ŠOLSKA TEORIJA Voljnost bodočih razrednih učiteljev za vpletanje glasbenih dejavnosti v pouk Eva Jedrlinič Peloz in dr. Barbara Kopačin, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem Namen raziskave je bil seznaniti se s pripravljenostjo študentov razrednega pouka za vple- tanje glasbenih dejavnosti v pouk, ko bodo zaključili študij na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Zanimalo nas je, ali se študenti razrednega pouka počutijo pripravljeni za sprem- ljanje otroškega petja z glasbenim inštrumentom ter ali se študenti razrednega pouka, ki so vključeni v obštudijsko pevsko ali drugačno glasbeno udejstvovanje, počutijo bolje pripravljeni za izvajanje glasbenih dejavnosti na osnovni šoli kot študenti, ki v te niso vključeni. Ključne besede: glasbena umetnost, glasbene Glasbene interesne dejavnosti interesne dejavnosti, pripravljenost poučevanja, Glasbene interesne dejavnosti so danes prisotne bodoči razredni učitelji, predmetnik UP PEF skorajda na vsaki osnovni šoli. Učencem dajejo možnost sproščanja ob glasbi, druženja s prija- TEORETIČNA IZHODIŠČA telji ter izkušnjo javnega nastopanja na priredi- tvah, hkrati pa ponujajo nezavedno in zavedno Glasbena umetnost v osnovni šoli rast glasbenega znanja. Interesne dejavnosti niso Glasbena umetnost učencem ponuja možnost za ocenjene in se učenci zanje odločijo prostovoljno. aktivno in selektivno poslušanje glasbe v različnih Po svoji vsebini pomenijo dodatne programe in medijih in na prireditvah. S povezovanjem izvaja- dodatno vzgojno nalogo osnovne šole. Postranski nja in ustvarjanja spodbuja sodelovanje v pevskih namen interesnih dejavnosti pa je tudi razvijanje zborih, drugih glasbenih skupinah in dejavnostih društev. Imamo kulturna, športna, folklorna in ter motivira za vseživljenjsko izobraževanje. Pro- ostala društva, ki se ne morejo razvijati brez na- cesi glasbenega učenja in poučevanja spodbujajo slednikov, zato viri za pojavo interesnih dejavno- razvoj glasbenega doživljanja in mišljenja ter vpli- sti obstajajo v različnih organizacijah, društvih ter vajo na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in krajevni skupnosti (Banovec 2012). znanj. Temeljne metode glasbenega poučevanja in učenja se uresničijo z dejavnostmi glasbenega Na večini osnovnih šol se lahko učenci vpišejo v izvajanja, ustvarjanja in poslušanja glasbe, ki se šolske dejavnosti, kot so pevski zbor, računalni- med seboj prepletajo. To omogoča sprejemanje štvo, ročna dela, šahovski krožek, fotografski kro- različnih oblik glasbe ter njeno presojanje in vre- žek … in na obšolske oziroma izvenšolske dejavno- dnotenje (Oblak 1993; Holcar idr. 2011). Začetni trije sti (glasbena šola, folklora, gasilstvo …). Te so od- razredi osnovne šole predstavljajo prehodno obdo- visne od krajevne skupnosti ter značilnosti kraja bje, ki v vertikalnem zaporedju izhaja iz predšolske (Banovec 2012). glasbene vzgoje, postopno pa vodi k zahtevnejšim in usmerjenim glasbenim izkušnjam. Te omogo- Pevski zbor čajo globlje doživljanje in spoznavanje glasbenih Zbor je skupina pevcev, pri kateri je vsak glas več- vsebin in postopno razumevanje njihovih izraznih krat zaseden. Razlikujemo jih lahko po zasedbi – prvin. Po teh ugotovitvah je zgrajen učni načrt za moški zbor (tenor in bas); deški, dekliški, otroški, glasbeno umetnost v osnovni šoli. mladinski in ženski zbor (sopran in alt) ter mešani zbor moških in ženskih ali otroških glasov – ali pa Glasba v šoli dopolnjuje kulturno in socialno življe- po funkciji – operni zbor, cerkveni zbor, poklicni nje ter sooblikuje zdravo zvočno okolje. Glasbeni zbor, amaterski zbor … Na osnovnih šolah nava- pouk s svojo odprtostjo in zvočnim jezikom v šol- dno delujejo otroški pevski zbor, mlajši mladinski sko delo vnaša sproščeno komunikacijo in spod- ter mladinski pevski zbor (Kljun 1999). buja povezovanje različnih predmetnih področij. Spodbuja samodisciplino, ustvarjalnost, estetsko Danes otroški zbor v slovenskem šolstvu spa- občutljivost, umetniško izražanje ter sodelovanje v da med interesne dejavnosti, kar pomeni, da se kulturnem življenju. V učnem načrtu je v prvi tri- otroci za prepevanje odločijo prostovoljno. Zbori, adi predpisanih 70 ur pouka glasbene umetnosti, v katerih pojejo osnovnošolski otroci, se glede na medtem ko se v drugi triadi ure zmanjšajo na 52,5 učni načrt delijo na enoglasne ter dvo- in trigla- ur. V zadnji triadi je pouku glasbene umetnosti na- sne otroške pevske zbore. V prvih pojejo učenci, menjenih 35, v 9. razredu pa 32 ur (Holcar idr. 2011). stari med šest in devet let, v dvo- in troglasnih pa 54 Didakta učenci, stari med deset in petnajst let. Pravilnik o Plesna dejavnost standardih in normativih za izvajanje osnovnošol- Plesna vzgoja je v najširšem pomenu vzgajanje s skega programa prvim dodeli pevske vaje v ob- plesom. To je področje estetske, umetnostne in segu dveh ur, večglasnim pa največ štiri ure na kulturne vzgoje. Je enakovredno pomemben del v teden (Žvar 2003). predšolski vzgoji kot tudi v nadaljnjem vzgojno-izo- braževalnem procesu. Telesna aktivnost z ustvarjal- Zborovsko petje daje tudi glasbeno neizobraže- nim gibanjem postaja v sodobnih metodah učenja nim pevcem priložnost, da poustvarjajo vrhunske in poučevanja nepogrešljiva sestavina učnega pro- stvaritve klasičnih skladateljev. Kdor želi igrati v cesa. Sredstvo vzgajanja s plesom je oblikovanje, iz- orkestru, mora prej v glasbeno šolo. Kdor želi peti ražanje in ustvarjanje z gibanjem (Kroflič in Gobec v zboru, pa ne potrebuje formalne glasbene izo- 1995). brazbe. Glasbeno pismen pa je tisti, ki spoštuje glasbo in glasbeno dediščino, ki zna glasbi pri- Učenci se lahko tako poleg organiziranih plesnih sluhniti in jo ovrednotiti (Hribar 2014). dejavnosti znotraj šolskega pouka vpišejo tudi v javno glasbeno šolstvo, kjer se izvajata balet in so- Glasbeno šolstvo na Slovenskem dobni ples, v različna plesna društva ali plesne klu- Glasbeno šolstvo v Sloveniji sodi pod okrilje drža- be. Danes ločimo več plesnih zvrsti, kot so: balet, iz- ve in poteka vzporedno z osnovnim šolstvom ter razni ples, folklorni ples in družabni ples. Vse te zvr- spada med osnovnošolsko izobraževanje. Razli- sti so del kulture vsakega naroda (Banovec 2012). kujeta se po tem, da je glasbeno izobraževanje neobvezno in poteka v popoldanskem času, ko Obvezni glasbeni predmeti na Pedagoški fakul- učenci zaključijo osnovnošolski, obvezni pouk. teti Univerze na Primorskem Program glasbenega izobraževanja je javno ve- Študijski program razredni pouk je Univerzitetni ljaven, z njim se pridobi javno veljavna izobrazba. študijski program (UN) 1. stopnje, ki traja 4 leta, V pouk vseh predmetov se lahko vključijo pred- in 2. stopnje podiplomskega študija z enoletnim šolski otroci, osnovnošolci, srednješolci in odrasli trajanjem. Temeljni cilji programa 1. stopnje so pod pogoji, določenimi z izobraževalnimi glasbe- usmerjeni v razvijanje profesionalne pripravljenosti nimi in plesnimi programi (Glasbeno izobraževa- učitelja/-ice kot drugega učitelja/-ice za učenje in nje 2016). poučevanje vseh kurikularnih predmetov v 1. razre- du osnovne šole. Poudarek izobraževanja učitelja/- V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževa- -ice je na sodobnih izhodiščih o pojmovanju peda- nju se izvaja pet programov. V prvi izobraževalni goških poklicev, za katere kandidati pridobijo tako program – Predšolska glasbena vzgoja – spreje- akademsko izobrazbo kot poklicno kvalifikacijo. V majo petletne otroke. To izobraževanja traja eno prvih štirih letih lahko dosežejo 240 kreditnih točk leto. Naslednji izobraževalni program je Glasbena (ECTS) ter dodatne točke iz izbirnih predmetov, ki pripravnica, ki prav tako traja eno leto, vanj pa so jih lahko izbirajo med notranjimi in zunanjimi iz- vpisani učenci, ki so stari šest let, torej učenci 1. birnimi predmeti, v prvem letniku podiplomskega razreda osnovne šole. Tretji program, ki se izvaja v študija pa 60 kreditnih točk (ECTS) (UP PEF Študij- glasbeni šoli, je Plesna pripravnica, ki traja tri leta, ski program 1. stopnje Razredni pouk, učni načrt). vanjo pa se lahko vpišejo učenci, stari šest let. Če- trti program je Glasba ali Glasbeni program. Mini- V prvih dveh letih se pojavijo osnovni predmeti, malna starost učencev v tem programu je sedem kjer študentje prejmejo osnovna znanja. Od tega let, šolanje pa lahko traja 4, 6 oziroma 8 let. S tem so sklopi družboslovja ter naravoslovja, matema- lahko učenci zaključijo glasbeno izobraževanje in tike, slovenskega jezika, psihologije in pedagogi- prejmejo uradno potrdilo. Zadnji program je Ples. ke ter glasbene kulture. V tretjem letniku prido- Izobraževanje lahko traja od 4 do 6 let in pogoj za bijo znanja iz didaktike različnih predmetov, kjer vpis je, da so učenci stari 9 let (Glasbeno izobraže- se naučijo, kako podajati različno snov učencem. vanje 2016). Ko pridejo do zadnjega letnika pa se vse to nad- gradi in dodela. V prvem letniku podiplomskega Med samim izvajanjem lahko učenci izbirajo med študija, program razredni pouk, so predmeti bolj različnimi skupinami inštrumentov ali predme- specifični. Študenti se spoznajo s specialno pe- tov, na katere se želijo osredotočiti: z igranjem dagogiko, kvalitativnim raziskovanjem, socialno na orkestrske instrumente, s solo petjem, z in- edukacijo, filozofijo edukacije, izdelati morajo strumenti s tipkami ali z igranjem na brenkala magistrski seminar ter izbrati izbirni predmet. V ter na smeri ples. Otroci lahko v času glasbenega vseh štirih letih in letu na podiplomski stopnji je izobraževanja sodelujejo tudi v komorno-ansam- potrebno opraviti tudi praktično usposabljanje, ki belski igri, orkestru. K predmetoma Nauk o glasbi se z leti časovno daljša in daje študentom večje in Solfeggio so vključeni vsi učenci glasbene šole zadolžitve (UP PEF Študijski program 1. stopnje (Glasbeno izobraževanje 2016). Razredni pouk, učni načrt). 55 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Glasbena kultura modeli poučevanja, sestava učne ure, načrtovanje Ta predmet se izvaja v prvem letniku na študij- le-te, spremljanje in evalviranje učenja in pouče- skem programu razredni pouk, kjer vsebina teme- vanja glasbe (UP PEF Študijski program 1. stopnje lji na razumevanju in uporabi temeljnih glasbenih Razredni pouk, učni načrt). znanj in ustrezne glasbene terminologije. Po- membno je, da študent/-ka razume, bere ter izvaja Pri didaktiki glasbe 3 pa se vsebine nadgradijo, partiture, vokalno in instrumentalno ter glasbeno ko gredo študenti z znanjem, ki so ga pridobili, v ustvarja in poustvarja. Med samim poukom tako razred, kjer izvajajo učno uro z ustrezno vsebino, z uri svoje razvijanje glasbenih in posebno pevskih ustreznimi metodami in oblikami dela, glasbeni- sposobnosti ter spretnosti igranja na male instru- mi dejavnosti ter ustreznimi učno-vzgojnimi cilji z mente. Osredotoči se tudi na zgodovinski pregled vseh treh področij. Seznanijo se s smotrno in pra- glasbenih slogov, značilnosti, oblik ter predstavni- vilno uporabo avdio in video sredstev ter uporabo ke teh slogov (UP PEF Študijski program 1. stopnje malih glasbil. Spoznajo zakonitosti glasbenega in Razredni pouk, učni načrt). Cilji in kompetence, ki estetskega razvoja otrok ter način oblikovanja in jih je potrebno doseči na koncu leta, so zapisani v uporabe glasbenih pojmov (UP PEF Študijski pro- učnem načrtu Pedagoške fakultete Univerze na gram 1. stopnje Razredni pouk, učni načrt). Primorskem. Izbirne glasbene vsebine Vokalno instrumentalni pouk Poleg glavnih predmetov, ki se na Pedagoški fa- Predmet se izvaja v drugem letniku na dodiplom- kulteti Univerze na Primorskem izvajajo, nam štu- skem študiju, kjer se študenti seznanijo s teorijo dijski program ponuja tudi izbirne predmete, ki jih glasbe, z razumevanjem in izvajanjem notnega izbiramo med notranjimi in zunanjimi izbirnimi zapisa; razumevanjem glasbenega gradiva in obli- predmeti. Notranji izbirni predmeti so tisti, ki jih kovanjem instrumentalnih spremljav. Študenti študenti izbirajo znotraj študijskega programa. Zu- na vajah in predavanjih pridobijo osnove vokalne nanje izbirne predmete pa lahko študenti izbirajo tehnike; tehnike igranja na otroške inštrumente, v okviru in izven stroke, v drugih študijskih progra- kot so lastna glasbila, improvizirani inštrumenti, mih Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Orffov instrumentarij; ter nadgradijo znanje osnov oziroma v študijskih programih slovenskih in tujih igranja na inštrumente s klaviaturo. Seznanijo se visokošolskih zavodov (UP PEF Študijski program 1. z oblikovanjem instrumentalnih spremljav: bor- stopnje Razredni pouk, učni načrt). dun, ostinato, imitacija, eno- in večglasne polifone spremljave, harmonske spremljave. Pridobijo pa Popularna glasba v prostoru in času tudi osnove zborovodstva, seznanijo se z obvlado- To je izbirni predmet, ki se izvaja v četrtem letniku vanjem shem taktovskih načinov, vodenjem vokal- študijskega programa razredni pouk na 1. stopnji. nih, instrumentalnih in vokalno instrumentalnih Pri predmetu študentje spoznavajo pomen popu- skupin. Študentom se predstavi načine spodbuja- larne glasbe v kontekstu vzgojno-izobraževalnega nja glasbene ustvarjalnosti otrok in uvajanja v svet procesa. Med predavanji in vajami razvijajo in po- kreativnosti ter sodobne možnosti glasbenega iz- glabljajo znanja o različnih popularnih glasbenih raza in zapisa (UP PEF Študijski program 1. stopnje zvrsteh skozi čas, spoznavajo tudi različne izvajalce razredni pouk, učni načrt). in jih vrednotijo, samostojno proučujejo in upora- bljajo ustrezno študijsko literaturo ter spoznavajo Didaktika glasbe načine muziciranja popularne glasbe nekoč in da- Ta predmet se izvaja v tretjem in četrtem letniku nes (UP PEF Študijski program 1. stopnje Razredni na dodiplomski stopnji, kjer se z vstopom v višji pouk, učni načrt). letnik vsebina nadgrajuje in dopolnjuje. Študenti se na vajah, seminarjih in predavanjih seznanijo Pevski zbor in Osnove zborovodstva s petjem in pravilno vokalno tehniko, metodami Izbirna predmeta Pevski zbor in Osnove zborovod- učenja pesmi ter interpretacije le-te. Svoje znanje stva sta dva samostojna predmeta, ki se izvajata igranja na instrumente, ki so ga pridobili v pred- ločeno, vsebinsko pa se dopolnjujeta. Študentje hodnih letnikih, nadgradijo. Osredotočijo se na s petjem razvijajo, poglabljajo in širijo glasbene tehniko, uporabo, metode učenja igranja na mala sposobnosti, spretnosti, ustvarjalnost in znanja ter glasbila in interpretacijo. Osredotočijo se tudi na zvočno mišljenje. Na vajah in predavanjih študen- druge glasbene dejavnosti, kot so poslušanje glas- tje spoznajo načine, kako učencu z različnimi me- be, kako pri otrocih spodbujati ustvarjalnost, na todami in glasbenimi dejavnostmi približati petje glasbeno-didaktične igre, zakonitosti glasbene- v pevskem zboru in kako razvijati njegove glasbe- ga in estetskega razvoja, oblikovanje in uporabo ne sposobnosti, spretnosti, ustvarjalnosti in znanja glasbenih pojmov. Glasbo spoznajo kot sredstvo v smislu estetskega, glasbenega in celostnega komunikacije pri poslušanju, izvajanju in ustvar- otrokovega razvoja. Študentje se pri obeh predme- janju. Pomembno težo pri predavanjih imajo tudi tih spoznajo s tem, kako lahko v praksi povezujejo 56 Didakta glasbene vsebine z drugimi področji in kako sa- Raziskovalne hipoteze mostojno poiskati in uporabljati študijsko literatu- Glede na predmet in problem raziskave smo po- ro. Skozi konkretne primere se študentje seznanijo stavili naslednje hipoteze: z načini vključevanja sodobne tehnologije v učni H1: 50 % študentov ali več se počuti dovolj pri- in glasbeno-ustvarjalni proces ter, kako prenašati pravljenih, da bi z inštrumentom spremljali petje in preizkušati teoretična in praktična spoznanja v otrok v razredu. praksi. Ob zaključku predmeta študentje pridobijo teoretična in praktična znanja ter druge sposob- H2: Študenti razrednega pouka se počutijo naj- nosti za vodenje pevskega zbora (UP PEF Študijski manj pripravljeni za igranje na glasbene inštru- program 1. stopnje Razredni pouk, učni načrt). mente. EMPIRIČNI DEL H3: Študenti razrednega pouka, ki so vključeni v obštudijsko pevsko ali drugačno glasbeno udej- Problemi, namen in cilji stvovanje, se počutijo bolje pripravljeni za izvaja- Vsak se v obdobju izobraževalnega procesa ter ka- nje glasbenih dejavnosti na osnovni šoli, kot štu- sneje v življenju pogostokrat sreča z glasbo, in si- denti, ki v te niso vključeni. cer v različnih interesnih dejavnostih, ki so tako ali drugače povezane z glasbo. Kot najbolj razširjeno Metodologija ljubiteljsko dejavnost pri nas Hribar (2013) postavlja ravno pevski zbor, saj v zborih v Sloveniji poje okoli Raziskovalni vzorec 64000 pevcev. Vedno pa se lahko vključimo tudi v V raziskovalni vzorec so bili vključeni študenti štu- plesne dejavnosti ali pa v glasbeno šolo, kjer se izva- dijskega programa razrednega pouka na Peda- ja tako učenje igranja na inštrument, plesna dejav- goški fakulteti Univerze na Primorskem. Anketni nost kot tudi solo petje. vprašalnik je rešilo 40 študentov 4. letnika dodi- plomskega študija in 40 študentov 1. letnika podi- Z raziskavo smo želeli preveriti, koliko se študenti plomskega študija (10 študentov in 70 študentk). razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze Anketiranci so stari od 22 pa do 29 let. Največ jih je na Primorskem, ki bodo s prvo zaposlitvijo pouče- v starosti med 23 in 25 let. Vzorec udeležencev je vali tudi glasbeno umetnost v osnovnih šolah, po- bil neslučajnostni in priložnostno izbran. čutijo pripravljeni za izvajanje glasbenih dejavnosti na osnovni šoli. Zanimalo nas je, kakšno je njihovo Uvodoma prikazujemo demografske podatke an- glasbeno predznanje in ali le-to vpliva na njihovo ketirancev. Zanimalo nas je, koliko izmed študen- pripravljenost za izvajanje pouka glasbene umetno- tov se v prostem času kakorkoli ukvarja z glasbo. sti ter kako. Želeli smo ugotoviti, če je glasbeno ob- študijsko udejstvovanje v pevskem zboru, plesnih Iz prejetih odgovorov je bilo razvidno, da se le 41 dejavnostih, orkestru ali kakršnikoli drugi glasbeni % ali 33 anketiranih študentov trenutno ukvarja z dejavnosti povezano s pripravljenostjo poučevanja glasbo v prostem času. Vseh anketirancev je bilo glasbene umetnosti. 80, od tega jih je 59 % (47 študentov) odgovorilo, da glasba ni njihov hobi. Razberemo lahko, da je Zastavili smo si naslednji cilj: več tistih študentov, ki se v svojem prostem času C1: Analizirati, ali se študenti razrednega pouka na z glasbo ne ukvarjajo. V nadaljevanju bomo prika- Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem poču- zali, s katero glasbeno dejavnostjo se ukvarjajo ti- tijo dovolj pripravljeni za izvajanje glasbenih dejav- sti, ki so odgovorili pritrdilno, da se v prostem času nosti na osnovni šoli. ukvarjajo z glasbo. Pevski zbor 20 Igranje na instrument 18 Plesna dejavnost 9 Orkester 5 Ansambel 5 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 Graf 1: S katero glasbeno dejavnostjo se v prostem času ukvarjajo študenti 57 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Anketiranci so lahko izbrali več možnih odgovorov. na njihovih zasebnih skupinah vsakega letnika. Od 33 študentov, ki se v prostem času ukvarjajo z Za reševanje vprašalnika so sodelujoči potrebovali glasbenimi dejavnostmi, jih največ poje v pevskem približno pet minut. Z anketiranjem smo zaključili zboru. Takih študentov je 20, kar predstavlja 61 % 20. 6. 2019, ko štiri dni nismo dobili več nobenega delež vzorca, ki se ukvarja z glasbenimi dejavnost- rešenega anketnega vprašalnika. mi. 18 študentov ali 55 % delež vzorca tistih študen- tov, ki se ukvarjajo z glasbo, igra tudi na glasbeni Rezultati in razprava inštrument. 9 študentov, kar predstavlja 27 % delež vzorca tistih, ki se v prostem času ukvarjajo z glas- Pripravljenost študentov za izvajanje glasbenih bo, se v prostem času ukvarja s plesom, medtem dejavnosti pri pouku ko je v ansamblu in orkestru le po 15 % študentov, Za analizo prve hipoteze smo se odločili za uporabo kar skupno predstavlja 5 študentov od triintridese- χ2 testa kot statistične metode, ki je natančen test tih. za primerjavo opazovane porazdelitve s pričakova- no porazdelitvijo, če imamo opravka z nominalni- Pripomočki mi spremenljivkami. Nominalne spremenljivke so Za zbiranje podatkov smo sestavili anketni vpra- tiste, pri katerih dve vrednosti med seboj lahko le šalnik za študente, ki obiskujejo 4. letnik dodi- razlikujemo, torej preverimo ali sta vrednosti enaki plomskega in 1. letnik podiplomskega študija ra- ali ne. V našem primeru sta bili to DA oziroma NE zrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze odgovora na vprašanje, pri katerem smo študente na Primorskem. Spletna anketa je obsegala 23 spraševali, ali se počutijo dovolj pripravljeni, da bi z vprašanj, večinoma zaprtega tipa. Prvi sklop je inštrumentom spremljali otrokovo petje. obsegal vprašanja nominalnega tipa, drugi sklop pa ordinalnega in intervalnega tipa, kjer smo lah- Najprej smo postavili ničelno in osnovno hipotezo: ko uporabili več statističnih metod. V prvem delu H0: Manj kot 50 % študentov se ne počuti dovolj anketnega vprašalnika smo dobili demografske pripravljenih, da bi z inštrumentom spremljali podatke anketiranih študentov (spol, starost, le- otrokovo petje. tnik študija …), nato pa smo dobili odgovore, ali so študentje v času svojega izobraževanja v prostem H1: 50 % študentov ali več se počuti dovolj pripra- času vključeni v glasbene dejavnosti, ki so jim po- vljeno, da bi z inštrumentom lahko spremljali otro- nujene na Pedagoški fakulteti ali izven nje. Z do- kovo petje. bljenimi odgovori smo dobili vpogled v to, ali se počutijo dovolj suverene za poučevanje glasbene Spodnja preglednica nam prikazuje odgovor na umetnosti na osnovni šoli po končanem študiju. vprašanje, ki smo ga zadali študentom, z name- nom, da bi vrednotili Hipotezo 1. χ2 je statistično Postopek zbiranja podatkov pomemben, kar pomeni, da se deleži med seboj V okviru raziskave smo naslov spletne ankete po- pomembno razlikujejo. Največ je tistih študentov, slali študentom v začetku meseca junija 2019. In- ki so pritrdilno odgovorili, da se počutijo dovolj pri- ternetno povezavo smo poslali študentom preko pravljene (58), ostalih pa je 22. Izračun je prikazan v spletne aplikacije Facebook, kjer smo jih pozvali spodnji preglednici. Pripravljenost študentov f p χ2 (p) da 58 0,857 0,0124 ne 22 0,418 p ≤ 0,05 Preglednica 1: Analiza ali se več kot 50 % študentov počuti dovolj pripravljeno za spremljanje otroškega petja z inštrumentom Stopnja značilnosti je 0,0124 < 0,05, kar nam pove, da je povezava med dvema spremenljivkama statistič- no pomembna in statistično značilne razlike res obstajajo. Glede na rezultate lahko zavrnemo ničelno hipotezo in tako zaključimo s 95 % verjetnostjo, da se 50 % študentov ali več počuti dovolj pripravljene, da bi z inštrumentom spremljali otroško petje. Za vrednotenje hipoteze nas je zanimalo tudi, pri katerih glasbenih dejavnosti se študenti počutijo naj- bolje pripravljeni in suvereni za izvajanje. Na spodnjem grafu si lahko ogledamo rezultate 80 študentov, ki so odgovorili na spletno anketo. 58 Didakta 50 izvajanje zaključnega dela učne ure 1 29 34 izvajanje glavnega dela učne ure 4 42 40 izvajanje uvodno pripravljalnega dela učne ure 1 39 47 gibno izražanje ob naučeni pesmi 32 1 36 pri besednem izražanju mnenj poslušanega glasbenega dela 42 2 priprava učencev na poslušanje glasbenega dela 29 48 3 22 spremljanje otroškega petja z instrumentom 39 19 19 Graf 2: Področja, kjer harmonsko ustvarjanje ob naučeni pesmi 41 20 se študenti počutijo 27 ritmično ustvarjanje ob naučeni pesmi 44 najbolje pripravljeni 9 43 pri poučevanju glas- utrjevanje pesmi 31 6 bene umetnosti 31 učenje nove pesmi 43 6 20 pevska dejavnost 44 16 21 glasbena teorija 36 22 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 zelo še kar sploh ne Iz Grafa 2 lahko razberemo, da se večina študentov mente, lahko ovrednotimo na podlagi zgornjega počuti še kar pripravljanje pri vseh glasbenih dejav- grafa, iz katerega lahko razberemo, da se večina nostih, kar smo tudi potrdili z izračunom v Pregle- študentov, in to kar 61 (22 študentov se počuti zelo dnici 1. Povzamemo lahko, da se študentje počuti- pripravljeno, 39 pa še kar), kar predstavlja 76 % de- jo najbolj suverene pri izvajanju zaključnega dela lež vzorca, počuti dovolj pripravljene za spremljanje ure, takih študentov je 50 ali 62,5 % delež vzorca. Pri otrokovega petja na glasbeni inštrument. povezovanju glasbenih dejavnosti z gibnim izraža- njem ob naučeni pesmi se počuti kot zelo dobro Študenti so na vprašanje, zakaj menijo, da se poču- usposobljen kar 58,8 % delež vzorca ali 47 študen- tijo dovolj suverene, podali različne odgovore. Napi- tov. Pri pripravi učencev na poslušanje glasbene- sali so, da se počutijo suverene pri spremljanju otro- ga dela se zelo dobro usposobljenih počuti kar 45 škega petja na inštrument zaradi dobrega predzna- študentov (60 %). Najmanj ali sploh nepripravljeno nja, ki so ga prejeli pred vstopom na fakulteto, zaradi pa se študenti počutijo pri podajanju glasbene teo- dobre podlage znanja iz glasbene šole, osvojenega rije. Takih študentov je 22, kar predstavlja 29 % delež občutka za ritem in melodijo, ker so na nastopu/ anketiranih študentov. 20 študentov ali 26 % delež praksi to preizkusili in ugotovili, da znajo spremljati vseh anketirancev se ne počuti najbolje pripravljen petje z inštrumentom, ker so se v času študija nau- za harmonsko in melodično ustvarjanje ob naučeni čili osnovne spremljave, branja not, igranja na flavto, pesmi. 19 študentov ali 23,8 % delež vseh anketiranih kitaro in klavir, osnovnih akordov na klavir in kitaro, študentov pa se počuti najmanj suveren pri spre- prav tako na Orffove inštrumente, ker radi igrajo na mljanju otroškega petja z inštrumentom. instrument in imajo veselje do glasbenega učenja. Nekateri študenti imajo dovolj znanja na glasbe- Pri izvajanju glasbenega pouka je pomembno, da nem področju, eni pa so opisali profesorje, ki so jih se učitelj počuti samozavestno in vešč svojega dela. učili, kot zelo odprte, torej takšne, ki radi pomagajo, Jekovec (2011) je v svojem raziskovalnem delu izpo- tudi če se študenti ne počutijo dovolj kompetentne. stavila problematiko o pomankanju glasbene izo- brazbe učiteljev, ki vpliva na kakovost dela pri glas- Iz prebranega lahko sklepamo, da je večina študen- benem pouku. Učitelji, ki imajo manj glasbenega tov, ki se počutijo pripravljeno, tistih, ki so pred študi- znanja, so omejeni pri igranju na glasbila kot tudi jem obiskovali srednjo vzgojiteljsko šolo ali glasbeno pri samem posredovanju glasbenega znanja. Učite- šolo in tam pridobili že osnove igranja na glasbene lji med študijem namreč dobijo osnovno glasbeno inštrumente. Veliko študentov pa je mišljenja, da je znanje, vendar to ni dovolj. Na podlagi raziskave je po petih ali štirih letih študija prejelo zadostno zna- avtorica spoznala, da je na razpolago kar nekaj semi- nje na področju glasbe. narjev, ki so namenjeni učiteljem razrednega pouka, vendar se jih pogosto ne udeležijo. Študentje, ki se ne počutijo dovolj suvereno pri spre- mljanju otroškega petja, so odgovorili, da je to zaradi Pripravljenost študentov razrednega pouka za tega, ker je bilo v času študija premalo časa za vaje, igranje na glasbene inštrumente ker sami niso dovolj vadili, premalo je bilo sprotnega Hipotezo, s katero smo trdili, da se študenti počutijo utrjevanja, ker jim igranje na glasbila ne gre dobro najmanj pripravljene za igranje na glasbene inštru- od rok, ker niso dobili dovolj znanja tekom študija, 59 Didakta ŠOLSKA TEORIJA premalo je bilo praktičnega dela, premalo je bilo no- fakultetah svoje študente ovrednotili s povprečno tranje motivacije za učenje igranja na inštrument, oceno 3,8 od 5 za pripravljenost na poučevanje ker so se igranja nazadnje učili v 3. letniku. Nekateri glasbenega pouka. Ovrednotili so jih tudi pri igra- študentje pravijo, da nimajo toliko osnovne podla- nju na glasbene inštrumente, kot so klavir in kitara, ge za samostojno igranje na inštrument in bi zato ter jim dali povprečno oceno 3,5 ter nato pri igra- morali veliko vaditi, se pa vsekakor vidi napredek iz nju na tolkala z oceno 3,7. Petje so ocenili s 4, pri prvega letnika. Drugi pa so podali mnenje, da bi laž- glasbenih igrah in poslušanju glasbe pa so študen- je pesmice lahko spremljali, težjih pa ne, saj nima- te ocenili z oceno 4,1. jo dovolj znanja in izkušenj z igranjem. Prebrali pa smo lahko tudi odgovor, da je bilo vsega igranja na Obštudijska glasbena dejavnost v povezavi s pri- fakulteti v času študija premalo in da je bilo le-to po- pravljenostjo na izvajanje glasbenih dejavnosti sredovano prehitro. Tisti brez izkušenj tako še vedno na osnovni šoli nimajo trdnih temeljev. Pri analizi tretje hipoteze smo se odločili za uporabo regresijske analize, saj nam pomaga analizirati od- Iz podanih odgovorov lahko sklepamo, da so to nos med odvisno spremenljivko in eno ali več neod- študenti, ki so najverjetneje v prvem letniku prvič visnimi spremenljivkami. rokovali z glasbenimi inštrumenti in se prvič spo- znali z notami in glasbeno teorijo. Večina jih trdi, Najprej smo postavili ničelno in osnovno hipotezo: da niso dovolj vadili in sprotno utrjevali, kar je naj- H0: Študentje, ki se NE ukvarjajo z glasbo v prostem verjetneje glavni razlog, da niso suvereni pri igra- času, se na splošno NE počutijo dovolj suverene za nju na inštrumente. Opazimo lahko, da imata pri poučevanje glasbene umetnosti. igranju na inštrumente velik vpliv tudi volja in želja po učenju in obvladanju glasbenega inštrumenta, H1: Študenti, ki se ukvarjajo z glasbo v prostem času, ki ju mora študent ponotranjiti sam. se na splošno počutijo dovolj suverene za poučeva- nje glasbene umetnosti. Kljub temu lahko Hipotezo 2, s katero smo trdili, da se študenti počutijo najmanj pripravljeni na igra- Nato smo izbrali odvisno spremenljivko in vse tiste nje na glasbene inštrumente, ovržemo, saj je veči- spremenljivke, ki nanjo pomembno vplivajo. V na- na študentov pripravljena na spremljanje otroko- šem primeru je bila odvisna spremenljivka suvere- vega petja z glasbenimi inštrumenti. To lahko tudi nost za poučevanje glasbene umetnosti, neodvisna razberemo iz Grafa 2, kjer je jasno videno število pa ukvarjanje študentov z glasbo v prostem času. tistih študentov, ki se počutijo pripravljeno, to je 76 Regresijsko analizo smo izračunali v Excel-u, s po- % delež vseh anketiranih študentov. Zgoraj nave- močjo Data Analysis - Regression. Kot rezultat smo dene podatke lahko tudi podpremo z raziskavo, ki dobili p-vrednost oziroma stopnjo značilnosti 0,009 so jo opravili profesorji, ki so ocenjevali pripravlje- < 0,05. To nam pove, da je korelacija oziroma pove- nost svojih študentov na poučevanja glasbenega zava med spremenljivkama statistično pomembna pouka. Avtorji (Šulentić Begić, Begic in Škojo 2017) in statistično značilne razlike res obstajajo. Izračun so zapisali, da so profesorji na hrvaških pedagoških si lahko ogledamo v spodnji preglednici. pripravljenost študentov za izvajanje glasbenih dejavnosti da ne obštudijsko glasbeno da 51 33 udejstvovanje ne 29 47 skupaj 80 80 Pearsonov hi-kvadrat 0,29401762 p (0,009) Preglednica 2: Analiza podatkov, ali se študenti, ki se obštudijsko ukvarjajo z glasbo, tudi počutijo bolj pripravljene za izvajanje glasbene umetnosti Glede na rezultate regresije, ki so vidni v Preglednici 2, lahko zavrnemo ničelno hipotezo in trdimo, da se študentje, ki se ukvarjajo z glasbo v prostem času, počutijo na splošno bolj suverene za poučevanje glasbe- ne umetnosti. To, da je obštudijsko udejstvovanje v različnih glasbenih dejavnosti dobro za vsakogar, lahko potrdimo tudi z raziskavo Kopačin (2015), ki pravi, da je med skupinama učencev, ki se obšolsko ukvarjajo z glasbo (ples, igranje v instrumentalni skupini, formalno-glasbeno izobraževanje, pevski zbor), in tistimi, ki se ne, veliko pomembnih razlik v uspešnosti pri posameznih šolskih predmetih, inteligentnosti in socialnem vedenju. Glavne ugotovitve so pokazale, da učenci, ki so v času svojega šolanja aktivni na področjih, po- 60 Didakta vezanih z glasbo, oblikujejo ustreznejše vedenjske Pri zadnji, tretji hipotezi, ali se študenti razrednega vzorce, so v povprečju uspešnejši pri ostalih šolskih pouka, ki so vključeni v obštudijsko pevsko ali dru- predmetih in so v povprečju dosegli boljše rezultate gače glasbeno udejstvovanje, počutijo bolj pripra- na testu Ravenovih matric v primerjavi s tistimi, ki vljeno pri izvajanju glasbenih dejavnosti na osnovni ne sodelujejo na nobenem od navedenih področjih. šoli, kot študenti, ki v te niso vključeni, smo prišli do rezultata in p-vrednosti 0,009 ≤ 0,05. Ta izračun nam SKLEPNE UGOTOVITVE je povedal, da je povezava med obema skupinama, Namen raziskave je bil seznaniti se s pripravljenostjo med tisto, ki se udeležuje obštudijskih glasbenih de- študentov razrednega pouka za vpletanje glasbenih javnosti, in tisto, ki se ne, pomembna, torej značilne dejavnosti v pouk, ko bodo zaključili študij na Peda- razlike res obstajajo. Tako smo potrdili, da se študen- goški fakulteti Univerze na Primorskem. Zanimalo tje, ki se ukvarjajo z glasbo v prostem času, počutijo nas je, ali se študenti razrednega pouka počutijo na splošno dovolj suvereno za poučevanje glasbene pripravljene na spremljanje otroškega petja z glas- umetnosti. benim inštrumentom ter ali se študenti razrednega pouka, ki so vključeni v obštudijsko pevsko ali dru- Menimo, da bo raziskava v bodoče koristila profesor- gačno glasbeno udejstvovanje, počutijo bolj pripra- jem glasbene umetnosti na osnovni in srednji šoli ter vljene pri izvajanju glasbenih dejavnosti na osnovni profesorjem, ki poučujejo bodoče učitelje razredne- šoli, kot študenti, ki v te niso vključeni. ga pouka, hkrati pa vsem bodočim študentom. Iz re- zultatov raziskave lahko razberemo, kje je potrebno Ugotovili smo, da se večina študentov počuti do- več delati, na katerem področju imajo študenti pri- volj pripravljene za vpletanje in vodenje glasbe- manjkljaje. Tako lahko s pomočjo te raziskave izbolj- nih dejavnosti pri pouku po končanem študiju. šamo učne glasbene predmete na fakulteti in s tem Pri tem pa ima veliko vlogo volja in želja za učenje tudi kakovost znanja študentov. Prispevek pa bi obe- glasbenih inštrumentov in glasbe same. Zavedati nem lahko prispeval tudi k številčnejšemu obiskova- se moramo, da te želje profesor ne more vsaditi v nju obštudijskih glasbenih dejavnosti med študenti. študenta, ampak mora študent sam delati na pri- dobivanju le-te. Čeprav tega nismo uspeli statistič- no dokazati, smo iz raziskave in prejetih rezultatov LITERATURA lahko ugotovili, da se 50 % študentov ali več po- Banovec, K. (2012): Glasbene interesne dejavnosti na osnovnih šolah čuti dovolj pripravljene za izvajanje glasbenih de- v občini Črnomelj. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. javnosti pri pouku. Hipotezo 1 smo tako potrdili s Glasbeno izobraževanje. (2016). Pridobljeno 18. 6. 2019, http://www. prejetimi rezultati Hi kvadrata. Ugotovili smo tudi, mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_ osnovno_solstvo/glasbeno_izobrazevanje/. da se večina študentov počuti najbolj pripravljena Holcar, A., Borota, B., Breznik, I., Jošt, J., Kerin, M., Kovačič, A., Lango, pri izvajanju zaključnega dela ure, v povezovanju J., Mraz Novak, T. in Sicherl Kafol, B. (2011): Učni načrt za glasbeno vzgojo v osnovni šoli. Pridobljeno 18. 6. 2019, http://www.mizs.gov.si/ gibnega izražanja ob naučeni pesmi in pri pripravi fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_ učencev na poslušanje glasbenega dela. Predvi- glasbena_vzgoja.pdf. Hribar, N. (2014): Note brez pomote: Glasbeno opismenjevanje v devamo lahko, da je temu tako, ker so to lažje se- otroškem pevskem zboru. Radovljica: Didakta. stavine učne ure, ki zahtevajo najmanj glasbene- Hribar, N. (2013): Glasbeno opismenjevanje v enoglasnem otroškem pevskem zboru. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, ga znanja. Najmanj ali sploh nepripravljeno pa se Pedagoška fakulteta. študentje počutijo pri podajanju glasbene teorije, Jekovec, L. (2011): Glasbene dejavnosti na osnovni šoli pod vodstvom učitelja razrednega pouka. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v pri harmonskem in melodičnem ustvarjanju ob Ljubljani, Pedagoška fakulteta. naučeni pesmi ter spremljanju otroškega petja z Juriševič, M. (2011): Glasba kot sredstvo motivacije. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. inštrumentom. Iz rezultatov lahko vidimo, da so Kljun, B. (1999): Vpliv petja v otroškem zboru na razvoj glasbenih študenti negotovi na tistih področjih, ki so najtežja sposobnosti in spretnosti. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. in zahtevajo nekoliko več truda in sprotnega dela. Kopačin, B. (2015): Pomen glasbenih aktivnosti učencev. D. Hozjan, Aktivnosti učencev v učnem procesu (str. 453–477). Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna Drugo hipotezo smo ovrednotili odstotkovno in založba Annales. prišli do zaključka, da se večina študentov (58 ali Kroflič, B. in Gobec, D. (1995): Igra – gib – ustvarjanje – učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja. 74 % delež vzorca) počuti dovolj pripravljena pri Oblak, B. (1993). Glasbena vzgoja. Od glasbenih doživetij in igre h igranju in spremljanju otrokovega petja z glasbe- glasbenim izkušnjam. Priročnik za učitelje v 1. in 2. razredu osnovne šole. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. nim inštrumentom. Ugotovili smo, da se študenti Statistični urad Republike Slovenije. Osnovno glasbeno in plesno počutijo pripravljeno zaradi dobrega predznanja izobraževanje. Pridobljeno 2. 9. 2019, https://pxweb.stat.si/SiStatDb/ pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__09_izobrazevanje__05_ pred vstopom na fakulteto in osvojenega občutka glasbeno_izobraz__10_09792_osn_glasb_izobraz_kazal/0979206S.px/. za ritem in melodijo kot tudi, ker so v letih študija Šulentić Begić, J., Begic, A., Škojo, T. (2017): Opinions of University Music teachers on the Musical Competencies necessary for primary prejeli zadostno znanje na glasbenem področju. education teachers. Pridobljeno 28. 8. 2019, https://eric.ed.gov/?q=wi Na podlagi predstavljenih rezultatov analize lahko llignes+of+future+teachers+to+be+for+music+classes&id=EJ1126029. UP PEF študijski program 1. stopnje Razredni pouk, učni načrt. torej ovržemo Hipotezo 2, s katero smo trdili, da se Pridobljeno 15. 8. 2019, https://www.pef.upr.si/izobrazevanje/ študenti razrednega pouka počutijo najmanj pri- dodiplomski_studij_1%20_stopnje/razredni_pouk_(un)/od_2018-2019. Žvar, D. (2003). Interesna dejavnost Pevski zbor. Ljubljana: pravljeno pri igranju na glasbene inštrumente. ministerstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. 61 Didakta