Čudna hišica
čudnu hjgico poznam s poluiin gospodarstvom. Notri je rolin, notri je kuhinja, kjer se noč in dan pripravlja topla hrana. V tej hifici je mnogo hodov in prebodov in urni uiali sluge raznašajo toplo brano v vse ogle hiše.
V  tej biši je uevtrudijiv gospodar.   On ne zaspi ue po dnevi ne po noči niti jedae juinaLe; vedno dela in ropoče: tfek t«k, ter goni nagle slnžabaike v vse ogle hi5e. kjer s*i vprača samo za liraDo, pijaco in gorkoto.
Tudi obširna dvorana je v tej hiSi, kamor lehko prihaja čist zr&k; dvoje svetlih oken ima z obifcamsi.  Po noSi se oknici zapirate, po dnevi se odpirate.
V  hisi iivi nevidjia gospodinja.   Te gospodinje ni  videti,  a  vendar ona vse uravnava, vse oživlja; zanjo se kiliko trudi gospodar, zanjo delajo mali slnge, otiii pe gleda v avetla okenca, odpira in zapira okaiei
Ako otide gospodinja iz hiSice, taklij vse omolkne. Gospodar Delia zbijati, sluge se ustavijo po hodišfiih, v vscj hiši postane tiho, pusto in bladno in okuici ae zapretu. A kam gre gospodiuja? Tja, odkoder je prišia: v neb6. Na zomlji je ona samo gostja,  in v prah ae razsiplje hišica  brez gospodinje.
A. K.