159
Obrtnija.
Za našo obrtnost. III.
Razmere našega rokodelstva so vsled razvoja kapitalistične produkcije postale pač kritične, ali še dolgo niso tako obupne, kakor bi mnogi krivi preroki rokodelcem tudi dopovedati, kateri preroki s tem postopanjem razširjajo mej rokodelci brezupnost in s tem pokopavajo zaupanje v same sebe in zaupanje, da si zamorejo pomoči. Rokodelsko produkcijo ubija velika industrija posebno v tistih strokah, v katerih se da s pomočjo strojev izdelati veliko množino povsem jednakih izdelkov za svetovni trg,
pri katerih stroj, veliki kapital, hitro in ceneno izdelovanje potom razdelitve onemogočajo rokodelcu konkurenco. Rokodelstvo ne more nikdar zmagati proti veleindustriji na pr. v tkalstvu, v strojarstvu itd. Ta rokodelstva so za vselej uničena.
Toda veleindustrija se nikakor ne more neprestano razširjati. Tudi njen razvoj ima svoje meje in sicer ga omejujejo produkcijske in trgovinske razmere.
Veliki industriji ne bo na dalje mogoče v tej meri, kakor dosedaj, olajševati produkcijo z izpopolnjevanjem starih in izumljenjem novih strojev, z večjo razdelitvijo dela, a kcnkurenco na oddaljenejših trgih stezujejo nedo-stajanje prometnih sredstev itd.
Sploh pa veleindustrija ne more uničiti tistih rokodelskih strok, v katerih odločuje solidnost in dovršenost proizvoda, ukus lepota. Nikdar in nikoli ne bo velika industrija uničila ali le utesnila umetniške obrtnosti, niti tistih vrst rokodelstva, katerih proizvodi se prodajajo samo tam, koder se proizvajajo.
Rokodelstvu ostanejo tudi še v bodoče razne panoge rokodelskega proizvajanja, namreč tiste, katerih se veleindustrija sploh ne more polotiti. Rokodelstvo bo še nadalje imelo v oblasti razen umetno-obrtniških del tudi še montaže in jednaka opravila prvih pa mu razvoj veleindustrije odpira tudi še nova polja njegove delavnosti :
Statistika dokazuje jasno in natančno tako za Nemčijo kakor tudi za najindustrijalnejše pokrajine naše monarhije, da število samostalnih rokodelskih mojstrov v nekaterih produkcijskih strokah nikakor ne pojema, nasprotno, da se to število stalno množi. Mi le obžalujemo, da nimamo zanesljive in točke statistike, katera bi nam kazala, kako se rokodelske razmere v naših slovenskih krajih spreminjajo. To zanesljivo statistiko pogrešamo ne samo radi tega, ker bi iz nje spoznali vladajoče rokodelske razmere, nego tudi in še posebno zategadelj, ker bi nam statistika povedala, kakih reform je potreba v korist rokodelstva.
Nujno je potrebno, da bi se tudi deželni zbor kranjski oglasil z zahtevo, naj vlada ustanovi statistični urad, kateri bo vso pozornost obračal gibanju v rokodelstvu, o katerem prav vladni krogi tako sila mnogo govore in tako revno malo store. Statistika, ako naj ima kako vrednost, se seveda ne sme krpati, kakor pri nas birokracija navadno delo, nego more biti nje sestavljanje izročeno strokovno izobraženim organom, obrtnim in trgovskim zbornicam, deželnim statističnim uradom itd.
V luči te statistike se nam pokažejo razmere našega rokodelstva vsekako v drugih barvah nego jih vidimo sedaj, in prepričani smo do cela, da bi poizvedbe statističnih organov dokazale, da naše rokodelstvo je v svojem jedru zdravo in da nima vzroka opirati se brezupno v bodočnost.