Ada Holcar Brunauer, Cvetka Bizjak, Marjeta Borstner, Janja Cotič Pajntar, Vineta Eržen, Mihaela Kerin, Natalija Komljanc, Saša Kregar, Urška Margan, Leonida Novak, Zora Rutar Ilc, Sonja Zajc, Nives Zore Formativno spremljanje v podporo učenju Povratna informacija Vsebina Zakaj formativno spremljati 1 Nameni učenja in kriteriji uspešnosti 2 Dokazi 3 Povratna informacija Kaj je povratna informacija? ....................................................................... 3 Na kaj smo pozorni, ko oblikujemo povratno informacijo? ............................. 6 Zakaj je povratna informacija pomembna? ................................................ 10 Kaj pridobi učenec, kaj učitelj? ................................................................. 11 Refleksija ................................................................................................ 12 Viri in literatura ....................................................................................... 13 Formativno spremljanje v praksi ................................................................ 15 4 Vprašanja v podporo učenju 5 Samovrednotenje, vrstniško vrednotenje Formativno spremljanje v vrtcu 2 Povratna informacija Kaj je povratna informacija? Grant Wiggins (2012) povratno informacijo uspešno učenje v vseh njegovih fazah. Sproža opredeljuje kot informacijo o tem, kako konstruktiven dialog in z njeno pomočjo ima vsak napredujemo v prizadevanjih, da bi dosegli cilj. učenec možnost doseči cilje, ki si jih je zastavil. Spodbuja učenčevo razmišljanje o vprašanju, kje Kadar se nogometaš z žogo znajde pred golom, je sem v tem trenutku na svoji poti do cilja in kaj njegov cilj zadeti gol. Ko brcne žogo, opazuje, kam moram napraviti, da ga bom dosegel. ta leti. Povratna informacija, da žoga ni zadela gola, v njem sproži razmišljanje, kako bo žogo brcnil Izpolnjuje tri temeljne naloge (Razdevšek Pučko, prihodnjič, da bo zadel gol. 2004): 1. učencu pove, do kod je prišel in katere stopnje Proces učenja poteka v več fazah: pred učenjem, znanja je že dosegel, učenja in kriterijev uspešnosti praviloma spada 2. spodbudi ga k iskanju pomanjkljivosti, med učenjem in po njem. Oblikovanje namenov v obdobje pred učenjem (tudi kasneje se nanje 3. ponudi mu možnost in pot za njihovo vračamo), povratna informacija pa je ključna za odpravljanje. Povratna informacija učitelja, ki učencu daje napotke, kako naprej Besedilo si napisala v celoti. Pisava je čitljiva. Težave ti dela velika začetnica pri imenih oseb in živali. Ponovno si oglej besedilo in popravi napake. 3 Povratna informacija, ki jo učenec dobi med učenjem, ima formativno vlogo, ker jo učenec upošteva pri nadaljnjem učenju. Učenec povratno informacijo lahko dobi na dva načina: • z opazovanjem učinkov svojih prizadevanj (prej omenjeni primer žoge, ki leti proti golu), • od drugih: učitelja, sošolcev, vrstnikov, staršev idr. Dobro je, da vključimo čim več različnih virov. Kakovosten pouk vključuje večsmerno povratno informacijo: • od učitelja k učencu: učencu pomaga na poti do namenov učenja, • od učenca k učencu, • od učenca k učitelju: učitelju pomaga ugotavljati učenčeve potrebe in na podlagi teh načrtovati pouk (Younker, 2003). Kakovosten dialog Povratna informacija je sestavina kakovostnega dialoga, ki vodi v izgrajevanje ključnih konceptov. Usmerja ga učitelj. V dialog s posameznimi učenci lahko vstopa sam ali pa samo usmerja razpravo med učenci. Spodaj je predstavljen primer pri razvoju koncepta alkoholno vrenje pri pouku biologije v gimnaziji. Stopnje dialoga Primer Začetna trditev, ki jo je pripravil učitelj, Pri alkoholnem vrenju nastajajo ogljikov dioksid, učenci pa so jo komentirali. alkohol in energija iz ATP-molekul. Komentar dijakinje »Res je, nastajata CO in alkohol, energijo iz ATP-2 molekul zase vzamejo (pridobijo)celice kvasovke, sprosti pa se tudi nekaj toplote, kar zaznamo kot povišanje temperature.« Povratna informacija učiteljice »Iz katerih ATP-molekul misliš, da kvasovke pridobijo energijo? So bile ATP-molekule v glukozi in so sedaj po končanih reakcijah vrenja dostopne kvasovkam?« Ponovni premislek dijakinje »Malce sem zmedeno napisala. Seveda, energija se uskladišči v ATP-molekule. Želela sem poudariti, da pri alkoholnem vrenju nastane energija, ki jo kvasovka uporabi, torej da ima kvasovka koristi pri alkoholnem vrenju.« Povratna informacija učiteljice »Ali lahko besedno zvezo ‘energija nastane’ nadomestiš z ustreznejšo?« Izbor: Zorica Potisk, Gimnazija Kočevje 4 Povratna informacija Vrstniška povratna informacija pri pouku biologije, ki učencu pomaga graditi koncepte Avtorica: Zorica Potisk, Gimnazija Kočevje Black in Wiliam (1998) učiteljem svetujeta, naj učence predvsem usmerjajo na poti učenja in pri tem ne sodijo. Dokler se učenci učijo, da bi dosegli namene učenja, je učiteljeva naloga, da jih spremlja. Namen spremljanja je pridobiti podatke, ki učitelju pomenijo izhodišče za načrtovanje nadaljnjih aktivnosti, ob katerih bodo učenci izboljšali svoje znanje in razumevanje. V tem procesu ima kakovostna povratna informacija ključno vlogo. Kakšne povratne informacije dajem svojim učencem? Kako se učenci odzivajo na ocene in kako na formativne povratne informacije? 5 Na kaj smo pozorni, ko oblikujemo povratno informacijo? »Če je povratna Povratna informacija je učinkovita samo takrat, ko informacija prehitra, preden ima učenec jasno oblikovano predstavo o namenu se učenci poglobijo v izziv, učenja, ki ga želi doseči. Šele takrat mu pove, ali je se naučijo manj.« na pravi poti ali mora spremeniti smer. (Komentar učitelja, vključenega v projekt Didaktika ocenjevanja znanja) Raziskave Centra za raziskave in inovacije na področju izobraževanja (CERI, 2005) o vplivu 2. Je razumljiva, jasna in povezana z nameni učiteljeve povratne informacije na učenje učenja ter kriteriji uspešnosti. ugotavljajo, da ga spodbuja, kadar ima spodaj navedene značilnosti. Če posamezniku, ki je na poti v hribe, sporočimo, da se trenutno nahaja na nadmorski 1. Je pravočasna in primerno pogosta. višini 1500 m, mu ta povratna informacija naleti na prve ovire, je najprimernejša takojšnja želimo pokazati, kako pomembno je, da učenec povratna informacija. To velja tudi za naloge na jasno razume namen učenja. Šele v povezavi z nižjih taksonomskih ravneh. namenom učenja lahko razume bistvo povratne V občutljivi začetni fazi učne poti, ko učenec vrha, na katerega je namenjen. S tem primerom premalo pove, če ne pozna nadmorske višine informacije. »Moj princip potrebuje za prihodnje učenje.« tukaj in sedaj, tisto, kar učenec mi največkrat reče, da je povratnega informiranja je »Učiteljica nekaj lepo, odlično. Sošolcu pa (Komentar učitelja, vključenega v projekt pogosto, naj izdelek popravi.« Didaktika ocenjevanja znanja) (Komentar učenca) V nadaljevanju učenja, pri samostojnejših Učiteljeva povratna informacija, ki izhaja iz učencih, predvsem pa pri nalogah na višjih jasnih namenov učenja in kriterijev uspešnosti, taksonomskih ravneh pa je učinkovitejša, če je spodbuja učenčevo refleksijo ter omogoča dana takrat, ko učenec neha razmišljati, ker ne samovrednotenje dosežkov. S tem pripomore ve, kako naprej (Hattie in Timpereley, 2007). k razvijanju dolgoročnejših ciljev učenja Za podajanje povratnih informacij in učenčevo in kompetenc. Če je učencu jasno, kdaj je odzivanje nanje naj učitelj načrtuje dovolj časa. uspešen, bo bolje razumel učiteljevo povratno informacijo in njegov predlog, kako uspešneje nadaljevati z delom. »Ne maram, da me učiteljica moti med Pomemben vidik razumljivosti je tudi jezik. učenjem z dodatnimi navodili Ubesedena mora biti tako, da jo učenci in dajanjem mnenj.« razumejo. (Komentar učenca, katerega učitelj je 3. Je konkretna, specifična in uporabna. bil vključen v projekt Didaktika ocenjevanja znanja) Povratna informacija izboljša učenje takrat, ko učenca vodi do idej, kako izboljšati svoj dosežek. Vsakdo pri učenju novega pogosto naredi tudi Odlično ali pa tole je narobe nista formativni napake. Zato potrebuje nenehne povratne povratni informaciji, ker učencem ne sporočata, informacije, ki ga vodijo do namena učenja. Pri kaj je v njihovih izdelkih dobro oz. kaj konkretno tem naj učitelj upošteva, da je način, kako jih naj storijo, da jih bodo izboljšali. Kakovostna sporoča, pomembnejši od pogostosti. povratna informacija učencem sporoča naša 6 Povratna informacija učencu lahko rečemo »Ne vem, kaj je nisi se dovolj potrudil pri opažanja ali dejstva brez interpretacije. Npr. učenju, učinkovita povratna lahko pa mu rečemo poskušal si rešiti le polovico nalog informacija; mislim si, da tista, . V prvem primeru sporočamo svojo interpretacijo, v drugem pa dejstva. Če ki nam koristi pri učenju.« učencem sporočamo svoja opažanja oz. dejstva, (Komentar učenca, katerega učitelj je bil ki so povezana s kriteriji uspešnosti, bo to zanje vključen v projekt Didaktika najbolj uporabno. ocenjevanja znanja) 4. Vsebuje predlog, kako izboljšati dosežek oz. izdelek. Omenili smo že, da je zelo pomembno, da učenec razume povratno informacijo. To pomeni, da uvidi razkorak med namenom učenja in svojim trenutnim znanjem. Pogosto je to dovolj, da učenec sam poišče poti za izboljšanje dosežkov. Kadar pa tega ne zmore, mu pomaga učiteljev komentar, ki ga usmeri, kako naprej. Clark (2003) predlaga tri strategije, kako nagovoriti različne potrebe in učne stile učencev: a) Opomnik (za zelo sposobne učence) • Povej še kaj več o dejanjih voditelja, ki so vplivala na bodoče dogodke. • Kako bi opisal to osebo, da si jo bomo lažje zapomnili? Povratna informacija s predlogom, kako izboljšati izdelek Izbor: Ksenija Černigoj, OŠ Šturje 7 b) Usmerjanje (za učence, ki potrebujejo več podpore kot le opomnik) • Opiši, kaj se je zgodilo, ko se je lava zlila skupaj z reko. • Kako bi pokazal, da je bila Mojca žalostna? Povratna informacija v obliki vprašanj, s katerimi učitelj usmerja učenca pri iskanju napak v njunem izdelku Učenca nista sama našla napak, zato ju učiteljica vpraša: Učiteljica: »Prosim, predstavita mi prikaz. Kaj vse lahko prebereta iz njega?« Miha začne brati prikaz in ugotovi, da se števila ob strani ne ujemajo s preštetimi kvadratki. Ne bi smela izpuščati kvadratkov. Lana ugotovi, da se podatkov iz zgornjega dela tabele na da prebrati, ker kvadratki niso natančno narisani. Učiteljica: »Kaj bi morala popraviti, spremeniti?« Učenca: »Morala bi bolj natančno risati in ne bi smela izpuščati kvadratkov.« Učiteljica: »Kaj bosta sedaj?« Učenca: »Še enkrat bova izdelala prikaz.« Izbor: Barbara Oder, OŠ Poljčane c) Primer ali namig (zelo primerno za vse učence, še posebej za tiste z učnimi težavami) • Izberi enega izmed danih primerov ali napiši svojega: »On je dober prijatelj, ker nikoli ne reče neprijaznih stvari.« »On je prijatelj, ker nikoli ne laže.« • Zakaj se ne nasmehneš, ko opisuješ nagajivo raco iz pravljice o …? Učiteljev komentar k osnutku pisnega sestavka »Tvoj uvod vsebuje vse glavne elemente, o katerih smo razpravljali pri pouku. Zdaj pa razmisli o tem, katere od njih bi bilo po tvojem mnenju smiselno podrobneje razdelati.« Učitelj: • izpostavi dosežek, • se naveže na konkretno značilnost učenčevega dosežka in • nakaže možnost izboljšave. Iz komentarja lahko posredno sklepamo, da je eden od kriterijev kakovostnega pisnega sestavka zbirka/ navedba ustreznih podatkov v uvodu, v nadaljevanju pa njihova podrobnejša predstavitev (v skladu z navodili, namenom pisanja itd.). Med učiteljevim komentarjem in učenčevim izdelkom je tudi jasna povezava: učitelj izpostavi dosežek (dobro napisan uvod); sledita konkretna navedba, v čem je bil učenec uspešen (ustrezna vsebina), in namig, ki učenca spodbuja k samostojnemu razmisleku in nadaljevanju z delom (Eržen, 2014). 8 Povratna informacija Kako pogosto učencem dajem formativne povratne informacije? Kako poskrbim, da učenci dajejo povratne informacije drug drugemu? Primeri učinkovitih in neučinkovitih povratnih informacij Učinkovite povratne informacije so: Neučinkovite povratne informacije so: Pravočasne, pogoste, učenec ima čas za razmislek Učitelj jo ponuja takrat, ko je učenec še ne o njih. potrebuje. Učenec jo dobi šele ob koncu učenja – ko dosežka ne more več izboljšati. Razumljive in jasno povezane z nameni učenja in Vezane na učenčevo osebnost. kriteriji uspešnosti. »Dobro, a ne tako dobro, kot je to naredila »Preveri svoj odgovor/zapis glede na kriterij.« sošolka.« Nanašajo se na konkretno učenčevo delo ali Splošna. Podana v obliki vrednostne sodbe. izdelek. »Bolj se moraš potruditi …« »Te ideje razvij naprej. Opiši izraz na njegovem »Si najboljši.« obrazu.« »Zelo sem zadovoljen s tvojim nastopom.« Ustne so bolj učinkovite od pisnih. Klišejske povratne informacije, zapisane po sistemu »Povej nam še kaj več. Kakšnega »kopiraj prilepi«. videza so? Kako se gibljejo?« Podane v obliki komentarjev. Podane v obliki številčnih ocen in drugih simbolov. »Ko sem prebral tvoj esej, nisem doumel, kaj je »Zlata zvezdica«. tvoje glavno sporočilo.« »10/10« Učence usmerjajo v razmislek, kaj morajo izboljšati, Učence vodijo tako, da jim ni treba samostojno zakaj naj to storijo in kako. razmišljati (npr. povemo pravilen odgovor, »Zelo realistično si opisal škodo, ki jo je povzročil pohvalimo). potres. Za izboljšanje naloge si oglej ključne »Lep diagram.« besede. Poglej na prejšnjo stran in ugotovi, katere si izpustil.« »Kako veš …?« Učenci imajo možnost, da se nanje odzovejo in Če je podana takrat, ko je proces učenja že izboljšajo svoje delo. končan, učenec ne more ničesar več popraviti oz. »Tri naloge si rešil napačno – preglej jih in ugotovi, spremeniti (sumativno ocenjevanje). katere, ter jih popravi.« Razna nagovarjanja k učenju. »Daj, potrudi se še malo, poskusi še enkrat. Več se boš moral učiti.« Te običajno niso učinkovite, vsaj ne trajno, terjajo pa veliko energije tako od učitelja kot od učenca in učenca silijo v obrambno vedenje. Učitelji največkrat prigovarjajo manj uspešnim in nemotiviranim učencem. 9 Zakaj je povratna informacija pomembna? 1. Kakovostne povratne informacije izboljšajo 2. Povratne informacije so nujna sestavina učenje. samoregulacijskega učenja. Za razumevanje vpliva povratne informacije na Če učenec želi usmerjati vedenje k učenje so zanimivi rezultati raziskav, ki jih je načrtovanemu cilju, mora vedeti, kje se v opravila Ruth Butler (1987, 1988). Ugotovila določenem trenutku nahaja. To je izhodišče za je, da najbolj napredujejo tisti učenci, ki kot načrtovanje nadaljnjih korakov. Zimmerman povratno informacijo dobijo komentar ali nasvet. in Schunk (2001) poudarjata, da je za razvoj Učenci, ki pridobijo ocene ali drugačne nagrade, samoregulacijskih strategij nujno sodelovanje napredujejo enako kot tisti brez povratne z drugimi (učitelj, svetovalni delavec, vrstnik …), informacije. Ocene in nagrade vplivajo na ki učencu poleg povratnih informacij o občutek lastne vrednosti, kar pri učencih sproža doseganju namenov učenja dajejo tudi močan čustven odziv. povratne informacije o učinkovitosti izbranih učnih strategij. 3. Na učne dosežke učencev najmočneje vplivajo »V svoji praksi sem povratne informacije, ki prihajajo od učencev k ugotovila, da številčna ocena učitelju. ustavi proces. Za učenca pomeni Sporočajo mu, kaj učenci vedo, kako razumejo, konec učenja, ne glede na to, kje delajo napake, česa ne razumejo in kdaj kakšna je. Nasvet za izboljšanje pa niso zavzeti. Ko učitelj to ve, sta poučevanje in spodbuja k nadaljevanju učenja.« učenje usklajena in imata moč. Takšne povratne (Komentar učitelja, ki je bil vključen v projekt informacije naredijo učenje vidno, zato je učinek Didaktika ocenjevanja znanja) na učne dosežke največji (Hattie, 2009). Katera povratna informacija, ki ste jo dobili v času vašega šolanja, vam je najbolj ostala v spominu? Zakaj? Katere povratne informacije so vas spodbudile k učenju in katere so vas odvrnile od njega? Spomnite se najbolj spodbudne povratne informacije, ki ste jo pridobili o vašem poučevanju od vaših učencev. 10 Povratna informacija Kaj pridobi učenec? • Učenec pridobi informacijo, kako napreduje, kako mu gre v njegovih prizadevanjih, da bi dosegel namen učenja. • Uvidi razkorak med trenutnim stanjem in končnim namenom učenja. • Povratna informacija mu ponudi možnost in pot za odpravljanje pomanjkljivosti. • Pomaga mu pri samovrednotenju dosežkov. • Usmerja ga, kako naprej. • Pomeni mu priložnost za sodelovanje in kakovosten dialog z učiteljem in sošolci. • Učenec ozavesti svoj napredek, kar poveča njegovo samozavest. • Veseli se učnih uspehov. Kaj pridobi učitelj? • Povratna informacija mu pomaga ugotavljati učenčeve potrebe in na podlagi teh načrtovati pouk. • Zagotavlja mu bolj zavzete učence, ki so sposobni uravnavati svoje učenje. • Dobiva kakovostne informacije, ki jih lahko posreduje staršem. • Omogoča mu uvid v različne učne poti učencev. • Z uvajanjem vrstniških povratnih informacij je deloma razbremenjen. • Pridobi samoorganizirane učence. 11 REFLEKSIJA Refleksija je namenjena ugotavljanju, kaj bi pri pouku, ki sledi načelom formativnega spremljanja, lahko še izboljšali. Razmislek – kje sem in kako razmišljam o … Vedno Včasih Nikoli Povratna informacija Povratne informacije se nanašajo na vnaprej dogovorjene kriterije uspešnosti. Učencem dajem povratne informacije o kakovosti njihovega načina učenja. Povratne informacije učencem sporočajo, kaj so dosegli in kaj morajo še izboljšati. Informacije, ki jih dobim od učencev, uporabim za nadaljnje načrtovanje pouka in ustvarjanje spodbudnega učnega okolja. Učencem omogočim čas, da se odzovejo na povratne informacije. Povratne informacije so zapisane tako, da jih učenci razumejo. Povratne informacije sporočajo staršem, kje se učenec trenutno nahaja na poti do namenov učenja in kakšno podporo še potrebuje. V pouk vključujem tudi vrstniške povratne informacije. 12 Povratna informacija Viri in literatura Black, P. in Wiliam, D. (1998). Inside the Black Box. London: King's College Press. Butler, R. (1987). Task-Involving and Ego-Involving Properties of Evaluation: Effects of Different Feedback Conditions on Motivational Perceptions, Interest, and Performance. Journal of Educational Psychology, 79, št. 4, str. 474–482. Butler, R. (1988). Enhancing and Undermining Intrinsic Motivation: The Effects of Task-Involving And Ego-Involving Evaluation On Interest And Performance, British Journal of Educational Psychology, št. 58, str. 1–14. Centre for Educational Research and Innovation (CERI). (2005). Formative Assessment: improving learning in secondary classrooms, Paris: OECD. Clarke, S. (2003) Enriching Feedback in the Primary Classroom. London: Hodder and Stoughton. Eržen, V. (2014). Povratna informacija za uspešnejše učenje. Vzgoja in izobraževanje, l. 45, št. 5-6, str. 28–31. Hattie, J. in Timperley, H. (2007). The power of feedback. Review of Educational Research, l. 77, št. 1, str. 81–112. Hattie, J. (2009). Visible learning. London: Routledge. Komljanc, N. (2004). Vrednost povratne informacije v procesu ocenjevanja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. NCCA (2015). Formative feedback. Focus on Learning. (Dostopno na http://www.juniorcycle.ie/ Assessment/Focus-on- Learning. Pridobljeno 20. 3. 2016.) Razdevšek Pučko, C. (2004). Formativno preverjanje znanja in vloga povratne informacije. Sodobna pedagogika, l. 55, št. 1, str. 126–139. Younker, B. A. (2003). The nature of feedback in a community of composing. V M. Hickey (ur.), Why and how to teach music composition: A new horizon for music education. Reston, VA: MENC: The National Association for Music Education, str. 233–242. Wiggins, G. (2012). Seven Keys to Effective Feedback. Educational Leadership, l. 70, št. 1, str. 10–16. Zajc, S. (2010) S kakovostno povratno informacijo do znanja, V Didaktika ocenjevanja znanja, Ljubljana: ZRSŠ. Zimmerman, B. in Schunk, D. (2011). Handbook of selfregulation of learning and performance. New York: Routledge. Priporočena literatura v slovenščini Komljanec, N. (2010). Vrednost povratne informacije v procesu učenja in poučevanja. V Didaktika ocenjevanja znanja, Ljubljana: ZRSŠ. 13 Formativno spremljanje v praksi Vsebina Lestvica razumevanja ......................................................................................... 16 Odprta vprašanja ................................................................................................. 17 Vrstniška povratna informacija (delo v paru) .................................................... 17 Vrstniška povratna informacija .......................................................................... 18 Pogovor v parih ali manjših skupinah ................................................................ 19 Podajanje vrstniških povratnih informacij ......................................................... 19 Vrstniška povratna informacija – pet koristnih napotkov za dajanje povratnih informacij ............................................................................................ 19 Povratna informacija učitelju o delu učenca ob koncu učnega sklopa .................................................................................................................. 20 Povratna informacija učitelju o mojem delu in kaj o tem meni on .................. 22 Vrstniška povratna informacija o skupinskem delu ......................................... 23 Kaj učenci menijo o kakovosti mojih povratnih informacij .............................. 24 15 FS v praksi Lestvica razumevanja je orodje za podajanje povratnih informacij učitelju. Lestvica razumevanja S tem orodjem učitelj lahko med učenjem spremlja, kako učenci napredujejo na poti do namena učenja. Razumem, lahko pomagam sošolcu. Razumem, delam lahko sam. Delno razumem, imam nekaj vprašanj. Ne razumem. Potrebujem pomoč. Izbor: Renata Škodnik, OŠ Gustava Šiliha Velenje 16 FS v praksi Kako od učenca pridobiti povratno informacijo kot podlago za načrtovanje nadljnjega Odprta vprašanja učenja? Podrobnejše informacije o tem, kje se učenci v nekem trenutku nahajajo na poti do namenov učenja, lahko učitelj pridobi z odprtimi vprašanji. Vprašajte učenca, kakšno pomoč/podporo potrebuje. Preverite primernost/učinkovitost dosedanje povratne informacije. Preverite jasnost povratne informacije (preverite, ali učenci vedo in razumejo, kaj pričakujete, da bodo naredili oz. kaj naj bi bil njihov naslednji korak). Vrstniška povratna informacija (delo v paru) Sošolca drug drugemu podata povratne informacije: • Učenci pripravijo več majhnih lističev. Na vsakega zapišejo eno vprašanje o izdelku/nalogi/predstavitvi/ shemi/zapisu …, na katero želijo odgovor (tj. povratno informacijo). • Sošolec A izbere listič sošolca B, prebere vprašanje in sošolcu B poda povratno informacijo o izdelku itn. • Nato zamenjata vrstni red. • Izmenjata si lahko vsa ali le dogovorjeno število vprašanj. Kako bi lahko Kaj bi storil Ali sem s svojim Katere kriterije izboljšal svoj drugače? izdelkom dosegel uspešnosti sem izdelek? namene učenja? dosegel? Kaj moram še Na kaj moram biti Katerih kriterijev Kaj ti je bilo pri storiti, da bom bolj pozoren? uspešnosti nisem mojem izdelku dosegel kriterije dosegel? všeč? uspešnosti? 17 FS v praksi Sošolci dajejo drug drugemu povratne informacije, pri čemer izhajajo iz kriterijev uspešnosti. Vrstniška povratna informacija Datum: Naslov naloge, izdelka ... Tvoje ime: Ime sošolca: Kriteriji uspešnosti: Kako se v tej nalogi, izdelku ... odraža kriterij uspešnosti? Ali je bil dosežen? Izboljšal bi lahko: Pri tem bi ti lahko bilo v pomoč: Vir: NCCA, 2015 18 FS v praksi Učitelj kroži po razredu in prisluhne pogovoru učencev. Na ta način lahko pride do dragocenih spoznanj o tem, kako poteka njihovo Pogovor v parih ali manjših skupinah učenje. Učenci se pogovarjajo: • o tem, kako napredujejo, • drug drugemu razlagajo svoje ideje o delu in • kako dobro razumejo. Učitelj pozorno posluša njihov pogovor. Podajanje vrstniških povratnih informacij Izpostavi dve odlični stvari, ki sta bili prikazani: 1. 2. Izpostavite področje, ki bi ga sošolec lahko še izboljšal: Vrstniška povratna informacija – pet koristnih napotkov za dajanje povratnih informacij 1. Ko prebereš sošolčevo besedilo prvič, ga ne komentiraj. Njegovo delo komentiraj šele, ko si ga pregledal v celoti. Nato se osredini na njegova močna in šibka področja, ki temeljijo na kriterijih uspešnosti. 2. Če opaziš kakšno pravopisno napako, je ne popravi, ampak jo le označi. Sošolec naj jo popravi sam. 3. Nato izpostavi : • kaj je sošolec naredil dobro, • kaj mu ni uspelo, • podaj eno ali dve sugestiji, kaj bi lahko bilo še bolje. 4. Tvoji komentarji naj bodo specifični, pri čemer sošolca spomni na kriterije uspešnosti. 5. Drug z drugim bodita odkrita. Nikoli se ne kritizirajta ali prizadenita drug drugega. 19 FS v praksi Delovni list učitelju pomaga, da vidi učenje skozi oči učenca … Povratna informacija učitelju o delu učenca ob koncu učnega sklopa Nameni učenja, ki sem jih dosegel: Nameni učenja, ki jih nisem dosegel: Vzroki: Dokazila o uspehu Boljši ko sem, več različnih vrst dokazil imam. Dokazilo je dobro, ko izkazuje napredek. Zadovoljstvo z doseženim Bi lahko zmogel več? Kako? Izbor: Renata Škodnik, OŠ Gustava Šiliha Velenje 20 Moja zgodba Kaj se je dogajalo v tem učnem sklopu? Kako si se počutil? Kako si napredoval? Označi, kako daleč na poti doseganja namenov učenja se nahajaš. 21 FS v praksi Delovni list učitelju pomaga, da vidi učenje skozi oči učenca … Povratna informacija učitelju o mojem delu in kaj o tem meni on Povratna informacija, ki prihaja od učenca k učitelju, ima največji učinek na učenje in učne dosežke (Hattie, 2009). Kaj mi gre dobro? Kje še imam težave? Kako sem že napredoval? Koliko se trudim, sem uspešen? Zadovoljen? Na kaj sem ponosen? Kaj lahko še izboljšam? Povratna informacija učitelja: Izbor: Renata Škodnik, OŠ Gustava Šiliha Velenje 22 FS v praksi Vsak učenec v skupini izpolni učni list. Učenci si jih nato izmenjajo in dobijo vpogled (povratno informacijo), kako so skupinsko delo Vrstniška povratna informacija doživeli sošolci. o skupinskem delu Datum: Vrsta aktivnosti: Namen dela: Člani skupine: Kaj vam je bilo pri delu všeč in kaj ne? Ovrednotite delo vaše Znanje: Sodelovanje: Disciplina: Izvirnost: skupine, narišite:    Pohvalimo lahko: Prihodnjič bomo naredili drugače, bolje: Izbor: Renata Škodnik, OŠ Gustava Šiliha Velenje 23 FS v praksi S tem orodjem učitelj preveri, kako kakovostne povratne informacije daje svojim učencem. Kaj učenci menijo o kakovosti mojih povratnih informacij Se Se Se Se popolnoma strinjam deloma sploh ne strinjam strinjam strinjam Učiteljevi komentarji o mojih dosežkih so jasni in razumljivi. V učiteljevi povratni informaciji pridobim vse potrebne informacije o tem, kje sem na poti za dosego namenov učenja in kako jih doseči. Učitelj uporablja besede, ki jih razumem. Učitelj jasno opiše, kaj sem že dosegel. Učitelj podaja komentarje tako, da me ti spodbujajo k učenju. 24 POVRATNA INFORMACIJA Formativno spremljanje v podporo učenju Avtorice: dr. Ada Holcar Brunauer, mag. Cvetka Bizjak, mag. Marjeta Borstner, mag. Janja Cotič Pajntar, mag. Vineta Eržen, Mihaela Kerin, dr. Natalija Komljanc, Saša Kregar, Urška Margan, dr. Leonida Novak, dr. Zora Rutar Ilc, mag. Sonja Zajc, Nives Zore Strokovna redakcija: dr. Ada Holcar Brunauer in mag. Cvetka Bizjak Strokovni pregled: ddr. Barica Marentič Požarnik Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnica: Jasna Rojc Urednici založbe: Zvonka Kos in Andreja Nagode Oblikovanje in ilustracije: Davor Grgičević Grafična priprava: Design Demšar, d. o. o. Fotografije: Shutterstock Spletna izdaja Ljubljana, 2025 Publikacija je dosegljiva na: www.zrss.si/pdf/FS_Povratna_informacija.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 238123267 ISBN 978-961-03-0898-0 (PDF) Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav