Sodno-zdravniška mnenja. 109
Sodno-zdravniška mnenja.
v.
Je li bil F. K. zadavljen, ali je umrl naravne smrti?
Oktobra meseca 1898. 1. so našli v gozdu mrliča, ležečega na trebuhu. Ker se je sumilo, da smrt ni bila naravna, je okrožno sodišče v N. odredilo raztelesitev.
Izvid.
A. Zunanji ogled.
1.) Truplo možkega spola je blizo 170 cm dolgo, dobro rejeno; mišičje je zelo dobro razvito, okostje močno in krepko. Starost kakih 18—20 let. Lasje svitlo-rujavkasti, zobje večinoma zdravi. Otrplost je po vsem truplu razširjena. Po licih, uhljih, čelu, pa tudi na zaglavju so višnjevkaste pege. če se na teh mestih vreze, videti je globočje dovodniške mrene, precej s krvjo napolnjene.
2.) Ravno v sredi leve kimalke je v koži dvoje po 4 mm dolgih, Va wm širokih, vsporedno druga z drugo od zgoraj navzdol se raztezajočih stikovnih ločitev. Ce se vreze v usnjico, ni najti sesedene krvi.
3.) Ko se mrliča obrne in položi na trebuh, vlije se iz ustne in nosne dupline rumenkasta, penasta tekočina. Trebuh je malo napet, na obkrajnikih je koža višnjevkasta.
4.) Na truplu ni najti nikoder znakov katere koli poškodbe, izrecno nikake na vratu. f
B. Notranji ogled,
I. Glava.
1.) Nalobje na notranji plati jako rudečkasto, polnokrvno, a nima nikoder kake zmečkanine. Tudi senčni mišici sta zelo krvnati, temno-rudečkasti. Krov lobanje je 4—8 mm debel, jajčast; njegova notranja plat je vsa s krvjo zamazana, a se da z vodo popolnoma očistiti.
2.) Čvrsta opna je napeta, rudečkasto-siva, svetla, mokra, prosojna; njene dovodnice zabrekle vsled temno-višnjevkaste vsebine.
110 Sodno-zdravniška mnenja.
3.) Na notranjili robih polut so za proso veliki, neprozorni mehurčki. >Srpna splava je s tekočo temno-višnjevo krvjo napolnjena.
4.) Mehka opna sivkasto-rumena, popolnoma prozorna, zelo krvnata, da se prav lahko odlupi.
5.) Možgani veliki na prerezu mokri, svetli; povsod so gosto zasejane, za proso velike, krVne i)ičice. Sicer ni najti na polutih, na vidnih pomolkih, progastih jabolkih, na četvorniku, malih možganih, varolijevem mostiču ter na primozgu nikake nepravilnosti, razun da so vsi ti ustroji zelo krvnati.
6.) Ko se možgani iz dna lobanje vzamejo, ostane tamkaj kakih 90^jfr tekoče temno-višnjeve krvi. Tudi tukaj so krvni splavi polni tekoče krvi. Možganske votline so nekoliko razširjene, njihove opnice nežne.
II. Čok.
7.) Prereže se koža od podbradka do sklepa sramnic ter se otvori trebušna in prsna votlina.
8.) V obeh grlovnih dovod nicah je polno tekoče temno-višnjeve krvi.
9.) Ščitna sleza je zelo velika, njena leva polovica je podobna gosjemu jajcu, dolga 8 široka 4 ««, a desna polovica je malo manjša Zunanja plat leve polovice ima v sredi kake 3 c;« dolgo in2i;7K široko črnkasto pego; če se na tem vreze, spozna se tu sesedeno kri 1 mm globoko.
10.) Ko se ta ščitna polovica odstrani, se pregleda leva vratna odvodnica. Eden prst pod njenim razcepom je najti v mezdri, obdajajoči to krvno žilo, temno-višnjeve pege, popolnoma podobne zgoraj omenjeni, nahajajoči se na ščitni slezi. Tudi tu je kri sesedena. Na steni omenjene krvne odvodnice ni najti nikake razpoke. Tudi srčni živec je neoškodovan, desna polut ščitne sleze nima krvne podplutbe, je pa zelo krvnata tudi na prerezu. Desna vratna odvodnica je neoškodo-vana. V koži ni najti na notranji plati nikoder krvnih pod-pluteb. Tudi ne na mestu, na katerein je bilo najti dvoje kožnih odrtin. (Glej A št. 2.)
Sodno-zdravniška mnenja. 111
') Zungenbein. .
11.) Jabolko je neoškodovano. Prav tako podjezična kost.') Sluznica v jabolku je nežna, krvnata, v spodnji polovici sapnika so krvne žilice napete. Tukaj se najde rumenkasto penasta tekočina.
12.) Pluča so težka, temno-višnjeva, snov je zelo lomljiva, na prerezu vse polno krvi. Ce se s prstom pritisne, je čuti povsod prasketanje. V prsnih duplinah je 50 oziroma 80 gr rudečkaste tekočine.
13.) Srce veliko, kakor dobra možka pest, skoraj vse pokrito od levega plučnega krila. V nemastnem osrčniku kacih 20 gr rumenkaste tekočine. Kata sta ohlapna ter nimata nikake vsebine. Stena levega kata 2V2 cm^ desnega 2 cm debela. Mišičje jako dobro razvito, temno-rudečkasto, zaklopnice cele in nežne.
III. Trebuh.
14.) Jetra velika, lomljiva, rumenkasto-siva, težka. Na prerezu je snov bleda, malokrvnata. V žolčniku malo rumenkaste tekočine.
15.) Želodec na zunanji plati neoškodovan, zelo napet; že od zunaj je čuti, da je napolnjen. Ko se otvori, je najti v njem za pest veliko kepo prebavljenih jedil Ob veliki krvini se razširjajo na zadnji plati kakor grah pa tudi kakor goldinar velike, temno-rudečkaste lise v sluznici. Ce se vreze na teh mestih, ni najti sesedene krvi. V vsebini je videti ostanke krompirja in kislega zelja, pa tudi nekaj mesovja.
16.) V čevih, vranici, obistih in mehurji ni najti nikake nepravilnosti.
Mnenje.
Iz izvida je posneti, da so bila pri raztelešencu pluča, jabolkova in sapnikova sluznica s krvjo prenapolnjena. Žile dovodnice so bile v čvrsti opni vsled prenapolnjenosti celo zabrekle in to po celej površini. Na prerezu pluč se je pokazalo obilo krvne tekočine, sicer pa so bila pluča polna zraku. Vse to znači, da je smrt radi tega nastopila, ker je dihanje na mah prenehalo.
112 Sodno-zdravniška mnenja.
Ker je bilo najti na levem krilu ščitne sleze.krven upoji), potem tudi v mezdri, okoli vratne odvodnice temno-višnjeve pege, je za gotovo trditi, da je dihanje prenehalo vsled pritiska na vrat. V navedenih krvnih pegah je bila kri sesedena, to je gotov dokaz, da se je pritisk zvršil ob času, ko je raztelešenec še živel. Iz krajevnega ogleda je razvidno, da je mrlič ležal z obrazom na zemlji ter je bila glava višje nego noge. To je posebno važno, ker nam jasno priča, da je polnokrvnost v možganih in na plučih nastala še za življenja. Pri mrliču se navadno najde na nižje ležečih mestih telesa polnokrvnost. če bi bil mrlič ležal z glavo navzdol, bi ne bilo moči tako gotovo trditi, da je polnokrvnost nastala še za življenja.
Na sredi leve kimalke sta bili dve mali praski; ker njih obližje in tudi robovi niso bili s sesedeno krvjo obdani, trdiva, da sta nastali ti dve praski po smrti. Pege v želodčni sluznici so znaki že pričete gnilobe.
Predno se končno izraziva o vzroku smrti, hočeva obrazložiti, kako nastane smrt, če se človeka zadavi: Roka oklene namreč v podobi krempljev vrat, pri tem stisne od strani jabolko, in vsled tega se glasilka zapre. Lahko se pa tudi jabolko in jezikovo dno proti hrbtenici pritisne; tudi na ta način se zatvori glasilka. V obeh slučajih se pa stisne tudi vratne krvne žile, razdraži srčni živec, sosebno zgornji jabolčni živec in vsled tega kar na mah jenja dihanje.
Glede na polnokrvnost možganov in pluč v zvezi s krvno upojnostjo na ščitni žlezi, sklepata zvedenca, da je bil raztelešenec zadavljen, kar je bilo tem lažje, ker je imel golšo.
Nemogoče je glede na izvid, da bi bil raztelešenec umrl vsled padca na obraz in se tako zadušil. V tem slučaju bi ne bilo krvnih peg in razširjenih krvnih žil na ščitni slezi. Iz tega, da se je listje prijelo lic, se ne da sklepati, da bi bil moral storilec mrtveca, ko je ležal, k tlom tiščati, kajti listje se kaj rado prime gorkega telesa.
') Haemorrhagisches Inliltrat.
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 113
Na podlagi tega mnenja se je vršila preiskava, a storilca ni bilo moči najti. Ker je državno pravdništvo mislilo, da morda vendar le ni izključen naraven vzrok smrti, je predlagalo, naj se vpraša za mnenje medicinska fakulteta.
(Konec prihodnjič.)
Dr. P. Defranceschi.