z zdravili, ki jih vna- šamo sistemsko (npr. kot tablete ali z injiciranjem) ter s fototera-pijo (izpostavljanje kože ultravijolični svetlobi). Kadar drugi načini zdravljenja niso učinkoviti, se luskavica zdravi tudi z biološkimi zdravili. Pri vseh bolnikih z luskavico je zelo pomembna nega kože z negovalnimi izdelki in ustrezna zaščita pred soncem. Lokalno zdravljenje (npr. z mazili, kremami) običajno zadostuje pri blažjih do zmernih oblikah luskavice, ki so najpogostejše. Zdravljenje z lokalnimi zdravili za bolnika pogosto ni enostavno, zato je pomembno, da bolnik ve, kako jih pravilno uporabljati in kaj od zdravljenja lahko pričakuje. Lokalna zdravila se nanašajo samo na obolelo kožo, do izbolj- šanja oz. po navodilu zdravnika (običajno nekaj tednov). Včasih ima bolnik predpisanih več zdravil za lokalno uporabo, ki jih uporablja na različnih predelih kože različno dolgo. Osnova lokalnega zdravljenja luskavice so kortikosteroidi, za katere obstaja med pacienti pogosto pretiran strah pred neželenimi učinki. Ustrezno izbrani kortikosteroidi, ki se uporabljajo po navodilih zdravnika in farmacevta, so v splošnem varna zdravila. Zdravil za lokalno uporabo nikoli ne nanašamo tik pred kopanjem ali prhanjem, pustimo jih na koži, da lahko delujejo. Tudi biološka zdravila so zahtevnejša glede uporabe, saj se injicirajo. Za mnoge bolnike z luskavico Foto: Črtomir Goznik dr. Marjetka Korpar, mag. farm., Lekarne Ptuj so sončna svetloba, morska klima in voda blagodejni za kožo. S sončenjem naj ne pretiravajo, ker lahko sončne opekline luskavico poslabšajo. Za bolnike z luskavico veljajo splošna načela glede zaščite pred soncem in uporabe zaščitnih izdelkov. Odsvetuje se jim uporaba solarijev, ker so valovne dolžine in sevalne obremenitve pogosto vprašljive, kot tudi sončenje, da bi dosegli terapevtski učinek. Bolniki z luskavico pogosto preizkušajo različne diete, pre-hranska dopolnila, kreme v prosti prodaji. Uporabljajo naj le tisto, kar jim koristi in zagotovo ne škodi in pri tem upoštevajo strokovna mnenja. Naj ne nasedajo lažnim obljubam in naj ne pozabijo, da je luskavica neozdravljiva, da se lahko le kaže z različno dolgimi obdobji poslabšanj in izboljšanj. Luskavica je sicer v osnovi bolezen kože, vendar je sistemska bolezen, ki je pogosto povezana z drugimi pridruženimi boleznimi, kot so npr. luskavični artritis, metabolični sindrom, srčno-žil-ne bolezni, kronična vnetna bolezen, za katere je pomembno, da se zgodaj prepoznajo in zdravijo. Luskavica je bolezen, ki lahko močno zaznamuje človeka, predvsem s čustvenega in socialnega vidika. Oboleli velikokrat, razumljivo, neradi govorijo o svoji bolezni. Pomoč in oporo lahko poiščejo tudi pri podružnicah Društva psoriatikov Slovenije. Tačke in repki Pomagajmo si Ciklosporini in alergije Več vprašanj lastnikov psov, ki imajo težave s kožo in alergijami, smo dobili, zaradi uporabe ciklosporinov pri zdravljenju njihovih živali. Mitja iz Slovenske Bistrice sprašuje o stranskih učinkih omenjenih zdravil in je zgrožen nad stranskimi učinki zdravila, ki so napisani v navodilih za jemanje zdravila. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. da določene avtoimune bolezni odlično obvladujemo predvsem z uporabo ciklosporinov. Osnovni namen uporabe ciklosporinov je blokada delovanja imunskega sistema. V tem primeru imunski sistem ne reagira burno na alergene in simptomatika alergij se močno zmanjša. Na tak način ciklospo-rini preprečujejo in zdravijo tudi avtoimune bolezni. Negativna stran uporabe ciklospori-nov pa je velika dovzetnost zdravljene živali na infekcije, vnetne procese, prehlade, saj ostane organizem brez obrambe. Enako velja tudi glede dovzetnosti na maligna obolenja, saj je prav pri obrambi pred njimi potreben močan imunski sistem. Treba je pravilno pretehtati prednosti in slabosti uporabe imunosupre-sivne terapije s ciklosporini, individualno za vsak primer in če se odločimo zanjo, redno spremljati zdravstveno stanje živali s periodičnimi kontrolami krvi živali in ostalih vitalnih funkcij. Cenovno je terapija s ciklosporini res zelo draga, lahko navedem primer - zdravljenje psa v tipu nemškega ovčarja je okoli 400 EUR mesečno, traja pa več mesecev ali vse življenje. Emil Senčar, dr. vet med. Bachove cvetne esence za ■ v« ■ v ■ v v H |B ■ lažje in srecnejse življenje Nesoglasja med človekom in njegovim duhovnim bistvom lahko povzročijo veliko bolezni, saj naše telo odraža samo stanje našega duha in prepričanj. Naše napake, naše negativne strani so v resnici le viden in neprijeten odraz čustev, ki so v neravnovesju. Osnovno načelo Bachove cvetne terapije je posamezniku pomagati ponovno vzpostaviti ravnovesje in celovitost. Bachove cvetne esence je ustvaril dr. Edward Bach, angleški zdravnik iz začetka 20. stoletja. Bachova cvetna terapija je nežna metoda za harmoniziranje človekove zavesti. Leta 1930 je opredelil 38 osnovnih čustvenih stanj, ki jih je razdelil v sedem skupin: strah in bojazljivost, ravnodu-šnost do okolice, osamljenost, negotovost, malodušje in obup, pretirana skrb za druge, dovzetnost za vplive drugih in razvil njim ustrezne cvetne esence. Te danes poznamo kot originalne Bachove cvetove. Zraven 38 cvetnih esenc je izdelal še t. i. Rešilno zdravilo - Rescue remedy, v katerem so združene esence 5 cvetov: Cherry plum - češnjelika sliva, mirabela, Clematis - srobot, Impatients - žlezava nedotika, Rock rose - popon, sončece in Star of Bethlehem - betlehemska zvezda, majnik. Te kapljice nam pomagajo v čustveno zahtevnih stanjih, kot npr. pred potovanji z letalom, pred izpiti, pri zobozdravniku ali v poslovnih in drugih izzivih vsakdanjika. Dr. Bach je dejal: "Bolezen lahko preprečimo in pozdravimo, če spoznamo pomanjkljivost v nas samih in jo odpravimo tako, da razvijemo tiste kreposti, ki to pomanjkljivost izničijo. Tega pa ne dosežemo tako, da bi se borili proti pomanjkljivosti, ampak da nasprotno krepost razvijemo v takšni meri, da pomanjkljivost iz našega bistva pomete proč." Ker se v esencah skriva duhovno bistvo rastline in ne njena kemična sestava, jih lahko jemljemo Miran iz okolice Ptuja sprašuje, kakšne vrste zdravila so to, ali jih priporočamo in zakaj so tako zelo draga. V bistvu je skupni imenovalec vseh vprašanj smiselnost uporabe le-teh pri zatiranju alergij in strah pred stranskimi učinki zdravila. Vse pa moti tudi cena zdravila, ki je resnično visoka. Ciklosporini spadajo v skupino zdravil, ki delujejo imunosu-presivno, kar pomeni, da zavirajo delovanje imunskega sistema. Spadajo v zadnji terapevtski izbor imunosupresivnih zdravil. V imunosupresivno skupino zdravil spadajo tudi gluko-kortikoidi, ki so v mnogo širši uporabi pri zatiranju alergijskih stanj in avtoimunih bolezni pri živalih. Imunosupresivna zdravila se uporabljajo pri zdravljenju bolezni, ki so povezane z najrazličnejšimi alergijskimi stanji, pri zdravljenju avtoimu-nih bolezni, pri zdravljenju vnetnih stanj v organizmu in za preprečevanje zavrnitvenih reakcij pri bolnikih s transplantiranimi (presajenimi) organi. Osebno menim, da je pred uporabo ciklosporinov treba uporabiti vse ostale možnosti in diagnostične in terapevtske. Treba se je ukvarjati, diagnosti-cirati in odstraniti vzrok bolezenskim stanjem pri živalih, ki bolehajo za alergijami. Z imuno-supresivnimi zdravili zdravimo oziroma vplivamo na simptome bolezni, kot so praskanje živali, izpadanje dlake s srbenjem kože, bruhanje, driske itd. Veliko bolje je, da se posvetimo odkrivanju vzrokov za omenjena stanja. Vsekakor priporočam alergološke teste, pregled šči-tničnih hormonov, biokemijsko in hematološko preiskavo krvi, izključitev sladkorne bolezni in še bi lahko našteval. Res pa je, Foto: osebni arhiv v kombinaciji z ostalimi zdravili. Izdelane so preprosto in popolnoma naravno. Zdravilna učinkovina v cvetnih esencah je energija iz rastlin in ne fizična učinkovina, ki bi stopala v inetrakcijo z učinkovino zdravila. In obratno; učinkovina zdravila ne vpliva na delovanje cvetne esence. Ko izbiramo esence, nikoli ne določimo kombinacije esenc glede na zunanje simptome ali bolezen, vendar glede na posameznika in njegovo počutje, stanje, vzorce, odzive ... v tem trenutku. Bachova cvetna terapija je popolnoma naravna metoda, ki jo lahko uporablja prav vsak. Cvetne esence so čudovita pomoč narave človeku, ki je v kakršnikoli čustveni stiski. Primerne so tako za nosečnice, otroke, živali in celo rastline. Mešanico Bachovih cve- tov, prilagojeno posameznikovim čustvenim potrebam, si lahko izbere vsak sam ali pa izbiro prepusti specializiranemu Bachovemu svetovalcu, ki v osebnem pogovoru prepozna določene čustvene vzgibe posameznika in mu s svojim znanjem o Bachovih cvetnih esencah svetuje in pripravi zanj ustrezno individualno mešanico. Če vas cvetlice pokličejo in želite svojo individualno mešanico originalnih Bachovih cvetnih esenc, vam z veseljem in ljubeznijo svetujem pri izbiri, ki bo namenjena samo vam, da se čim prej vzpostavi notranje ravnovesje in s tem izboljša vaše počutje, kar je naravno stanje zadovoljnega in srečnega posameznika. Bogdana Brglez Fink, svetovalka za Bachove cvetne esence, osebno svetovanje in mentorstvo bogdana.brglez@gmail.com Foto: osebni arhiv petek • 2. decembra 2016 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC OSEBA IZ ■STAR TREKA« KOSEM, KODER 3191 NAS NOGOMETAŠ (BOSTJAN) TROPSKO DREVO, ŽBIČAR NASELJE NA LOŠINJU TURŠKI SEL NA KONJU 24 UR PREBIVALEC ABESINIJE EVAIRGL KAMNITE GMOTE NAS TV VODITELJ (PETER) ODSEV, ODBLESK STAR NAZIV ZA KRANJ ZDRUZBA SORODNIH PODJETIJ KONEC SVETA SREDIŠČE ELEATOV TIŠINA, SPOKOJ IVAN TAVČAR SOVJETSKA SMUČARSKA TEKAČICA (LJUBOV) SAMODRZEC HRVAŠKI OTOK OBLIKA SLABOKRVNOSTI ALUMINIJ PESNIŠKA ZBIRKA TOMAZA ŠALAMUNA OTO, OTON MESTO V IRANU TOLAZITEV (LIT.) PERZIJA IZVEDENEC ZA ETOLOGIJO PRITOK FULDE GREGOR TOMC ROCK. SKUPINA POTOK PRI PARADIZU MESTO POD LOVČENOM NAKAZNICA ZA DENAR MADZAR RELIGIJA KRAJ SEVERNO OD CELJA IGRALKA STARK KAKTUS, KAKTEJA EMILE ZOLA HUDIČ, SATAN SADEZI Z LUPINO PLUTOVINA PARCELA STATUA, SOHA PRIPRAVA ZA NAVIJANJE NOČNA ROPARSKA SOVA BORILEC V ARENI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GLOBOK TOLMUN CHARLES OAKLEY FINSKO JEZERO, (INARI) ANGLEŠKA BALETNA PLESALKA NEPREGAZEN SNEG ČUDODELNA, ZDRAVILNA PIJAČA IZ BESEDE ELBA SOL DUŠIKOVE KISLINE UGANKARSKI SLOVARČEK: ALSER = švedski namiznoteniški igralec (Hans), CREINA = star naziv za Kranj, GORGIJ = mesto v Iranu, JEGOROVA = sovjetska smučarska tekačica (Ljubov), SPOCK = oseba iz Star Treka, TALASEMIJA = ob|ika s|abokrvnosti, ULAK = turški se| na konju, VRANČ = hudič, satan. lvmJN -rodVN 'VA0^yVW V|3nV '3yVN3 'y0iV -lavno 'vino 13lia '»ao» 'iHEao 'onvna 'Z3 'oo» 'VNaaoa 'd330 '»33 'ld 'd3Q3 '9onoi3 'nvhi 'A3inoi 'v»vn vi3a 'vrirasvivi laaanNz 'oENisaav 'lia33 'd3s~iv Vaao» '»oods :ouabjopoa imnvzihm 3i A3iis3H Zavrč • Še vedno vozim - vendar ne hodim »Ne bi rad, da se to zgodi komu izmed vas« Občina Zavrč in občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta organizirala delavnico Še vedno vozim -vendar ne hodim. V Goričaku so gostili Mateja Lednika iz Celja, ki je zaradi prometne nesreče na invalidskem vozičku. | Da bi bila statistika manj črna | Gibanje Še vedno vozim - vendar ne hodim se je leta | | 2008 razvilo v Društvu paraplegikov jugozahodne Šta- | | jerske, danes pa je nacionalno gibanje v okviru zavoda | | Vozim. Žrtve prometnih nesreč s predavanji po vsej Slo- | | veniji delijo svoje življenjske izkušnje in tako osveščajo o | | pomenu varne vožnje, hkrati pa aktivno življenje invali- | | dov predstavljajo širši javnosti. V gibanju so prepričani: | | »Z našim pristopom učinkovito prispevamo k izboljšanju | | črne statistike na slovenskih cestah!« Matej je pred nesrečo živel povsem običajno življenje. Študiral je strojništvo, ukvarjal se je z različnimi športi in veliko potoval, pri komaj 22 letih pa se mu je življenje obrnilo na glavo. Na cesti blizu doma, ki jo je dobro poznal, je doživel prometno nesrečo. »Motor sem vozil od svojega 14. leta naprej. Do prometne nesreče sem prevozil že veliko kilometrov, na cesti izkusil številne različne situacije in pridobil ogromno izkušenj. Nikoli prej nisem imel nobene nezgode,« je pojasnil Matej. Zaradi prehitre vožnje je na enem od cestnih ovinkov padel. Motor ni dobil niti praske, voznika pa so hudo poškodovanega našli v grmovju ob cesti. Matej je priznal: »Ko se zgodi kaj takega, moraš imeti tudi nekaj sreče, da te pravočasno najdejo in uspejo spraviti do bolnišnice. Ko so me našli, sem bil še pri zavesti, vendar se dogodka zaradi hudih poškodb ne spomnim. Življenje mi je vsekakor rešila čelada.« Po štirinajstih dneh kome se je prebudil v bolnišnici. »Imel sem poškodbe hrbtenice in hrbtenjače. Vsak del telesa je prek živcev po kanalu v hrbtenici povezan z možgani. Če se ti živci pretrgajo, je, kot da bi prerezali kabel med računalnikom in projektorjem. Oba sta še vedno cela, vendar povezave med njima ni in zato ne delujeta več.« Poudaril je, da je zaradi napredka znanosti in tehnologije že mogoče rešiti marsikatero po- škodbo, zaradi kakršne bi poškodovanci še pred desetletji umrli. Zdravljenju je sledila večmesečna rehabilitacija, kasneje pa novi izzivi. Stanovanje je bilo treba prilagoditi invalidskemu vozičku, predvsem pa se naučiti določenih trikov in gibov z vozičkom (kako si sede na vozičku obleči hlače?). Matej je odkrito spregovoril tudi o vsakodnevnih tegobah invalidov, npr. kroničnih bolečinah v hrbtu in sklepih, preležaninah, nevarnih udarcih, ki jih sploh ne čutijo, in celo o tem, da lahko gredo na stranišče le z uporabo katetrov. Ne trpi le ponesrečenec Med vsemi posledicami prometne nesreče so gotovo najhujše in najtežje odpravljive psihične posledice, meni Matej: »Vsekakor je to zelo velik udarec za posameznika. Zelo težko se je sprijazniti s tem, da nič več ne bo tako, kot je bilo prej. Marsikdo za to potrebuje veliko časa, celo več let, nekateri pa se s tem sploh nikoli ne sprijaznijo povsem. Hudo je tudi za družino in prijatelje, ki gledajo, s čim vse se moraš spopadati. Vsaka nesreča konec koncev pomeni posledice za vsakega izmed nas; zdravljenje je treba plačati.« Kljub težki preizkušnji življenje teče naprej. Matej še vedno vozi avtomobil (ta mora sicer namesto pedalov imeti posebno ročko), plava, kolesari z ročnim kolesom, s posebnimi pripomočki lahko tudi smuča na snegu in vodi. Letos se je v Rusiji celo ude- ležil svetovnega prvenstva v potapljanju za invalide. »Slovenci smo eni od začetnikov potapljanja za invalide. Pred desetletjem je bilo potapljanje invalidom prepovedano, zdaj so lahko celo inštruktorji potapljanja,« je pojasnil. Svojo zgodbo pripoveduje vsem, ki mu želijo prisluhniti, predvsem pa mladim. Zakaj? »Statistika pravi, da so od 15. do 35. leta najbolj kritična leta; najhujše prometne nesreče se v povprečju zgodijo pri 22 letih. Jaz sem ravno ujel to statistiko in svoj 23. rojstni dan praznoval na vozičku ...« Priznal je, da gibanje včasih ostaja nerazumljeno: »Čeprav imamo voljo, da svojo grenko izkušnjo nosimo na pladnju, smo pod noge dobili veliko polen.« Voznikom pa je položil na srce: »Ne ponavljajte naših napak, ampak se iz njih česa naučite. Res ne bi rad, da bi moja zgodba kdaj postala zgodba koga izmed vas!« Eva Milošič Foto: EM Slavko Pravdič, predsednik završkega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, in Matej Lednik iz gibanja Še vedno vozim - vendar ne hodim 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 2. decembra 2016 Piše: Dani Zorko • Islandija (13.) Končno prava postelja Prvoligaška tekma na visokem nivoju Pokrajina je postala znova bolj zelena, obenem pa je začelo tudi malo padati. Malce sem bil že utrujen od vsakodnevnih aktivnosti, načrtovanja in vožnje, zato sem že pred časom sklenil, da se bo treba nekje spočiti. V mislih sem imel kraj z imenom Hofn, ki velja za izjemno popularno mestece in metropolo tega dela države. V načrtu sem imel slabi dve uri vožnje, na poti pa sem se ustavil v muzeju Thorbergura Thordar-sona, ki je bil eden najpomembnejših islandskih književnikov. Saj ne, da bi bil jaz tako mahnjen na literaturo, ampak to je zgradba, ki jo preprosto moraš obiskati, če se pelješ mimo. Stoji v neki vasici, ki si tega imena sicer ne zasluži, v njej je poleg kulturne zapuščine tudi restavracija in družabna hala, prava posebnost pa je njena zunanjost - izgleda namreč kot polna polica knjig. To sem seveda moral iti pogledat od blizu. Kmalu sem prispel v pristaniško mestece Hofn, ki je napravilo prav prijeten vtis. Zelo prostorno mestece s pisanimi hišicami ter z zelo malo prometa. Najprej sem naredil en orientacijski krog z avtom, nato pa sem si poiskal prenočišče na obrobju naselja. Končno sem po dolgem času lahko znova barantal za ceno in kmalu sem se že zgodaj popoldne vrgel na vzmetnico, ki sicer ni bila prav kraljevskih dimenzij, meni pa je bila čisto dovolj. Bil sem čisto sam in za eno uro me je popolnoma zmanjkalo. Za kosi- lo sem si skuhal dve veliki ponvi 'šmorna', o katerem sem sanjaril že v avtomobilu, napolnil termovko s kavo, nato pa sem šel malce naokrog. Dež je medtem ponehal, jaz pa sem se vsake toliko usedel na obalne klopce in lepo udobno prispel do pristanišča. Vse mesto je delovalo zelo umirjeno, le pristanišče je bilo malce bolj živo. Na Islandiji je ribištvo poleg turizma najdonosnejša gospodarska panoga, zato je bila aktivnost ob morju razumljiva. Na voljo za ogled je bilo tudi nekaj ribiških ladij, ki so jih potegnili na kopno, človek pa je lahko po njih nemoteno hodil. Posebej všeč so mi njihove hiške oziroma njihov način gradnje, ki spominja na naše kontejnerje, notranjost pa je skoraj vedno čisto preprosta in urejena. K temu naredijo pozitiven vtis tudi žive barve fasade in zgledno urejena okolica. Če samo pogledam naše bajte, koliko nekega denarja se nepotrebno vlaga za to, da se kažemo drugim, z lahkoto pridem do sklepa, da smo z mano vred vsi malce nori. Tudi zgradba policijske postaje je bila čisto enostavna in brez neke varovalne ograje, kot je to v navadi drugod po svetu. Zmagovalka dneva pa mi je postala sicer dokaj visoka hiša, ob kateri je stal gradbeni oder. Vse skupaj ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil ta gradbeni oder narejen iz lesa, ki ga v vsej državi hudo, hudo primanjkuje. Gradbinec je moral nekje priti do desk in plohov zelo poceni... Knjižna zbirka na fasadi stavbe Mestece si človek lahko ogleda v nekaj urah, proti večeru pa sem z enega konca zaslišal hrup in šel pogledat, kaj se dogaja. Naletel sem na nogometno tekmo prve lige med domačini in še neko ekipo, katere imena si itak nisem zapomnil. Stadion je bil dokaj preprost: s tekaško stezo, tribuna je stala zgolj na eni strani, tekmo pa je spremljalo okoli 400 do 500 gledalcev. Če navržem podatek, da ima mestece Hofn okoli 1.700 prebivalcev, lahko gladko izračunamo, da to pomeni ogromen delež ljudi. Rezultat ni toliko pomemben, v spominu pa mi je ostal posrečen napovedovalec. Razumel nisem nič, je pa gledalce spravljal v dobro voljo. Razumel Zdaj sem bil na poti z avtomobilom že več kot teden dni in počasi bi mi že ugajal kakšen mehek divan in kakšna solidna družba, da dobim še kakšno informacijo ali idejo. Območje ledenikov sem počasi zapuščal in se podal na predel, kjer si nisem obetal toliko sitnih turistov kot do sedaj. Vzhoda države zaradi oddaljenosti in neatraktivnosti mnogi obiskovalci sploh ne dosežejo, mene pa to nikakor ni motilo. OVEN (21.3. - 20.4.) Vsekakor boste v tem tednu spoznavali in spoznali, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Nedvomno bo za vas neka ugodna priložnost, kjer boste morali uporabiti inteligenco, razum in zdravo pamet. Prilagodljivost se vam bo izplačala v Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko sem samo del, ko je napovedal menjavo. Možakar lepo napove igralca, ki bo zapustil igrišče, kljub vsem zapiskom pa je pozabil ime igralca, ki je vstopil. Slednji ga je nekaj čas gledal gor na pult, oni ga je gledal dol in skomignil z rameni, ljudje pa so se na veliko smejali. Pravi komedijanti, ti Islandci ... Zvečer sem že dobil družbo, da je čas minil, kot bi mignil. V kuhinji nas je zabaval nek posrečen par, Argentinka in Belgijec, ki sta bila vsak zase malo posebna, zabavno pa ju je bilo poslušati, saj noben od njiju ni znal dobro angleško. Kasneje sem ju na poti še večkrat srečal in sem se moral vedno smejati. Po dolgem času sem znova spal v pravi postelji. w (21.4. - 20.5.) Notranja volja in trdnost vam bosta v pomoč in spoznali boste, da je življenje kot prijetna pesem. Počasi in vztrajno si boste morali zavihati rokave in se tako lotiti vseh obveznosti, ki vam bodo dane. Sprostili in z energijo vas bodo napolnili narava, delo na vrtu in ustvarjalnost v ljubezni. M DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Delovne obveznosti se TEHTNICA (23.9. - 23.10.) V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Čustveno se boste odprli in se začeli na pravilen način pogovarjati. Trdna odločitev, kaj morate spremeniti, vam bo v pomoč. Na delovnem mestu se bodo kocke usode dolgo časa vrtele in na koncu se bo vse odvilo v vašo korist. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Vaša intenzivna čustva se bodo okrepila in dokazali boste, H lo se bo, da se bodo zadeve odvijale v vaši bližini in ne nazadnje v vašo korist. Notranja trdnost in besedna impulzivnost prinašata zmes uspehov. Odpravite se lahko h kozmetičarki ali frizerju! STRELEC (23.11. - 21.12.) Ljubljeni osebi boste O R , in četudi ne boste najbolj navdušeni, se morate odločiti in reči bobu bob. Čustveno življenje bo simbolizirano s školjko bisernico, ki v sebi skriva prelep zaklad. Skoraj zimska jutra bodo božala vašo dušo in skozi pogovor odkrivate tisto, kar je neznanka. RAK (21.6. - 22.7.) Hrepenenje bo nekaj, kar vam bo pokazalo pot in vlilo motivacije. Nedvomno bo pred vami energičen čas in zadevam boste v celoti kos. Ne smete se obremenjevati in morate narediti selekcijo, tako tudi vidite, kdo potrebuje vašo pomoč. Ambiciozno obdobje vas čaka na delovnem mestu. LEV (23.7. - 22.8.) Odprle se vam bodo določene nove poti in stvarem boste prišli do dna. Pred tem bo nujno, da na zadeve pogledate iz drugega zornega kota. Notranja volja in trden namen vam bosta v pomoč in podporo. Na delovnem mestu se bodo uspehi v primeru skupinskega dela in naporov. DEVICA (23.8. - 22.9.) Pred vami je čas poslovnih odločitev in trezne presoje. Nakazano je, da se ne boste zanašali na druge, ampak se boste vsega lotili aktivno. V ljubezni vas bo spremljala strast in ljubljeni osebi boste na pravilen način izpovedali ljubezen. Resnica je, da iz majhnega raste veliko. življenju tako, da ima vsako obdobje svoje izzive. Pomembno bo, da se vsega lotite s pridihom umetnosti in kreativnosti. Notranji pogum in volja vam bosta v pomoč in čaka vas oaza sproščujoče zabave. ^ KOZOROG (22.12. - 20.1.) Spoznali boste lepote življenja in se odločili, kaj morate narediti, da doživite neko posebno srečo in harmonijo. Čas bo, da sledite osebni legendi in tako boste naredili dobro zase. Notranja volja in trden namen vnašata prijetnosti in nakazano je, da boste končno sledili svojim sanjam. VODNAR (21.1. -18.2.) Pred vami je prijeten teden, napredek je viden skozi komunikacijo in intelektualne stvari. Pogumno stopate naprej in skozi po- O S K O na osebni ravni. e resnica ta, da ni vse zlato, kar se sveti. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč sodelavci in v ljubezni bodo dobrodošli partnerjevi namigi. rn&l ribi (/) S3 21 S 2 CD "O N á S O o £ > O) ts E t. O m č £ ■F Cl Vstopnice do 10 eur so na volio na vseh prodajnih mestih Eventim in na blagajni družbe Radio Tednik Ptui. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Priključki NAJVEČJA PONUDBA NA STAJERSKEM AVTOCENTER ORMOŽ d.o.o. Hardek 44c, 2270 ORMOŽ Tel.: (02) 741 64 11, 051 302 910 SERVIS: (02) 7416 405, (031) 322 939 NADOMESTNI DELI: (02) 7416 407, (051) 310 999 PRODAJA TRAKTORJEV 1 ugodne cene • originalni nadomestni deli 1 popravila v garanciji 1 storitve na terenu «-» p t— VT? [ NEW HOLLAND ] MB» »•"SÄ.- • STARO ZA NOVO NAJCENEJŠI V SVOJEM RAZREDU Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem St(ZJ6Tski TEE vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in ^Q|Qpj(jj se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. ^S^ 89.8.98,e.io4;3 NAROČILNICA ZA Štajerski otajersm TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug. Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! Dormeo" S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.s 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 2. decembra 2016 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sveti Andraž in Osnovno šolo Vitomarci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Vitomarci. Vidimo se v petek, 2. decembra, ob 18.00vVečnamenski dvorani Vitomarci. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstopjeprost. (ôjfôçga SMORE BAGS SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Pesnica in Osnovno šolo Pesnica vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Pesnica. Vidimo se v torek, 6. decembra, ob 11.00 v Osnovni šoli Pesnica Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstopjeprost. BAGS SMORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rogatec in Osnovno šolo Rogatec vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Rogatec. Vidimo se v sredo, 7. decembra, ob 18.00vjedilnici Osnovne šole Rogatec. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstopjeprost. BAGS SMORE SMORE www.tednik.si Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET, PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen® Oprema Barva volkswagen pol01.2 c0mf0ktline 2002 1.890,00 s servo volan kov. viola renaulttwing01.216v expression 2007 3.770,00« klima kov. opečna citroen xsara picass01.6 hdieleg. plus 2010 3.900,00« prvi last. kov. srebrna opel astra1.7 cuti classic 2010 5.800,00« serv. knjiga bela bmw 320 d limuzina 2006 8.700,00« serv. knjiga kov. srebrna daciasander01.216v 2011 5.490,00« prvi last. kov. srebrna renault cli01.2 rn 1999 790,00« 2 x air bag kov. b0rd0 peugeot2071.416vtrendy 2006 3.900,00« serv. knjiga kov. siva mazda 31.61plinska naprava 2008 6.350,00« prvi last. kov. Črna land rover discoveryi ii 2.7 d v6 avt. 2007 10.950,00« serv. knjiga kov. črna vwsharan 2.0tdi bluemo. comfortline 2011 15.390,00« serv. knjiga kov. črna dacia sander01.616v stepway 2011 6.250,00« 33.290 prev. kov. srebrna volkswagen p0l01.416v comfortline 2011 7.290,00« prvi last. kov. črna citroen xsara picasso 2.0 hdi exclusive 2006 3.740,00« prvi last. kov. siva peugeot 2071.416v urban move break 2012 7.300,00« 33.115 prev. kov. srebrna peugeot 2071.616v active pro 2007 3.900,00« avt. deli. klima kov. črna renault modus grand 1.216v expression 2008 4.650,00« klima kov. viola volkswagen caddy1.6tdi furgon 2014 9.900,00« prvi last. bela renault scenic 1.5 dci authentique 2004 2.990,00« klima kov. bordo opel meriva 1.416v essentia 2006 3.690,00« serv. knjiga kov. siva PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. OPR. BARVA AUDI A4 MULTTTRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LASTNIK 0DUČEN VeČ BARV ŠKODA YETI 2,0 TDICRDPF 4X4 2012 13.490 1.USTNIK 0DUČEN MODRA HONDA CMC1,41LSKUMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN SV. MODRA METAUC MERCEDES BENZ C RAZRED 2004 5.490 LEPO OHRANJEN ČRNA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.LASTNIK USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2009 6.490 1.LASTNIK 0DUČEN RDEČ RENAULT CU01,5 DCI AVTOM.KUMAALJ 15 COL 2006 1.990 1.LASTNIK ODUČEN SREBRNA NISSAN QASHQAI 2007 8.000 1.LASTNIK ODUČEN ČRNA HVUNDAAI SAUTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI -MOD. 2006 SV. MODRA METAUC OTTtOEN XSARA PICASS01,8i 16v 2003 1.990 1 LASTNIK SLOVENSKI SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDU COSMO 2013 10.990 1.LASTNIK ODUČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1.LASTNIK0DUČEN SREBRNA AUDI 03 2,0 TDI 2012 21.490 1.LASTNIK ODUCEN BELA VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LASTNIK TOP OPREMA VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LASTNIK ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ • "t » • * • * V. J PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 2. december 7:30 Glasbena osmi ta (slo,), pori. 8:00 Kuhinjica, por. 3:25 SKL S03E03, pori. 8:50 Rozmarinkina ljubezen, pon. 10:55 Šport(no): Marko Slu®, pon, 11:35 Na obisku pri Dominikancih, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Mura Raba S01E20 12:40 Povabilo na kavo: Aleksandra Faraiin, pon, 13:10 CharlieChaplin festival, por. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:05 Zgodba o gradu Tumisce, pon. 19:35 FACE 201 i pon. 20:00 Ptujska kronika, por. 20:25 Portal, pon. 20:35 Otroci pojejo slovenske pesmi, pon. 22:50 Ptujska kronika, por. 23:15Sekvenca, pon 23:30 Videostrani SOBOTA 3. december 7:30 Glasbena osmica [tuja), por. 8:00 SKL S03E07, pon. 8:25 Motivacijsko predavanje, pon. 11:05 Glasba za vse, pon. 11:25 Na obisku pri bratih Dominikancih, pon. 12:00 Pregled tedra 12:25 Minuta za MS MOP, pon. 13:40 Povabila na kavo: Aleksandra Farazin, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinj ica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Portal, pon. 18:35 Sekvenca 18:50 Glasba za vse 19:20 Glasbena osmica (slo,), pon. 19:50 Film Campus, por. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Darfun Vojra za vodo, por. 22:00 Pregled tedra, pon. 22:25 Sport(no): Marko Sluga, pon. 22:55 Videostrani NEDELJA 4. december 3:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:30 SKL S03E09 3:55 Charlie Chaplin festival, pon. 10:15 Darfun Vojna za vodo, por. 11:45 Sekvenca, pon. 12:00 Pregled tedna, por. 12:25 Portal,pon. 12:35 Gostilna »Pr Francet« 13:30 Videostrani 16:15 Regi Gorišnica, pon. 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Pogled razaj 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Glasba za vse, pon. 19:45 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled tedna, por. 20:25 Pridelava plodovk, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Minuta za MS MOp p 23:40 Videostrani % pon. PONEDELJEK 5. december B:00 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:30 Pregled tedna, por. 8:55 SKL S03E09,pon. 9:20 Minuta za MS MOR pon, 10:35 Kuhinjica, pon, 11:25 Glasba za vse, por. 12:00 Pregled tedna, por. 12:25 Sekvenca, pon. 12:40 Pogled nazaj, pon. 13:00 Charlie Chaplin festival, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Komunalno podjetje 3. oddaja, pon. i Ci: ' ' ' Ijetje Ptuj, 13:45 Čista umetnost - december, pon, 19:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:30 Povabilo na kavo: Aleksandra Farazin, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. *jlasba, c 5 5pOI 23:05 Videostrani Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv tednik@tednik.si I M_I Z A R S T V □ iTftMIIOA Telefon 02 748 10 56, Spuhlja 100C, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si PRODAJA: ◦ OKOVJA ZA POHIŠTVO ◦ RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ ◦ KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE) ◦ LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE DOKOLENKE SILVERLINE s postopno kompresijo vam: Močno izboljšajo prekrvavitev Ščitijo pred mikrobi in bakterijami @ Pospešuje regeneracijo $ Preprečujejo otekanje nog (✓) Primernezavsakogar Vaša cena? Pokličite za praznično ponudbo! — redna cena — 2790 EUR Naročite na www.vitavera.si Silverlin« ™ Vita Verad.o.o., Dunajska 51, 1000 Ljubljana Štajerski TEDNIK GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZIL. PLAČILO TAKOJ. 030 340 800 rSa/To^piíOFi PTUJ"' www.avtoprofi.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPREMA BARVA BMW 525 D KARAVAN 2005 6.990 ODLIČEN ČRNA OPEL CORSA 1.0 1999 690 ODLIČEN SREBRNA FORD FUSION 2009 4.190 ODLIČEN SREBRNA HYUNDAI TERRACAN 2.9 2003 3.990 1. LASTNIK SREBRNA MAZDA 5 2007 4.690 NOVE GUME MODRA OPEL ASTRA KAR. 2011 8.990 ODLIČEN MODRA OPEL COMB01.7 DTI 2008 4.290 KLIMA MODRA BMW320AVT.KAR 2013 16.990 1. LASTNIK BELA PEUGEOT 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA SEAT IBIZA 1.0 2000 1.190 1. LASTNIK RDEČA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 ODLIČEN SREBRNA SUZUKI SWIFT 1.3 2006 3.990 ODLIČEN RDEČA VW PASSAT 1.6 TDI 2013 12.990 ODLIČEN ČRNA VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 2010 8.990 ODLIČEN MODRA PEUGEOT BOXER 2010 10.900 9 SEDEŽEV BELA 0b Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profiegmail.com Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Okrogla miza o urbani prenovi mestnih jeder; Razstava arhitekturnih rešitev mesta Ptuj; 15 let Združenja zgodovinskih mest Slovenije; Tovarniški praznik družbe Talum Kidričevo; Dokumentarni film - Padel je velikan; Obrtniki za oživitev starega mestnega jedra; Soroptimistke postavile prvi pitnik na Ptuju; Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč; Seja Varnostnega sosveta Mestne občine Ptuj; Slovenski zajtrk v vrtcu Zvonček na Ptuju; Tretja premiera v sezoni ptujskega gledališča; Razstava iz cikla - Iz ptujskih depojev; Trgatev pri Zvonki in Milanu Kneževiču; Kožuhanje v Halozah ob glasbi in plesu; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. petek • 1S. novembra 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAMO odojke od 25 do 30 kg, pujse, 40 kg, svinje, 330 kg. Tel. 041 755 908. PRODAM prašiča domače reje, težkega od 120 do 150 kg. Tel. 031 530 498. PRODAMO dva prašiča, hranjena z domačo kuhano hrano, težka od 120 do 140 kg. Tel. 02 769 13 91 ali 051 231 529. PRODAM dve mladi kravi, črno-beli, visoko breji, ena tik pred telitvijo. Tel. 758 37 51 ali 031 558 844. PRODAMO dva prašiča, težka 140 do 150 kg, domače reje. Tel. 051 228 975. NEPREMIČNINE TRISOBNO stanovanje na Ptuju v drugem nadstropju prodam ali menjam za manjše ali oddam z možnostjo odkupa. Tel. 051 240 314. EI št.: 2015180-182-13743 (JS Ptuj). PRODAM 2-sobno, popolnoma obnovljeno stanovanje, 52 m2, v pritličju, na Osojnikovi na Ptuju. Tel. 041 796 617, Marjan. VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si. ZENITNE PONUDBE ft ZENITNA POSREDOVALNICA »AS KLUB« za vso SLO posreduje stike vsem samskim in osamljenim hitro in diskretno. Tel. 040 837 839. Miha Klobučar Hren s.p., Ravna ul. 7, Orehova vas. RAZNO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. PRODAM bio gnojilo - konjski gnoj, 60 kg v vreči, vreča 7 €, na 10 vreč 1 l bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAM prašiče, težke od 25 do 80 kg, ter merjasca, težkega 350 kg. Telefon 040 764 020. DRVA, smrekova, za podkurit ali štedilnik. Suha dolžine 30 cm. Cena za 3,5 m3 drv s prevozom je 120 EUR. Tomaž Ostervuh, s. p., info 031 208 904. PRODAM prašiče od 100 do 300 kg. Od 1 € dalje. Tel. 041 986 390. PRODAM dva prašiča domače reje, težka okrog 200 kg. Tel. 719 80 73. KUPIMO hlodovino, bor, smreka, suši-ce ali lubadarce na panju ali ob kamionski cesti. Tel. 068 681 374. PRODAM prašiča, težkega okrog 220 kg, domače reje. 041 349 469. PVC okna, vrata, senčila KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. PODARIM 4 mesece stare psičke. Tel. 02 764 03 91. Mestni kino Ptuj Petek, 2. december: 16:00 Pre-spati pri prijateljici; 18.00 Filmski dnevi LUX: Toni Erdmann; 21:00 Pokvarjeni božiček 2. Sobota, 3. december: 16:00 Prespati pri prijateljici; 18.00 Filmski dnevi LUX: Ko odprem oči; 20:00 Prihod. Nedelja, 4. december: 16:00 Prespati pri prijateljici; 18.00 Prihod; 20:30 Pokvarjeni božiček 2. Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela, ko pošle so tvoje moči, zaprla trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete Nežke Rogina S POBREŽJA 3 1. 1. 1918-15. 11. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste jo obiskovali in darovali za svete maše, cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala gre p. Janezu za mesečni obisk, p. Jožetu in ge. Nadi za molitev, govorniku Branku Mariniču, pevcem in podjetju Mir. Žalujoči: nečakinja Anica in Silva Hameršak z družino Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Marije Težak IZ TURŠKEGA VRHA 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala osebju internega oddelka Bolnice Ptuj za vso skrb in nego. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, govorniku g. Vesenjaku, pevcem za odpete žalostinke in zastavonošem. Hvala kolektivu OŠ Cirku-lane-Zavrč, oddelku fizioterapije SB Ptuj, Boxmarku in LKV Janko, d. o. o., za pomoč in izražene besede tolažbe. Vedno boš ostala v naših srcih. Tvoji najdražji Prireditvenik Sobota, 3. december 17:00 Kidričevo, Park pod zvezdami, Prihod Miklavža in Miklavževanje ter parkljada Ala Čupakabra 18:00 Volkmerjev dom kulture Destrnik, Zadrega nikoli ne počiva, stand up Saša Zupanek, bontonolog, Poučno šaljiv stand up o bontonu najboljšega slovenskega bontonologa 18:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture, poučno šaljivi stand up nastop Saše Zupaneka Zadrega nikoli ne počiva Nedelja, 4. december 08:00 Cirkulane, Barbarno 2016, Barbarno je tradicionalna prireditev, ki jo že vrsto let organizira Društvo za oživitev gradu Borl 08:00 Makole, športna dvorana, nogometni turnir PGD Makole za avtomatski defibrilator, turnir do 18.00, sodelujejo ekipa PGD GZ Makole 08:00 Sv. Tomaž, center, praznična tržnica, izdelki otrok, učiteljev in staršev Vrtca in OŠ Sv. Tomaž, prostovoljni prispevki za šolski sklad, za dneve dejavnosti in šolo v naravi 10:00 Draženci, Dom vaščanov, razstava domačih avtohtonih semen, na ogled do 17.00 11:00 Vitomarci, Kmečki turizem pri Kapeli, tradicionalno srečanje starejših občanov 17:00 Markovci, 16. Miklavžev koncert, Miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci 17:00 Kidričevo, Park pod zvezdami, božična delavnica Zvezdne vile v hiški z odprtim ognjiščem 17:00 Kidričevo, velika dvorana restavracije Pan, Letni koncert MPZ Talum Kidričevo Ponedeljek, 5. december 17:00 Majšperk, KPC, Miklavž za otroke občine Majšperk, od 2 do 5 let I 08:00 Nove pridobitve v PGD Moškanjci 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 15:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine GoriSnica 21:00 Utrip iz Ormoža | 22:00 Glasbena oddaja SIP PROGRAMSKI NA POVED N1K vsi na splelnlh sira nth ■ ■rw.siptv.sl 08:00 Marti nova nje v Bukovcih 09:30 ŠKL 10:00 Oddaja ¡z Slovenskih Goric 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje ljudskih pevcev v Majšperku; 2. del 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka In Majolka 08:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Otroška oddaja 09:00 Kronika iz občine Hajdina ^ 11:00 Večer hivaško-slovenskega prijateljstva program V ŽIVO tUdI 13:00 Karitas-Dobrodelnl koncert 2016 preko Spleta 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 Ljudski pevci v Vitomarcih 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Kronika iz občine Starše 21:30 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.sl Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 www.siptv.si 08:00 Ljudski pevci na Selih 10:00 SKL 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Večer hrvaško-slovenskega prijateljstva 20:00 Kronika Iz občine Markovci 21:30 Martinovanje v Bukovcih V SPOMIN Jutri, 3. decembra, mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Stanislav Kokot IZZG. HAJDINE 37 Vsem, ki se ga spominjate in mu poklonite lepo misel, iskrena hvala. Vsi njegovi Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami živijo vse dni. SPOMIN Danes, 2. decembra, mineva 10 let, odkar se je od nas za vedno poslovila naša draga Ivanka Lovrec IZ PODVINCEV 6 Hvala vsem, ki se je spominjate, ji poklonite lepo misel, cvet ali svečo. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč je! SPOMIN 1. decembra je minilo 5 let žalosti, ko nas je zapustila Angelca Hrga IZ DORNAVE 147 A Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se z lepo mislijo, prižgano svečko in šopkom rož spomnite nanjo! Njeni najdražji Čudno, kako prazen svet se zdi, ko vaju več ni. Le srce in duša ve, kako boli, ko vaju več ni. SPOMIN 4. decembra bo minilo eno leto, ko je umrl naš dragi Milan Vrabl SP. HAJDINA 52 A in 7. decembra bo minilo eno leto, ko nas je zapustila naša draga Terezija Simonič SP. HAJDINA 52 Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Njuni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata in strica Franca Cigula IZ DORNAVE 96 24. 8. 1953 t 26. 11. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se patrom Emilu, Marjanu in Jožetu ter g. župniku Janezu iz Markovcev za opravljen obred in sveto mašo, govornici Slavici in govorniku Marjanu za poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, molivki Mariji, zastavonošu, godbeniku in pogrebnemu zavodu Mir. Iskrena hvala KZ Ptuj in PZP Hajdina. Posebna zahvala vsem zdravstvenim delavcem, ki so ga spremljali v času njegovega zdravljenja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ormoško • Kaj je pokazala anketa o zlorabi drog med mladostniki Vse več dijakov pije iz potrebe ali zaradi alkoholne omame in dijaki v veliki meri navajali kot razlog za uživanje alkohola radovednost. Letošnja anketa je pokazala drugačen trend - k prejšnjim odgovorom se je pridružil večji delež odgovorov 'omama' in 'potreba'. Tema dvema odgovoroma pritrdi skoraj tretjina dijakov četrtega letnika, ostali nekaj manj.« Več kot polovica osnovnošolcev alkohol dobi od staršev ali sorodnikov Po odgovorih učencev in dijakov sodeč mlajši od 18 let lahko pridejo do alkohola. Delež tistih, ki jim zaradi mladosti ne bi prodali alkohola, je namreč majhen. »V letu 2016 si visok delež dijakov četrtega letnika kupi pijačo, niža pa se delež tistih, ki jo dobijo. Pri teh dveh odgovorih je velika razlika med drugim in četrtim letnikom. Močno se je povečal delež osnovnošolcev, ki so dobili pijačo od staršev ali sorodnikov. V letu 2016 je takih več kot polovica! Pred štirimi leti dobra tretjina,« med drugim zaskrbljeno ugota- vlja Škvorc. Razlogov za pitje alkohola je več: uživanje alkoholnih pijač jim predstavlja način zabave in sprostitve, lažje razvijejo pogovore oz. so bolj družabni, počutijo se srečne. Izpostaviti je treba tudi, da mladi v anketah pogosto navajajo, da s pitjem pozabijo na težave; ta odgovor se pojavi pri kar dveh tretjinah srednješolcev in polovici devetošolcev: »Torej uporabljajo alkohol kot sredstvo za reševanje težav.« Osnovnošolci vse bolj tolerantni do pitja alkohola Mladi so zaradi alkohola imeli več težav. »Med tistimi, ki uživajo alkoholne pijače, se pri mnogih pojavlja poškodovanje oblačil, izguba denarja, predmetov in podobno. Tako jih odgovarja devet od desetih dijakov četrtega letnika. Polovica četrtošolcev potrjuje, da je zaradi alkohola imela težave s prepiranjem.« Zaskrbljujoča je tudi ugotovitev, da so odgovori letošnjih deve-tošolcev veliko bolj tolerantni do pitja alkohola kot njihovi vrstniki pred slabim desetletjem. Namreč delež tistih, ki menijo, da pitje škoduje zdravju, se je skoraj razpolovil. Medtem ko je pri srednješolcih opazen nasproten trend; vse več se jih zaveda škodljivih posledic pitja alkohola. »Učence in dijake smo tudi vprašali, kateri so ukrepi, ki bi zmanjšali uživanje alkohola med mladimi. Četrtina devetošolcev pritrdi temu, da bi to lahko bila večja ponudba prostočasnih aktivnosti. Skoraj polovica jih je mnenja, da bi povečali število zabav in prireditev, na katerih ne bi točili alkohola, tretjina pa meni, da bi bilo treba na splošno zmanjšati ponudbo alkohola povsod. Vsekakor dovolj usmeritev in razlogov za preventivno delo še naprej,« strokovno analizo zaključi psiholog Marjan Škvorc. Monika Levanič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO 'ORS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI Večini dijakov je marihuana lahko dostopna Povsem drugače pa je pri drogah: »Mnoge omamne snovi so lahko dostopne. V letošnji anketi se pokaže bistveno večji delež tistih, ki jim je lahko dostopna marihuana - tako pravita kar dve tretjini dijakov. Pred štirimi leti je bilo takih polovica. Potrditev lažje dostopnosti in posredno večje tolerance do marihuane se kaže tudi v odgovorih, kaj je bolj nevarno: ali uživanje alkohola in kajenje tobaka ali uživanje marihuane. Delež tistih, ki vidijo marihua-no kot nevarno, se namreč znižuje. V letošnji anketi smo prvič spraševali o poznavanju športnih drog in njihovem uživanju. Izkazalo se je, da polovica anketirancev pozna nekatere športne droge, vendar jih ne uživajo.« V zadnjem mesecu je bil vinjen vsak peti devetošolec in vsak drugi dijak. Alkoholne pijače osnovnošolci običajno poskušajo iz radovednosti, medtem ko srednješolci bolj kot osnovnošolci pijejo iz zabave. Skrb vzbujajoča pa je ugotovitev, da se zvišuje delež dijakov, ki pijejo iz potrebe ali zaradi omame; takšne rezultate je med drugih obrodila letošnja anketa o rabi alkohola in drugih drog osnovnošolcev in srednješolcev z ormoškega območja. Ormoško območno združenje Rdečega križa Slovenije in medobčinska Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je letos že petič izvedla anketo o zlorabi drog med mladostniki na Ormoškem. Rezultati anonimne ankete, ki so jih objavili v publikaciji z naslovom »Anketa o rabi alkohola in drugih drog«, so vse prej kot vzpodbudni. Odgovori devetošolcev in dijakov iz ormoškega območja kažejo, da se redno srečujejo z alkoholnimi pijačami ali kot uživalci ali kot tisti, ki se družijo z uživalci alkoholnih pijač. Kot v strokovni analizi ugotavlja psiholog in član LAS-a, znan tudi kot soustvarjalec kviza Male sive celice, Marjan Škvorc, približno polovica devetošolcev uživa alkoholne pijače enkrat mesečno, polovica dijakov pa še pogosteje - dva do štirikrat mesečno. Pogostost pitja alkoholnih pijač se veča s starostjo. Medtem ko je med pogostimi uživalci (dva- do trikrat tedensko ali pogosteje) desetina devetošolcev, jih je v četrtem letniku že četrtina. Zanimiv je podatek, da največ osnovnošolcev običajno alkohol uživa doma ali pri prijateljih: »Torej so starši tisti, ki bi lahko učinkovito regulirali uživanje alkoholnih pijač pri osnovnošolcih. Pri dijakih je ta delež nižji - ena tretjina pride do pijače doma ali pri prijateljih.« V zadnjem mesecu je bil vinjen vsak peti devetošolec in vsak drugi dijak. Alkoholne pijače osnovnošolci običajno poskušajo iz radovednosti, delež le-teh pa se glede na prejšnja leta povečuje. Medtem ko srednješolci bolj kot osnovnošolci pijejo iz zabave. Skrb vzbujajoča pa je ugotovitev, da se zvišuje delež dijakov, ki pijejo iz potrebe ali zaradi omame: »V preteklih anketah so učenci ZELO UGO Avtor strokovne analize, objavljene v publikaciji »Anketa o rabi alkohola in drugih drog«, je psiholog Marjan Škvorc. Napoved vremena za Slovenijo Danes bo na Primorskem sprva zmerno, ponekod tudi pretežno oblačno, čez dan se bo zjasnilo. Zvečer bo zapihala šibka burja. Drugod bo precej jasno, popoldne na vzhodu zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v Prekmurju in deloma na Štajerskem bo pihal severozahodni veter, ki bo zvečer ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju okoli 3, topleje bo tudi ponekod v višjih legah. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem do 13 stopinj C. Obeti V soboto se bo od jugozahoda pooblačilo, najmanj oblačno bo na severu in severovzhodu države. Omembe vrednih padavin ne bo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Malo hladneje bo.