NOV IZ RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA maj 1991 cena 15 din št.2 poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica REGRES - kdaj in koliko ? Smrad iz rudniških sipin Po zdravje v Glažuto SREČNI NAGRAJENCI ŽREBANJA 11.5.1991 1. VIDEOREKORDER ____ Tomšič Dušan-Ponikva VIDEO CENTER2^8™^0^ + CD m n a Marolt Janko - Ribnica KI bAa. 5 VIDEOKASET Kastelic Boža - Retje 4.2 KASETI + POSNETEK Turk Tomaž - Ribnica _ 5.1 KASETA + i Nifw'-'’ . NjVi'č- POSNETEK Petrič Radovan-Sodražica t ° meseca: ^ 1. KLUN JANEZ - Ribnica 2. ANDOUŠEK DANI - Ortnek EKSLUZIVNO: Več kot 400 filmov z odkupljenimi avtorskimi pravicami! Delovni čas: od 9. -11. ure in 15. - 21. ure sobota: od 9. -11. ure in 17. - 21. ure IZPOSOJA VIDEO PLAYERJA! špecerija ZIMZELEN - vse za vaše gospodinjstvo po ugodnih cenah - dostava na dom za nakup nad 200 din Andoljšek Božidar, TVV Ribnica, tel.: 861 - 703 trgovsko, turistično, gostinsko in proizvodno podjetje "URBAN" d.o.o. Galusovo nabrežje, Ribnica te!.: 861-857ali861-850 0 Bogata izbira akustike, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, elektromateriala, steklovine, keramike 0 Grosistična prodaja gradbenega materiala 0 Prodaja in servisiranje avtomobilov škoda Trgovsko d=fc] d-0-0. Šeškova 32, Ribnica tel.:863 - 367 fax:51-006 - tenis majice - uvoz - 200 din - trenerke - jeans jakne in kavbojke - kopalke - 600 din - majice - 200 din otroške majice 150 din odrezek velja v vseh trgovinah NOLI kupon za 5 % popust RTV SERVIS audio-uidei obvešča cenjene stranke, da smo se preselili v nove prostore na TRG VELJKA VLAHOVIČA 4 le!. 861 - 277 opravljamo naslednje storitve: ° popravilo, servisiranje, montaža in nastavitev TV sprejemnikov,radioaparatov, videorekorderjev anten - sat.... 0 komisijska prodaja avdio-videa Kvalitetne storitve po konkurenčni ceni vam nudimo ob ponedeljkih od 16 h - 18h torkih, sredah, čatrtkih, petkih dopoldne od 9 h -12 h popoldne od 16 h -18 h sobotah od 9 h -12 h Za drugič Ognjeni krst je za nami. Vsak začetek je težak in tudi nas se ta rek ni izognil. Navkljub vsem začetniškim težavam je danes pred vami druga številka NOVIH NOVIC. Upam, da boste z razumevanjem spregledali naše nenamerne začetniške napake, morebitne pripombe pa sporočili na naslov uredništva. Upoštevali bomo vaše zamere, pa tudi nove ideje za izboljšanje vsebinske kvalitete NOVIH NOVIC. Naj se za konec zahvalim vsem, ki so nam že po pni številki napisali besede vzpodbude- potrebovali smo jih. Upam, da bo vaše zaupanje do NOVIH NOVIC rastlo iz številke v številko in da bomo kmalu postali nerazdružljivi. VAŠA UREDNICA Za ogrevanje "Moški so resnično dobri samo kot ljubimci!" (Mariuaux). Glede na politično in gospodarsko stanje pri nas in glede na to, da vsi vemo, kdo nas vodi, ugotavljamo, da ta trditev kar drži! V Kočevski Reki nas je za šankom prijazni možakar obvestil, da je krajanom demokracija prinesla le to, da morajo zdaj zaklepati avto, preden gredo v oštarijo ali po drugih opravkih. VSEBINA: Kdo bo očistil požiralnike? Kdo bo pogasnil žareči prah? Vroča tema: Regresi Odmevi: Šola v Sušju, Inlesove zapornice Nove novičke Vaš intervju: Predrag Simeunovič Dobro je vedeti: Po zdravje v Glažuto? V ribniškem lokalu je lastnica le-tega odklonila nakup našega časopisa, češ da ne da "15 din za tri liste." Pa se človek nehote vpraša, le kaj neki pa ona ponuja poleg tiste 0,5 del kavine brozge, ki ravno tako stane 15 din. Govori se, da na neki firmi v Kočevju direktor osebno preizkuša kvalitete bodočih sodelavk. Bilo bi prelepo, če bi lahko samo en dan v letu te-iste sodelavke izbirale svojega direktorja. Prvi vtis skoraj slehernega bralca prve številke NOVIH NOVIC je bil, daje preveč reklam. Temu je težko oporekati, a nam preostane vsaj troje: - da se vam opavičimo, - da začnemo delati dobre reklame, ki jih boste radi brali in vas ne bodo več motile, - da naredimo časopis srhljiv in napet kot TWIN PEAKS, da množice reklam niti opazili ne boste. r NASLOVNA STRAN: Opli na poli skozi Ribnico v jih jc devet podaril Večernim novostim za nagradno NOVICE / rastic v velik časopis, bomo tudi mi delili bogate nagrade V,__________________________C___________________________________ ^dk^as.AvtoBUM .gro. Ko bodo NOVE ■ Mlada pota ■ Skupščinsko Rešeto ■ Poslovna stran ■ Križanka NOVE NOVICE NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slovenske Konjice, Titov trg 3. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43-544/83) je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Tisk: Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 360 din, polletna 180 din. Naslov uredništva: Kolodvorska 1, Ribnica, tel. 861-765 od 8.00 - 11.00, ostalo0I-ApA LjubljanaS., Kdo bo očistil požiralnike? Bistrica je ranjena že v svojem zgornjem toku, naravnem parku Kadice. Njene tolmune zasipavata grušč izpod ceste in nesnaga obiskovalcev. V Sodražici se oplemeniti z večino mestnih odplak, da bi se kasneje skozi regulirane dele čimprej privalila do Ribnice. Ostanki nekdaj številnih jezov ne zadržujejo več vode,, ker seje za pregradami ugnezdil mulj. Ribnica jo poleg odplak obogati z vsemi stranskimi produkti civilizacije, ki se v vsem razkošju razkažejo na koncu njene poti - na samem robu Goriče vasi, kjer ponikne. Še pred nekaj leti je Bistrica le redkokdaj zapolnila požiralniške kotanje - kvečjemu po dvodnevnem deževju. Danes jih zapolni že po dvournem nalivu. Jezovi in regulirani deli ne zadržujejo več vode, ki kljub razbremenilnemu kanalu pred Ribnico pridrvi v požiralnike. Pravzaprav čeznje, saj so prvi zaradi nanosa blata in svinjarije zamašeni. Voda dere dalje in si išče in vrta nove ponore. Če ga izdolbe, ga s spodjedenim blatom hkrati zasipa. Iskanje poti v notranjost je tako z vsakim nalivom bolj jalovo početje. Agonijo Bistrice pa ne povzročata dež in mulj. Povzroča jo človeška kratkovidnost, megalomanstvo, trmoglavost, maščevalnost in kupi druge nevidne nesnage. Prebivalci Goriče vasi so se borili proti tovrstni nesnagi, kot da so požiralniki duša njihovega kraja. Uprli so se gradnji čistilne naprave na njihovem robu, saj so jo tedanji oblastniki kanili postaviti na najplodnejšo zemljo, njene odplake pa spustiti naravnost pod zemljo. Očiščenje požiralnikov so pogojevali s postavitvijo čistilne naprave, a j^' ker so oblastniki bitko s krajani izgubili, so jim za kazen pustili umazanijo. Jame, polne vode, pa jim - kakšen paradoks - služijo kot izgovor pred krajani, češ: koliko vode bi šele imeli, če ne bi zgradili razbremenilnega kanala iz Bistrice v Sajevec. Goričevljani pa danes, po svoje zadovoljni, da so se vsaj čistilne naprave znebili, ne drezajo več v osje gnezdo. Nemočno opazujejo ranjeno Bistrico in z grozo opažajo, da se jim je zaradi požiralnikov začel posedati teren pod njihovimi njivami, ravno na mestu, kjer naj bi stala čistilna naprava. Mogoče bodo morale priti desetletne vode, tako kot tiste 1974, da bodo za svoj NE čistilni napravi dobili odvezo od zgoraj. Tedaj jim bodo morda le poslali tistega buldožerja in kamion, da bosta v nekaj dneh zgrebla na kup svinjarijo in jo odpeljala. Bistrica bo v svojem spodnjem koncu torej zadihala šele takrat, ko bo Goričevljanom vse odpuščeno. Ker pa bo dotlej potrebno odplaviti še veliko nevidne človeške nesnaga, smo v NOVIH NOVICAH že pošteno zavihali rokave. NOVICE SMRAD IZ GLOBIN 1 ............. *:*:*>:*x*xw*x*m*:*x Kdo bo pogasil žareči prah? Na opuščenih rudniških sipinah nad turistično tako opevanim rudniškim jezerom so na delu peklenske sile, porojene iz človeške brezbrižnosti. Vsaj tri leta že dan in noč ob vsakem vremenu tli na več krajih premogov prah, ponekod več kot tri metre globoko. Žerjavica se širi s hitrostjo 1,5 m na mesec v obsegu 250 m, za njo pa ostaja rdeči leš. Smrad, ki se dviga nad mestom in okoliškimi vasmi, odtehta smrad, ki bi ga lahko povzročila termoelektrarna, le da se bo naključni turist zaman oziral za njenim dimnikom. Kot da bi se žvepleni dim zajedal v otroška pljuča, zato da bi tudi potomci rudarjev ne pozabili na slavno rudarsko preteklost... Kot da bi bil dragocena kulturna dediščina, za katero se je potrebno žrtvovati... Vsi na srečo ne razmišljajo tako. Še najmanj tisti, ki so jim sipine prirasle k srcu, dim pa pregloboko zažrl v pljuča. Mitja Kobola iz Salke vasi je lastnoročno naredil načrt, kako ukrotiti žerjavico - tako kot je lastnoročno posadil marsikatero drevo, ki ga je pogoltnil ogenj. Toda kako načrt izpeljati, ko nesrečni ITAS, kot lastnik rudnikove zapuščine, ne premore nekaj deset starih milijard za 40 delovnih ur buldužerja za izkop jarkov, ki bi jih domači gasilci s prostovoljnim delom zalili z vodo in zajezili ter pogasili grozeče tlenje. Kako naj to zmore on, če tega ne zmore država s požarnim inšpektorjem na čelu. Le-ta zmiguje z rameni, komu se naj izstavi račun za ukrepanje po črki zakona. Občini? Ne, saj ni lastnik. Ko je to hotela postati, se je ujela v lastno past, saj si ni pravočasno priskrbela prostorsko izvedbenih aktov. Tako si je rešila čast in ohranila polno blagajno. Nam, NOVIM NOVICAM, ko že hodimo po kostanj v žerjavico? Teoretično smo ga sposobni tudi poravnati, če bi le vsako gospodinjstvo v občini kupilo en izvod NOVIH NOVIC, mi pa bi z izkupičkom plačali bagerista in malico gasilcem. Praktično gledano pa bi se tudi mi ujeli v lastno past in izginili sicer častno, toda za večno. Tako predlagamo naslednje: BAGERISTA^ KI SE JE PRIPRAVUEN LOTITI UNIČEVANJA TE SMRDLJIVE DEDIŠČINE, BODO NOVE NOVICE OBDALE S ČASTJO, KI JO JE DANES Z MALO SPRETNOSTI TUDI MOGOČE VNOVČITI, GASILCE PA BODO BREZ BOJAZNI PRED BANKROTOM POGOSTILE Z MALICO, VSTOP V ZGODOVINO PA JIM BODO OMOGOČILE Z OBJAVO GASILSKE SLIKE. Koristen predlog, kajne? novice VROČA TEMA II Bo sploh kdo sproščeno počitnikoval? Regres že kar lep čas buri duhove Kočevcev in Ribničanov. Govori se o ogromnih vsotah, ki so sijih baje razdelili v nekaterih uspešnejših podjetjih. Tisti, ki na regres še čakajo (in teh je največ), imajo še upanje, da jih bo njihova firma (vsaj enkrat) prijetno presenetila. Po drugi strani pa bi bili čakajoči verjetno raje že med dočakanimi,pa čeprav z malo tanjšo kuverto oz. manjšim zneskom v žepu. Časi so taki, da marsikdo niti ne ve, če bo naslednji mesec sploh še dobil plačo. O tem, da bo dobil regres, pa človek dejansko lahko verjame šele takrat, ko ga ima v žepu. V uredništvu smo se zaradi aktualnosti tematike odločili, da se telefonično pozanimamo pri samem koritu-na firmah. Vseh firm iz objektivnih razlogov ni bilo moč obdelati. Nekaterih pa v tem članku ne bomo omenjali, čeprav smo se s predstavniki pogovarjali. O vsebini pogovora raje ne bi pisala. Namignem naj le, da so te neimenovane firme ravno tiste (zgolj slučaj?), o katerih se govori v zvezi z velikimi vsotami ... Zahvaljujem se vsem, ki so se prijazno odzvali. Na kočevski občini so izplačali prvi del regresa - 6.000 din. Drugi del v isti višini pričakujejo v kratkem. Na AVTO Kočevje so regres izplačali v dveh delih - skupaj 4.000 din. Na TRIKONU regresa še niso izplačali, upajo pa, da ga bodo do konca junija. Do kolektivnega dopusta pa je tako še daleč. Imajo ga od 19. avgusta dalje. Zdravstveni dom Kočevje je delil regrese v višini 11.520 din. Točen znesek je bil odvisen od ostalih davčnih olajšav. Na ITASU regresa še niso dobili niti o njem ne vedo še nič konkretnega. Upajo, da ga bodo uspeli izplačati pred dopusti. V domu starejših občanov so izplačali regres v dveh delih - skupaj 9.000 din. Na OŠ Zbora odposlancev so izplačali regres v višini 9.700 din. Izplačali so ga pred prvomajskimi prazniki. Na Melaminu se o višini regresa še dogovarjajo. Tudi datuma izplačila še niso določili. Tudi na INKOPU si regresa še niso razdelili, bo pa verjetno izplačan do konca junija. Na posestvu Snežnik regresa še niso izplačali. Dogovarjajo se še, kdaj in v kolikšni višini. Na ribniški občini si regresa še niso razdelili. Ne vedo še, niti kdaj niti koliko ga bo. Najbrž ga bodo izplačali v dveh delih. Podobno stanje kot na SO je tudi na RIKU. Na OŠ dr. France Prešeren se o regresu še nič konkretnega ne ve. Na INLESU je bil regres izplačan okrog 20. maja v znesku 4.500 din. Izplačali so ga v enkratnem znesku. Na ITPP so regres že prejeli. Izplačilo so delavci prejeli 30.4.1991. Višina zneska 6.000 din. SUKNO JURJEVIČA regresa še ni izplačala. Niti znesek niti datum še nista znana. V WO Majde Šilc še niso prejeli regresa, pa tudi nič konkretnega se še ne ve. V Zdravstvenem domu v Ribnici naj bi si regres razdelili v dveh delih. Znesek 2x po 6.000 din. V Mercatorju so si regres razdelili tako: 6.000 din in 2.000 din vrednosti v bonih. Vsem, ki vam bo denar skopnel že do poletnih mesecev, in vsem, ki morda regresa sploh ne boste uspeli dobiti, zagotavljajo Nove novice vroče in sveže poletje za majhno investicijo. Potrebno je le izpolniti in odposlati naročilnico. NOVE NOVICE iz ribniško -kočevskega konca Uredništvo: Kolodvorska 1, 61310 Ribnica Naročilnica Naročam štirinajstdnevnik NOVE NOVICE Prosim, da mi štirinajstdnevnik NOVE NOVICE pošiljate na naslov: Priimek in ime : Naslov/kraj in poštna številka : podpis:___________________ ; j Cena posamezne številke je 15 din. : Letna naročnina 360 din, ■ polletna 180 din. L......................................J L redmštvuJ'NOVIH _ Minu NOVIC" o soboto sem bil prijetno presenečen, ko sem v Kočevju kupil "NOVE NOVICE". Leta 1956 sem bil med ustanovitelji "NOVIC", ki so bile glasilo Okraja Kočevje. Nekaj let sem bil tudi odg. urednik, kasneje pa sem šel k DELU. Vesel sem, da so NOVICE spet začele izhajati, hkrati pa presenečen, ker vam je podvig dobro uspel. V Kočevju se že dalj časa ukvarjajo z mislijo, da bi spet imeli svoj časopis ali pa lokalni radio. Pred nekaj meseci sta bila pri meni glavna pobudnika g. Ive Stanič in ing. J. Hobič. Prvi je znani kulturni delavec, pred leti je bil zaposlen tudi v Ribnici. Drugi je poslanec. Zataknilo seje okrog finančnih sredstev. Morda bi ob skupni moči kaj več uspelo. Oba imata doma telefone inju lahko pokličete. Ali ste uredili vse potrebne formalnosti pri Komiteju RS za informiranje? Nekaj predlogov za Vašega novinarja: obrtnika A. Lovšin iz Majnikove 8 in V. Rus iz Kočevja sta v bližini Kolpe zgradila prvo malo hidrocentralo. V Rakitnici 41 je ustanovljena firma BIOJAPONICA, ki se ukvarja z rejo in predelavo prepelic. Napisati bi bilo vredno kaj o farmi Hobič v Nemški Loki. Gospod Stanič ima vedno veliko zanimivih novic. Če boste želeli, se tudi sam oglasim s kakim prispevkom. Delam na področju ustanavljanja novih obrti in podjetij na območju obeh občin. Matija Cetinski^ ,sno' zäpiranju ne šole Sušje V prvi številki Novih novic sem prebrala novico o zapiranju šole v Sušju. Ob novici ne morem ostati ravnodušna, saj me dejstvo, da šoli v Sušju grozi zaprtje, sili, da na ta problem močneje opozorim predvsem s strani staršev vse, ki so na takšen ali drugačen način odgovorni za rešitev tega problema. Hkrati opozarjam tudi tiste, ki želijo, da se šola v Sušju ohrani, to pa smo prav gotovo starši iz okoliške vasi te šole, ki že imajo otroke oz. jih še bomo imeli kot šoloobvezne v OŠ Sušje. Zavedam se, da bomo starši v prvi vrsti svojemu otroku dolžni zagotoviti ne najlažje, temveč po možnosti čim bojše šolanje. Žalostno je, da družba, kakršno zadnje čase vsi ustvarjamo, potiska šolstvo v varčevanje, predvsem na račun malih podružniških šol. Starši tudi moramo razumeti ponekod večje oz. manjše potrebe šol, osebno pa ne morem razumeti, da se za osnovno šolo Sušje niha, ali se zaradi premajhnega števila otrok - vendar največ 2-3 otrok za en razred, šola zapre ali ne. Po lastnih izkušnjah vem, da so iz nje v peti razred OŠ Sodražica prišli disciplinirani in predvsem uspešni šolarji, da ne rečem celo najuspešnejši. Konec koncev ne morem pričakovati, da bodo moje izkušnje s tem odločale o rešitvi tega problema, zahtevam pa, da se to dejstvo vsekakor upošteva, poleg tega pa sem tudi osebno prepričana, da je pouk v manjši šoli oz. razredu, v katerem je od 15-20 otrok, prav gotovo kvalitetnejši kakor v nabitih razredih, ki premorejo po 30 in več učencev. Po vsem,kar sem napisala, pa me vseeno ne zapušča občutek, da nekateri starši mislijo, da podružniška šola ob naslednjih šolskih korakih v otroku pušča občutek, da je kmečki otrok. Ob tem trdim, da se to lahko zgodi pri določenih otrocih, je pa rešitev tega problema na nas, starših, da svoje otroke vzgojimo zgledno, pošteno in, če se da, jim omogočimo tudi izobrazbo. Torej, kako se bo naš otrok počutil v družbi, je najbolj odvisno od nas samih, saj so otroci v prvi vrsti ogledalo svojih staršev. Nenazadnje pa svojemu otroku povejmo tudi to, da z njim ni nič narobe, če se počuti kot kmečki otrok, saj je bil kmet (ne vem, če za družbo, zame pa) še vedno del najbolj zdrave pameti našega naroda. Naj zaključim svoje ogorčenje nad novico o zapiranju šole v Sušju s pozivom vsem, ki lahko pripomorejo, da se bo šola v Sušju v veselje naših otrok, nas staršev in v korist naše družbe ohranila. ^ INLES Ribnica sporoča vsem šestdesetim podpisnikom peticije in drugim uporabnikom poti, da «bo preko dneva odprl zapornice. Istočasno opozarja vse uporabnike ceste, naj spoštujejo omejitev hitrosti. Ugotavljamo, da je pred sedmo uro zjutraj ta del ceste pravo dirkališče avtomobilov. Struška pot je bila pred leti ozka, makadamska in tudi jamasta. Dokler je bila takšna, so se je avtomobili izogibali, ko pa jo je INLES posodobil z lastnimi sredstvi, si jo lastijo v celoti. Cesta bo zaprta preko vnoči za vsa motorna vozila. y NOVICE NOVE NOVIČKE Sodražica Sušje Priključiti ali ne V tem kraju se novo kanalizacijsko omrežje skupaj s čistilno napravo gradi že vsaj deset let. Leta so opravila svoje in večina krajanov je izgubila zaupanje do kumunale. Ko pa so po priključitvi blokov in javnih ustanov na omrežje ter čistilno napravo krajani dobili poziv za priključitev, se nanj niso odzvali. Nekateri so se ravno sezidali greznice po vseh zahtevah, ki po priključitvi ne bi več služile svojemu namenu. Drugi ne zaupajo mešanemu kanalizacijskemu sistemu, ker naj bi ob nalivih na površino prinesel tudi odplake. Torej omahujejo, ker ne vedo, ali naj se po novem priključijo na novo ali staro kanalizacijsko cev. Četrti čakajo, da jih bo priključil nekdo tretji. Komunalci pa od decembrskega poziva ne storijo nič. Pravijo, da čakajo na denar. Potem bodo priključitev od krajanov zahtevali znova. Kdor jih bo poslušal, bo dobil vsestransko strokovno in organizacijsko pomoč, kdor pa ne, pa položnico za plačilo kanalščine in vzdrževanje čistilne naprave, tako kot vsi drugi, pa čeprav je ne bo koristil. Knjigovodsko gledano bo tedaj vsa Sodražica priključena na čistilno napravo, Bistrica pa "knjigovodsko" očiščen potok. Kako obdržati podružnično šolo? - Željne V prejšnjih Novih novicah nam je zagodel tiskarski škrat in skril sliko učencev podružnične šole vSušju, ki smo jih v objektiv ujeli med helikoptrsko vajo. Iskreno se opravičujemo in tokrat popravljamo napako, žal pa jim ohranitev oddelkov tudi tokrat ne moremo z gotovostjo obljubiti. V spodbudo pa objavljamo prispevek in skupinsko fotografijo šolarjev iz Željn, ki jim je do nedavnega grozila ista usoda. Tamkajšnje šolarje so po dograditvi nove šole v Stari Cerkvi ravno tako nameravali preseliti, šolo pa prodati in z izkupičkom dograditi telovadnico in igrišče v Stari Cerkvi. Temu je odločno nasprotovala babica Kristina Trkotnik in uspela fig |fijp sks: r -m-, ■ ' * ms < ^ * ** BIß if.|| ' - ^ : \ ■ 5w - f' -i M : > s i ; "S.1 s' ul t * pregovoriti starše, da so šolo na lasine stroške obnovili. V stranišču so položili ploščice, na hodniku in v učilnicah tople pode ter prepleskali stene. Šestčlanska komisija v začetku lanskega šolskega leta nad njihovim delom ni imela pripomb, starši iz Klinje vasi in dela Šalcke vasi pa so otroke zopet vpisali nazaj v to, že skoraj odpisano šolo. Danes razmišljajo celo o gradnji nove na travniku ob robu vasi. Kljub temu daje v občinskih planih za letošnje leto ni zaslediti, stara šola še dovolj trdno stoji, da se učencem ni treba bati selitve. Vsaj dotlej ne, dokler bo njej nasproti stanovala Kristina Trkotnik, sicer daleč naokoli znana tudi kot vodja noneta Rog-Željne. Kočevje, Ribnica Kočevje obdržalo lesarsko usmeritev? Na sestanku predstavnikov lesnih podjetij in predstavnikov obeh občin so se domenili, da bodo napravili analizo potreb po mizarjih in kakšne so možnosti rešitve za ohranitev lesarske usmeritve na IV. stopnji. Republiški sekretariat za izobraževanje se v nasprotju z oceno, podano v prejšnjih NOVIH NOVICAH, strinja, da se obdrži triletni program za profil mizarja, če bodo v Kočevju zagotovljeni pogoji. To pomeni, da so za inštruktorje praktičnega pouka primerni le lesni tehniki z vsaj petletno delovno dobo, za poučevanje teoretičnih predmetov pa le inženirji lesarstva, arhitekti ipd. Na sestanku so bili predstavniki seznanjeni tudi z zahtevo, da lesarska usmeritev mora pridobiti matičnost na SŠTUD Kočevje, dijakom, ki so se že vpisali v Ljubljano, pa bo torej omogočen neoviran prepis v Kočevje. Usoda lesarske usmeritve je torej izključno v kočevsko - ribniških rokah. Kočevje Nova vlada brez novega proračuna Na zadnjem zasedanju kočevske skupščine se je, sicer tesno z enim glasom večine, končala že kar dolgotrajna vladna kriza. Ladislava Lenassija je na čelu občinske vlade s tesnim izidom zamenjal Alojz Petek, izvoljeni pa so bili še naslednji člani: Marta Briški, Igor Aupič, Alojz Ivančič, Marko Kocjančič, Majda Linčič, Zdenko Šulman, Janez Zalar in Karel Čahuk. Dva od izvoljenih članov vlade sta zaposlena v upravnih organih, dva člana pa bodo morali poslanci še izvoliti. Zaradi zapletov pri izvolitvi je bila seja prekinjena pred sprejemanjem občinskega proračuna. Proračunski denar se tako že skoraj pol leta razdeljuje po starem. Ribnica Kriza v Demosovem ________vodstvu_________ Odstop Franceta Mihiča, predsednika občinskega odbora SKD Ribnica, s funkcije podpredsednika občinske skupščine smo napovedali že v prejšnjih Novih novicah. Kot kaže, je kriza Demosovega vodstva v Ribnici globlja, saj je Mihič ponudil tudi odstop s funkcije prvega moža v stranki, prav tako pa svoje funkcije ne želi več opravljali dr. Božidar Andoljšek, predsednik ribniškega Demosa, ki združuje SKD in SDS. O razpletu krize in morebitnih novih imenih bomo v Novih novicah še poročali. Od 9.-12.5.1991 je v Ribnici gostoval cirkus Gartner Praznik za otroke in en strošek več za starše. Družinski proračun je na žalost iz meseca v mesec bolj obremenjen. Predstave so se vrstile iz dneva v dan in pod šotorom smo vsaj za nekaj dragocenih trenutkov pozabili na svet zunaj šotora. Po dolgem času smo se od srca nasmejali in občudovali gibke mladenke in mladce. Ogleda vredni so bili trije sloni, pa konjički, pisani golobi, kužki ...Kljub ceni-100,00 din za otroke in 150,00 din za odrasle -se cirkusanti gotovo ne bodo pritoževali nad izkupičkom. V četrtek, 9.5.1991, so prebivalci Ribnice in bližnje okolice doživeli presenečenje, ki mu skoraj ni primere v vsej tukajšnji zgodovini. Težko je opisati občutek, ki ga porodi naključni pogled skozi okno. Sloni mirno korakajo po ulici. Če je hotel cirkus Gartner poskrbeti za dobro reklamo, mu je to gotovo uspelo - dodobra je opozoril nase. Zal za nekatere kar preveč, pravgotovo pa za lastnika avta YUGO, ki ga je mimoidoči slon malce oplazil - luknja v avtu je bila dobro vidna. Za tolažbo lastniku -gotovo ena redkih poškodb te vrste pri nas. Dolenja vas Razstava starin Tukajšnji šolarji so starše in številne obiskovalce prijetno presenetili z bogato razstavo starih predmetov. Šolarji te štiriletne dolenjevaške šole so morali prebrskati kar precej kleti, skednjev in podstrešij, da so šolsko avlo napolnili s starimi gospodinjskimi pripomočki, orodjem, starimi oblekami, denarjem, knjigami, slikami, gramofoni, ploščami, ročno izdelanimi prti itd. Znamenitost razstave pa je bila preko 400 let stara stenska ura, za katero je veliko zanimanja pokazala tudi etnologija. Obrtniška Dialog dveh obrtnikov: Prvi: "Cel mesec bi delal zastonj, samo odcepimo se že enkrat!" Drugi: "Boš moral delati zastonj kar malo dlje, če sc bomo res !" Iz naše Gregorije V starejši kroniki piše, da si nekateri farani niso mogli zapomniti KRUMPESTARJEVEGA priimka. Tako je nekdo celo trdil, da se "novi gospod piše Krompistar." Pred neko birmo - spet piše v kroniki - je omenjeni župnik moral prenočili ne samo škofa, ampak tudi več gospodov. Zato je sam zaradi pomanjkanja prostora nameraval noč prebiti kar na farovškem skednju, vendar se mu je končno utrnila dobra misel: zlezel je v škofovo kočijo, ki je stala tam na vrtu in bila od vseh strani lepo zaprta, ter je notri kar imenitno noč presmrčal. Ko pa so to zvedeli farani, se jim je to tako imenitno zdelo, da so se škofiji oddolžili in tako plačali prenočišče svojega župnika. Tako kronika. Ludvik Švic, župnik s Sv. Gregorija NOVICE VAŠ INTERVJU I Predrag Simeunovič: Ob pravem času na pravem mestu Zasebnega podjetja AVTO BUM seveda ni potrebno posebej predstavljati. V svojem enoletnem delovanju je hkrati s svojim slovesom poneslo ime Kočevja po Sloveniji in Jugoslaviji tudi kot mesta, v katerem je mogoče uspeti. V ekskluzivnem intervjuju vam predstavljamo človeka, ki seje ob pravem času s pravo idejo znašel na pravem mestu in se tam leto dni tudi uspešno obdržal, to je g. Predraga Simeunoviča. Večina kočevskega gospodinjstva preživlja hude čase. Kako to, da ste sedež vaše firme kljub temu locirali v tem kraju? Lastnika firme sva dva in oba z Romanom Lavričem sva iz Kočevja. V Kočevju sem rojen, tukaj živim in delam. Navzven pa se predstavljamo kot AVTO BUM Šalka vas predvsem zato, ker smo tu od Opreme uspeli dobiti v najem lokal. Firma na vasi pa je zanimiva tudi iz poslovnega vidika, saj je večja umetnost priti na vas in uspeti, kot pa začeti in uspeti v mestu, npr. Ljubljani. Kako to, da ste se odločili začeti ravno s prodajo avtomobilov? Na področju avtomobilizma nisem imel nobenih izkušenj. S solastnikom sva v tistem začetnem razmahu podjetništva ugotovila, da je prazen prostor prav na tem področju. V Kočevju sva bila prva zasebna prodajalca avtomobilov. Biti prvi še ne pomeni vedno tudi postati uspešen. Formula našega uspeha je pristop do strank. Stranka je bog, stranka je vse. Izhajali smo iz tega, kako na najenostavnejši način priti do avta. Oponašala sva zahod, pri tem pa imela vedno pred očmi domačega kupca. Začeli smo s klasično prodajo za gotovino. Takrat se je začela posredniška prodaja avtomobilov iz tujine, s katero se je v začetku zaslužilo veliko več. Mi smo pravilno ocenili, da to ne bo trajalo dolgo. Že od samega začetka vztrajamo na Zastavinih avtomobilih in Oplu iz Kikinde. Za zelo uspešno se je pokazala prodaja po sistemu samoplačništva, vendar smo zaradi boljšega zavarovanja plačil konec leta 1990 prišli na klasični zasebni kredit na 24 in 36 mesecev. Ostali smo tudi pri isti ponudbi, imeli smo le začasen posel s Suzukijem, pripravljamo pa se na daljši posel s Škodo. Nekateri so vam kljub temu pripisovali usodo Trenda... Zaradi afere s Trendom je dva meseca res močno trpela tudi naša prodaja. Med kupci je vladala panika in nezaupanje. Krizo smo prebredli s pomočjo Opla -Kikinda po sistemu "avto plačaj-avto vozi." Za razliko od Grubeličevega risinga je pri nas avto takoj prepisan na kupca. Pridobili smo si zaupanje in zdaj že dlje časa poslujemo normalno. Resnost firme zagotavljajo dolgoročni pogodbeni stiki z LB, Slovensko investicijsko banko in Triglavom, na avtomobilskem področju pa z General Motorsomkot novim zastopnikom Opla v Jugoslaviji. Z Oplom pa po novem lahko poslujemo tudi neposredno. Govorite predvsem o skrbi za kupce. Kako pa skrbite za zaposlene v vašem podjetju in Zaradi političnih zadev zaenkrat nimamo problemov niti pri kupcih niti pri dobaviteljih. Kupci z juga včasih sicer sprašujejo, če bo treba plačati carino. Jaz upam, da osamosvajanje Slovenije ne bo imelo kakšnih večjih posledic za posle. Kako nameravate odgovoriti poslušalcu vala 202 na obtožbe, da se vaše podjetje okorišča z obrestmi na krerit na račun kupcev? Kolikor mi je poznano, gre za nerazumevanj e poslušalca, ki meša med sabo obrestno mero in obresti. Radio je zahteval obrazložitev in banka jo je pripravila. Če se bodo iz teh zapletenih izračunov znašli, je to njihov problem. Vsi kupci pa se lahko oglasijo v katerikoli banki in si razjasnijo, kaj je obrestna mera in kaj obresti. V končni fazi je znesek, ki ga morajo vrniti, isti. Če bi mi poslovali s kupci po zapleteni obrestni meri, bi jih samo zbegali. Ker za kredit obračunavamo obresti, npr. 22,5% na leto, je kupcu enostavno zračunati, da bo po dveh letih preplačal za kredit 45%. Kupec je pri nakupu seznanjen z višino mesečne anuitete v točkah (DEM). Tak sistem nam je izračunala Slovenska investicijska banka, kljub temuda dajemo kredit mi, in ne banka. Kupci se lahko o izračunu anuitete pridejo k nam ponovno prepričat, naši in radijski strokovnjaki pa se lahko usedejo skupaj in razčistijo nesporazum. Stane Hafnar po kakšnih kriterijih izbirate sodelavce? Moje prvo vodilo je, da v posle ni dobro vmešavati sorodstva. Ljudi ne izbiram po šolah, ampak po znanju in motiviranosti. 12 zaposlenih prejema plače okrog 1.000 DEM, z njimi pa vzpostavljam čim bolj pristne odnose. Plača je samo en vidik njihove motivacije, drug pa je prijateljski odnosi in medsebojno zaupanje. Izredno skrbno izbiram zunanje sodelavce, tu je glavno merilo strokovnost. Na računovodskem področju se izredno zanesem na g. Frido Obranovič, direktorico firme Rast. Pogodbeno dela za AVTO BUM še šest ljudi v avtoservisu. Ali je hkraten vzpon Opreme in vaše firme mogoče pripisati zgolj naključju? Naše sodelovanje temelji izključno na tem, da smo od Opreme najeli poslovni prostor. Seveda jim želim veliko poslovnih uspehov še naprej. Po Kočevju se govori tudi o vašem vlaganju v posle iz\>en avtomobilizma. Je v tem kaj resnice? Da, načrtujemo izgradnjo veleblagovnice v Kočevju pri Petrolu. KGP nam je kot predpogoj za pridobljena zemljišča podal zahtevo, da v veleblagovnici zaposlimo nekaj njihovih delavcev, to bomo seveda izpolnili. Sodelovanje z občino pri pridobivanju dokumentacije poteka v redu, z gradbenimi deli bomo predvidoma začeli l že v juniju. Pojavljamo se tudi kot sponzorji raznih rireditev, pomagamo očevskemu nogometnemu klubu, košarkarjem, motokrosu v Novem mestu, relly šoferju, humanitarnim organizacijam itd. Vaš delovni dan? 24 ur v poslu in deset tisoš prevoženih kilometrov na mesec med Kikindo, Zagrebom in Nemčijo. Vaša zasebna posest? Moje načelo je, da več kot pojesti in popiti ne moremo, vse ostalo je v poslu. Ko sva s partnerjem začela, sva bila brez stanovanja. Pred kratkim sem uspel kupiti ne več ravno novo hišo na Trati. Vozim senatorja, ker je to varen, hiter in stabilen avto. Koliko lahko politika vpliva na vašo poslovno prihodnost? NOVICE DOBRO JE VEDETI I ... , , ......., , , ...... Po zdravje v Glažuto? V Glažuti seje že tretji konec tedna mudil 47-lctni Enver Josič iz Banje Luke, ki se mi je predstavil kot radiestezist, bioenergetik in kiropraktik. Medtem ko sva se v petek opoldne pogovarjala v njegovi-v priročno ordinacijo spremenjeni sobici v prvem nadstropju gostišča, so spodaj že čakali prvi pacienti in zunaj je padel sneg. Ta drugi podatek je zelo pomemben, saj je v nadaljevanju razkril, daje zelo občutljiv na nizek pritisk, ki mu otežuje delo s pacienti. Ker sem mu priznal, da sem na področju mejnih znanosti, ki jih obvladuje, popoln laik, mi je uvodoma povedal nekaj o radiosteziji. "Ta veda razkriva patološka žarčenja oz. zakaj se na določenih krajih pojavljajo obolenja, čeprav tega klasična medicina ne zna ugotoviti. Medicina sicer poskuša zdraviti, vendar tega ne more odpraviti. Da bi se človek lahko ukvarjal z radiostezijo, mora biti pravilno izučen in mora znati rokovati z instrumenti: biotenzorjem, antenomi, diagrami, viski. Jaz sem učenec Borisa Farkaša, dr. radiostezijskih znanosti, kije med najboljšimi v Evropi. Včasih ugotovimo, da je za zdravo življenje potrebno premakniti posteljo samo pol metra, včasih pa je življenje v hiši zaradi sevanj smrtno nevarno. Na zahodu je normalno, da pred projektiranjem hiše, vrtca itd. radiestezist pregleda teren in svetuje razpored prostorov. Tako tudi odsvetujemo spanje z glavo obrnjeno proti jugu. Radiestezija registrira, kdaj je človek na teh slabih mestih izgubil bioenergijo. Po tem uvodnem tečaju o radiosteziji je prišla na vrsto bioenergija. Iz nadaljnjega razmišljanja sem razbral, da sta Kočevje in Ribnica kot kotlini, obkroženi z gorami, zaradi številnih povodnih tokov izpostavljeni patogenim sevanjem. Človek pa na tako slabih mestih izgublja bioenergijo. Če bioenergija iz 600 pade pod 50, se pojavljajo težja obolenja, pod 10 je življenje že ogroženo, s 5 je v komi, z 2-3 v težki komi in z 2 nastopi smrt. Močan bioenergetik more tudi takega vrniti v življenje po nekaj terapijah, potem pa ga prepustiti normalni medicini. "Jaz sem vedno zato, da se vzporedno dela medicinska in bioenergetska terapija. Z bioenergijo sc lahko zdravi veliko stvari. Moja specialnost so otroci, ki ne hodijo zaradi mišičnega tonusa, cerebralne paralize itd., moje pravilo je, da s temi težkimi pacienti delam brezplačno. Pomagam jim, da se zopet vrnejo v normalno življenje. Drugače pa zdravim tudi migrene, slab vid in uradno izjavljam, da bronihalno astmo pri mladem človeku ozdravim v petih do sedmih terapijah, pri starejših pa traja malo dlje, odvisno od tega, ali je bolezen v prvi fazi ali je že v kroničnem stanju. Običajno imam eno terapijo na dan s pacientom, le izjemoma po dve. Ljudje me imajo včasih za nekakšno sveto osebo, toda v ničemer drugem se ne razlikujem od večine kot po tem, da sem obdarjen z najvišjo možno bioenergijo in radiostezijo: 1500. V mitologiji se npr. vedno poudarja, da je Jezus zdravil z rokami. Jaz trdim, daje bil zanesljivo bioenergetik, tudi na slikah je opaziti njegov tipično bioenergetski položaj. Za bioenergijo se je torej vedelo že prej, toda v zgodovini se je glasila pod političnim pritiskom, a je vedno zopet prišla na površje. Težko jo je zatreti, če je mogoče z eno terapijo popolnoma nepokretnega človeka zaradi spontiloze in kifoze hrbtenice ozdraviti do te mere, da shodi. Take paciente sem že imel in tudi tukaj sem poravnal že marsikatero hrbtenico, kar lahko preverite." Res sem pozneje naletel na paciente, ki so v marsičem potrdili trditve Enverja Jusiča. Toda ker izkušnje drugih ne štejejo toliko kot lastne, sem se temu bioenergetiku dal tudi pregledati. Z nihanjem viska po raznih shemah je ugotovil, da sem introvertiran tip človeka, da se lahko razvijem v dobrega novinarja (!), da nimam najboljše cirkulacije, da imam zmanjšano bioenergijo zaradi 85% ožarčenosti organizma z geopatogenim žarčenjem (ne radiostezivnim), ker pod blokom gredo vodotoki (zdravje je ogroženo tudi tistim v nadstropj u pod mano, še bolj pa tistim nad mano). Bioenergetski centri (7 jih je po kitajskem izročilu) kažejo, da sem nervozen, nimam problemov z vidom, včasih pokašlj ujem, srce je v redu, trebuh v redu, energija v hrbtenici polovična (bolečina pri daljšem stanju), hladne roke in noge. Kaj storiti? Bioenergetik svetuje: pregledati stanovanje in razmestiti pohištvo po njegovih predlogih ali postaviti zaščitne plošče proti biopatogenem žarčenju, ki ščiti 27 m2 prostora 3 nadstropja v višino. Moral bi na 3-5 bioenergetskih terapij in ti drobni zdravstveni problemi, ki jih je (večino res kar natančno) odkril, bi bili odpravljeni. Če tega ne storim, bi se mogli čez leta (6-7) pojavljati močni glavoboli, težko dihanje (astma), alergije, bolečine v kosteh, srčna obolenja, obolenja ledvic in celo rak. Po postavitvi (dolgoročno) nič kaj optimistične diagnoze sem sedaj brez obotavljanja pristal na prvo terapijo, ki pa sem jo jemal bolj kot preizkus njegovih bioenergetskih sposobnosti na lastni koži (seveda tudi v imenu bralcev tehle vrstic). Bioenergetsko moč je demonstriral na tak način, da meje stoječ za mojim hrbtom, ne da bi se me dotikal, postopoma toliko zanihal vznak, da me je moral ujeti, da nisem padel. S polaganjem rok po telesu je ugotovil slabo prekrvavitev desne ledvice, ki jo je po njegovih izjavah, in če prav pomislim, tudi po mojih občutkih, spravil v boljšo formo. Po opravljeni terapiji, ki je s polaganjem rok na razna mesta potekala kar stoje in vsega nekaj minut, mije bioenergetik tudi z viskom in shemami potrdil boljšo kondicijo organizma. Od Enverja Jusiča sem se poslovil s tistim klasičnim: "Nekaj pa je res na tem ..." Zaradi nadaljevanja s terapijami (zaključevati sem moral redakcijo NOVIH NOVIC), sem se vsekakor laže in kompletnejše pogovarjal s pacienti spodaj v lokalu. S tistimi, ki so že bili na terapiji pri bioenergetiku, sem že imel skupno izkušnjo, za začetnike pa sem bil pravi strokovnjak. Ob tem, kaj so mi zaupali eni in drugi, boste, spoštovani bralci, lahko tudi sami ocenili verodostojnost besed in dejanj bioenergetika, radiostezista in kiropraktika Enverja Josiča iz Banje Luke. Novak Ana iz Kočevja "Imam artritis - sklepno revmo. Pred leti sem hodila okrog zdravnikov. 19 let sem imela z boleznijo mir, zdaj pa se je le ta zopet aktivirala. Ne bi šla rada zopet po zdravila. Najprej bom poskusila s tem bioenergetikom. Če to ne bo pomagalo, bom šla v bolnico. Za tega človeka sem izvedela od ljudi. Take reči se hitro razvedo. Ja, verjamem v kozmične stvari". Erjavec Jadranka iz Stare Cerkve "Hčerka ima diagnozo cerebralna paraliza. Do bolezni je verjetno prišlo zaradi predonošenosti in težav pri porodu. Vezana je bila na aparate in že to , kar smo dosedaj dosegli, je nravi čudež. Vendar ni človek nikoli zadovoljen, kar samo ga žene naprej. Hčerka ima zdaj za seboj 11 terapij, izboljšal se ji je vid (škiljenje), večjo sproščenost rok ima, ob stanju se ne pojavlja več tresenje rok in nog. Hčerka Eva je postala ljubljenka bioenergetika, vedno naju jemlje naprej, saj sva njegovi redni stranki. Všeč pri bioenergetiku mi je to, da upošteva medecino in pravi,da je treba veliko delati. Želim si, da bi se ji izboljšal govor, hoja, sproščenost rok. Del tega se je že uresničilo." Nolimal Desanka iz Berlina "Hodila sem od zdravnika do zdravnika. Imela sem težave s cirkulacijo krvi, s srcem, z zobmi, z želodcem, z očmi, nisem slišala na desno uho... Nihče ni pogruntal, kaj me teži. Na prvi terapiji mi je bioenergetik rekel, da sem hud bolnik. Po dvakrat, celo trikrat na dan sem imela terapijo, vmes pa sem morala spati. Po petem tretmanu sem se tako počutila, da sem bila kot prerojena. Zdaj sem zaključila s terapijo, skupaj jih imam 9 za seboj. Počutim se kot popolnoma druga ženska. Včeraj sem bila na kontroli pri dr. Štefančiču v Kočevju. Razen tega da malo kašljam (od cigaret), sem zdrava. Bioenergetikom 100% zaupam, saj sem na lastni koži izkusila, kako ti lahko pomagajo. Sem sem se prišla malo spočit, slučajno sem slišala za tega človeka v Glažuti. Poskusila sem in ni mi žal." Ivan Tomše iz Mlake "Imam obrabljeno in skrivljeno hrbtenico, ker sem v mladosti delal v rudniku. Na prvi terapiji mi je bioenergetik pravilno postavil diagnozo in mi poravnal hrbtenico. Na drugi terapiji mi je pozdravil roko, tako da zdaj po dolgem času spet mirno spim, ker ponoči ne čutim več bolečin. Na naslednji terapiji mi je položil roko na ledvice in mi s tem znižal sicer zelo nevaren pritisk, kar so pokazale tudi naprave v ordinaciji. Ž naslednjo terapijo si obetam stabiliziranje pritiska. S terapijami sem zelo zadovoljen. Menim, da človeku zdravniki do neke mere sicer lahko pomagajo, vendar pa take zdravilne moči nima vsak." Erjavec Lucija iz Mahovnika "Imam težave s hrbtenico. Zdravnik pravi, da nima več kaj. Za operacijo se težko odločim. Slišala sem za tretman v Glažuti. Bioenergetik mi je dal tako veliko upanja, da bom poskušala iti do konca. Zdaj sem že tretjič tukaj. Obljublja mi, da se da mojo hrbtenico 80% pozdraviti. Glavni cilj mi je poravnati in popraviti hrbtenico, kolikor se le da. Po tretmanih se zelo dobro počutim. Res." Moja vas nekoč in danes Moja vas se stiska ob vznožju Stoj ne. To je vzpetina nad Kočevjem, poraščena s košatimi bukvami in temnimi smrekami. Smrekovi gozdovi se spuščajo vse do obrežja Rinže. V njih je veliko vlage, poleti,ko pripeka toplo poletno sonce, najdeš tu prijeten hlad. Kako prijetno hladi mah, ki porašča smrekova debla in skale! Verjetno je po teh prijetno hladnih in sveže zelenih blazinicah moja vas tudi dobila ime - Mahovnik. Mahovnik leži približno en kilometer severozahodno od Kočevja. Prvič je bil omenjen že leta 1339. Zgodovinarji predvidevajo, da je bil prej poseljen kot Kočevje. Prvi naseljenci so bili Nemci, ki so tu ostali vse do začetka druge svetovne vojne. Slovenskih prebivalcev je bilo zelo malo, predvsem so bili to hlapci pri nemških gospodarjih in delavci v tovarnah. Po preseljevanju iz takratne ljubljanske pokrajine na Štajersko je od prvotnih prebivalcev ostalo tu le nekaj družin. Po vojni so bile hiše prodane novim priseljencem, zemljo pa je prevzelo kmetijsko in gozdarsko podjetje. Sedanji prebivalci Mahovnika so iz raznih krajev Slovenije in tudi iz drugih republik. Tako so se tudi moji stari starši z družino preselili v Mahovnik leta 1953. Vas je imela takoj po vojni le 32 hiš, sedaj pa jih je trikrat več. Včasih je bila razdrobljena, sestavljena iz treh delov. Hiše so bile v glavnem ob vaški cesti. Bile so to tipično kočevarske hiše, široke, nizke, s strmo streho. Bile so slabo vzdrževane, dokler jih niso sedanji lastniki kupili. Njihova velikost, oblika in lega dajejo slutiti, čemu so bile namenjene in kdo je v njih prebival. Na sredi vasi stoji visoka, dvonadstropna hiša, ob njej pa se stiska manjša. Stara mama mi je povedala, daje bila to nekoč znana gostilna, manjša hiša pa je bila vinska klet. Obe hiši sta sedaj sicer prenovljeni, njuni pročelji delujeta prav sveže. Drugače pa je z njuno okolico. Letni vrt nekdanje gostilne je založen s skladovnicami drv, pod starimi zapuščenimi kostanji so raztresene kolibe, v katerih prebivalci gojijo prašiče, ovce, kokoši. Tudi obrabljen avtomobil je tu našel svoje mesto. In kje so tiste lepe, visoke smreke, ki so, v polkrogu razporejene, nekoč dajale senco veselim godcem in gostom? Nedolgo tega so si otroci pod njimi pripravili oder ter vaščanom in naključnim obiskovalcem prirejali igrice. Nanje spominjajo le še trhli panji, ki jih neusmiljeno obrašča plevel, vanje pa so se naselile različne žuželke. Te bodo poskrbele, da tudi o panjih kmalu ne bo več ne duha ne sluha ... Sedaj skozi vas vodi cesta, ki se pri bregu odcepi s ceste Ljubljana -Kočevje, s to cesto pa se ponovno združi lik pred Kočevjem. V vasi ni nobenega industrijskega objekta in do predkratkim ni imela niti gostilne, trgovine pa še sedaj nima. V Mahovniku tudi ni nobene kmetije, kjer bi sc družina preživljala izključno z delom na kmetiji. Odrasli so zaposleni predvsem v mestu, kamor hodimo v šolo tudi otroci. Zahodno od vasi se proti Rinži razprostirajo njive in močvirnati travniki. Rinža, ki izvira v Slovenski vasi, po številnih rokavih počasi teče proti Kočevju. Pod jezovi je njen tok hitrejši. Na njenem desnem bregu se razprostirajo gozdovi. Svet se že pri Rožnem studencu, ki mu pravimo Rozenbrun, začne polagoma vzpenjati v Stojno. Gozd ob Rožnem studencu, ki je včasih odmeval od veselic, pa je moj mali raj. Na sprehodih odkrivam skrivne kotičke ob Rinži in v gozdu. Skupine smrek so kot urejen park. Namesto s peskom so tla posuta z odpadlimi iglicami, tako daje pot mehka kakor listje, ki se vsipa z drevja. Seveda je gozd lep v vseh letnih časih, še posebej pa je lep spomladi, ko oživi. Drevesa se prebujajo in zelenijo, pri tleh kimajo beli zvončki in druge spomladanske cvetlice, ki jih lahko nabiramo v gozdu, zgoraj med drevesnimi krošnjami pa se spreletavajo ptice in veselo žvrgolijo. Nabiranje cvetlic in raziskovanje narave pa nas lahko pripeljeta tudi do dveh jam. Vhod v eno od teh je poln raznih smeti. Od stropa kaplja voda in v njej je prav hladno in grozljivo. Poleti so prav prijetni sprehodi v gozd, kjer ni tako vroče kol v vasi inje vse zeleno. Gozd nam nudi tudi razvedrilo. V jeseni tu nabiramo lešnike in druge plodove ter gobe. Pozimi je gozd zelo lep, tudi če ga opazujemo le z gozdne ceste. Pa Rinža pozimi? Na ledu se lahko drsamo. Če pa kdo ni navdušen nad zimskimi športi, se lahko odpravi na sprehod po zaledeneli strugi reke. Tak sprehod je res posebno doživetje. Ledeno ivje na drevju sc lesketa in pred očmi se nam pričara pravljičen pogled na zasneženi gozd. Rinža pa nam do predkratkim ni nudila le svoje zaledenele struge za drsanje. Poleti smo se lahko v njej tudi kopali. V preteklosti je bilo ob Rinži več kopališč, v novejšem času pa je bilo obiskano le še eno, pa še to je zdaj zapuščeno in tiho, ker je Rinža onesnažena. Le še kdaj pa kdaj kdo očisti svoj avto na jezu, s katerega smo včasih skakali v vodo ... Mahovnik z okolico je kljub vsemu zame še vedno lep, zanimiv. Ali bo tak tudi ostal? Vesna Jerbič, OŠ Zbora odposlancev Kočevje, 7. razred K nam iz dežele pomlad je prišla, po tiho, po prstih, kot miška skaklja. Trobentic in zvončkov nasula je vprek, ko še se stopil ni beli sneg. Drevesa svežo barvo dobijo in polhki iz brlogov prinorijo. Medved brunda spet in spel: "Kje je zdaj ta stlastni med?" Čebelice pridne pa s cveta na cvet spet pridno hitijo, razveseljujejo svet. V Nadja Kovačič, OŠ Kočevje J NOVICB POSLOVNA STRAN NASLOV:NOVE NOVICE,KOLODVORSKA 1,61310 RIBNICA, TEL:: 861-765 OD 8.00- 11.00, OSTALO 861 - 704 TA DEL ČASOPISA JE NAMENJEN VSEM PROIZVAJALCEM,TRGOVINAM,STORI IVENIM DEJAVNOSTIM IN DRUGIM,KI ŽELIJO REDNO ALI OBČASNO SEZNANJATI SVOJE POTROŠNIKE IN ODJEMALCE S SVOJO PONUDBO.NAROČILA ZA POSLOVNE OGLASE SPREJEMAMO VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 12.00 - 17.URE. IN VSAKO SOBOTO OD 9.-13.URE OBJAVO POSLOVNIH OGLASOV ZARAČUNAMO PO VI J JAVNEM CENIKU. butik MARUŠA TZO 59, Kočevje - ženska konfekcija - modeli za mlade - šivanje po naročilu Ponudba po dostopnih cenah ! v- »- Nudimo vam : Z'{c/r r- (o/u/ kvalitetne videofilme (preko 400 Ci-% //O originalov). Snemamo z FRANKOPANSKA C • C1330 KOČEVJE videokamero (poroke, rojstne .'uuiar.j-uuijuuiuuuuuu'ujULJujjunj-.uuuu.j.u-. dneve itd). Pokličite nas na telefon 061 - 852 - 378 ali obiščite v klubu. Ponedeljek, sreda, petek od 9. do 11. ure in 16. do 20. ure I torek, četrtek od 16. do 20. ure sobota od 10. do 16. ure, nedelja od 10. do 12. ure SE PRIPOROČAMO ELEKTRA d.o.o. Kajuhovo naselje 7, Kočevje Tel: 851 -683 - izvajanje vseh vrst instalacij - generalna popravila gospodinjskih strojev - izdelava svetlobnih napisov - izdelava polnil iz prozornega ali barvnega stekla za okna in vrata Usluge opravljamo hitro, kakovostno in po konkurenčnih cenah ! trgovina VITRA Gril Marija, Šekova 19, Ribnica V nedavno odprti trgovini vam ponujamo suho robo, spominke, darila,sadje in zelenjavo. Prav vsak dan med 8. in 19. uro. delikatesa ZLATI KLAS Cesta na Ugar 2, Ribnica živila,sveži mesni izdelki Posebna ponudba: konjske salame, hrenovke,mesni sirček - priporočamo diabetikom Prodajalna MAK Cesta na Ugar 2, Ribnica h pestra izbira gumbov k bogata izbira metrskega blaga n ugodna ponudba garna v raznih barvah n v raznih barvah na zalogi "strečk" h poletni program pletenin Sežana prodajalna mešanega blaga modno oblikovanje šivanje TIJANA Andreja Merhar, Prigorica 89 a, Dolenja vas tel. 864 - 172 KOČEVJE - Ljubljanska 9a - Telefon: 061/851-983 VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Odgovor na delegatsko _____vprašanje V zvezi z zastavljenim vprašanjem na 4. skupnem zasedanju vseh zborov Skupščine občine Ribnica, 27.02.1991, glede skrajšanja nekaterih postopkov, ki so v pristojnosti Oddelka za notranje zadeve, dajemo naslednji odgovor: Roki za posamezne upravne postopke s področja notranjih zadev so predpisani z zakoni, ki jih dosledno spoštujemo, večina postopkov pa je takšnih, da jih je potrebno opraviti takoj ob prisotnosti stranke. V nujnih primerih opravimo postopke takoj tudi v tistih primerih, ko je potrebno v normalnih okoliščinah čakati nekaj dni, pa tudi izven rednega delovnega časa (npr. izdaja ali podaljšanje potnega lista) vse z namenom, da ne povzročamo problemov strankam. Zastavljenega vprašanja pa nismo razumeli samo v smislu skrajševanja upravnega postopka, pač pa tudi v smislu ustreznejše organizacije dela, da bi stranke vse potrebno opravile na enem samem mestu in v čimkrajšem času. Da bi rešili ta problem, smo že opravili nekatere aktivnosti, nekatere pa bo potrebno še opraviti, in sicer: V mesecu aprilu smo na vseh področjih uvedli plačevanje upravne takse v gotovini, in s tem stranke razbremenili nakupov upravnih kolekov. Z nabavo računalniške opreme smo dosegli, da se povečuje ažurnost podatkov, dejanski rezultati pa se bodo pokazali šele v obdobju enega leta, ko bodo določene evidence v celoti računalniško vodene. Neposredno se je skrajšal čas posameznih opravil na področju prometa, z računalniškim izpisom obrazcev pa tudi čakalni čas strank. Opravljeni so bili prvi razgovori s predstavniki Zavarovalne skupnosti Triglav, z namenom, da bi postopek obveznega zavarovanja vozil prenesli na oddelek za notranje zadeve, opravili pa bomo tudi razgovore za prenos pobiranja povračil za uporabo cest. S takšno rešitvijo bi stranke vse potrebno rešile na enem mestu. Pri reševanju tega vprašanja se pojavljajo določeni problemi (kadrovski) v zavarovalnici, glede na to, da bi se dnevno pobirale velike količine denarja, pa bo potrebno v okviru občinske uprave izdelati organizacijo pobiranja, obračunavanja in odvajanja denarja. Pričakujemo, da bomo to vprašanje rešili v najkrajšem času, predvsem v zadovoljstvo strank. Odgovor na delegatsko vprašanje o vračanju denarni n prejemkov ______borcem NOV____________ Po zakonu o varstvu udeležencev vojne (Ur. list RS, št. 14/90) imajo udeleženci NOV, če zaidejo v težje socialne razmere v primeru bolezni ali smrti udeleženca NOV ali družinskega člana, v primeru nesreč ali drugih podobnih okoliščin pravico do drugih oblik varstva, kot na primer doplačil k stroškom v socialnovarstvenih organizacijah, zimske pomoči, prispevki za sosedsko pomoč in prispevki k stroškom zdravljenja. Pri odločanju o dodelitvi teh oblik varstva ter pri odmeri višine se upoštevajo premoženjske, socialne in zdravstvene razmere upravičenca in njegove družine.Višina te pomoči znaša najmanj 20%, največ pa 150% zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo v mesecu vložitve zahtevka. Ob upoštevanju porabe sredstev za stalne priznavalnine v letu 1990, ki je znašala 1.666.869,00 din, zakon po postavki od 15-20% za druge oblike dovoljuje torej od 250.000,00 do 333.300,00 din. Glede na vsesplošne težave zaradi primanjkljajev v proračunu, pa smo, kot že zadnja leta, tudi v letu 1990 omejili obseg tega denarja na 173.961,00 in tudi prepustili prednost pokrivanju drugih, nujnejših programov. Tako je bilo večina enkratnih priznavalnin lahko podeljenih šele v decembru, in so, če presodimo realno vrednost prejemka, bolj kot finančna pomoč imele namen ohranjevati osebnestike in pozornost do ostarelih. Število in poraba sredstev za druge oblike varstva po zakonu je bila v letu 1990 naslednja: sredstva za druge oblike pomoči, kljub zakonski pravici, ki izhaja iz 10., 15. in 16. člena zakona. Ker ohranjanje tovariških odnosov med udeleženci NOV še ni izumrlo, je tudi akcija podelitve teh, za nekatere tako spornih enkratnih priznavalnin, potekala z osebnimi stiki - obiski na domovih, saj so ostareli in nekateri tudi od sorodstva prezrti občani pogosto bolj kot samega denarja veseli obiska in občutka, da od družbe še niso odrinjeni in pozabljeni. Po, v decembru podeljenih 72 priznavalinah, katerih povprečna višina je znašala borih 1.640,00 din, referatu za zadeve borcev in invalidov NOV ni bila posredovana nikakršna negativna informacija ali pripomba glede načina, časa in datuma vročanja, prav tako ni noben prejemnik obiska in enkratne pomoči zavrnil, čeprav je bil kak obisk izvršen tudi na 25.12.1990 in se je mogoče že stemnilo. Vprašanje delegata, ki sprašuje o namenu nočnih obiskov s kuvertami, kaže na njegov odnos do akcije. Res je, da so bili v času vojne tudi "drugi" borci, ki pa so, žal bili na napačni strani, in jim zato družba ne podeljuje stalnih ali napačnih priznavalnin. NOB v času od začetka do konca vojne je priznal ves civiliziran svet kot pomemben del protifašistične koalicije, zato je izenačevanje le-te s podaniki okupatorske vojske nedopustno, in nima primere v svetu in Evropi. Oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo vrste prejemkov št. upravičencev porabljena sredstva - enkratne den.pomoči 72 118.388,90 din - žepnine za oskrb. v domovih 1 1.211,10 din - pomoč ob smrti 17 27.500,00 din - prispevki k str. zdravljenja 16 26.861,00 din SKUPAJ : 106 173.961,00 din Povprečna višina prejemka: 1.641,14 din Zaradi okrnjenega proračuna je za letos postavka sredstev za priznavalnine določena le v višini 1.700.000,00 din (poraba 1990: 1.666.869,00 din), v tem obsegu torej niso upoštevane niti uskladitve zaradi rasti življenjskih stroškov niti Agrarna reforma Dne 23.8.1945 je bil izdan zvezni zakon o agrarni reformi in kolonizaciji (republiški zakon dne, 17.12.1945). S tem zakonom so bila ______________brez odškodnine razlaščevena posestva, posestva bank, cerkve, samostanov in verskih ustanov, posestva, ki so med vojno ostala brez lastnikov, proti odškodnini pa presežek zemljiških posestev kmetov in nekmetov. V splošno družbeno lastnino so prišla tudi gospodarska podjetje ter živi in mrtvi inventar na teh posestvih. Agrarno reformo je v Sloveniji izvajalo Ministrstvo za kmetijstvo po okrajnih in okrožnih komisijah. « im Živahen kočevski športni utrip je v soboto popoldne mogoče zaznati že pred dvorano športnega centra. Parkirni prostor je zaseden, opaziti je mnogo koles in motorjev. Množice mladih obrazov in hrup iz telovadnice so dokaz, da so plakati razobešeni po Kočevju in okolici dosegli svoj učinek. Uspešen začetek mladih košarkarjev Mladi kočevski košarkarji, stari od 14 do 18 let, postajajo s svojo aktivno, predvsem pa učinkovito igro, prava vaba za svoje vrstnike. Z zmago v prvem kolu območne košarkarske zveze proti Pobočju za 40 točk so vzbudili upe športnih delavcev in domače športne javnosti. Po visoki zmagi tudi nad Črnomljem so si utrdili pot v slovensko ligo. Njihov trener, diplomiranec DIF -a BOJAN POHAR, se je dela s svojimi varovanci lotil strokovno in ambiciozno. Namerava jih popeljati v same vrhove slovenske košarke. Nov organizacijski pristop Na poti k vrhu pa seje ambicijam in stroki pridružil še nov organizacijski pristop. V reorganiziranem košarkarskem klubu stavijo na mlade. Okrepili so neposredne stike s starši in poiskali sponzorje. Mlade gledalce privabijo s prostovoljnimi prispevki za vstopnino, med darovalce pa ob polčasu z žrebom razdelijo lepe nagrade. Ob koncu tekme javno nagradijo tudi najboljše igralce. Organizator kluba Tomaž Smole se je teh managerskih prijemov naučil na kranjski organizaciji dela ter kot aktiven igralec tamkajšnjega kluba Kokra-Liplje. V učinkovitost takšnega pristopa smo se prepričali na sobotni tekmi proti Črnomlju: preko 150 gledalcev in pravo navijaško vzdušje. Potem ko so njihovi starejši kolegi pod vodstvom trenerja Dušana Henigmana zaključili svojo ligaško sezono na 3. mestu, bodo, kot vse kaže, mladi dostojno zapolnili mrtvo sezono. O njihovih uspehih bomo seveda poročali sproti. Končano je tekmovanje v vseh kegljaških ligah, ekipa Rika je osvojila 5. mesto v II. slovenski ligi -zahod. Cilj, ki si ga je ekipa RIKA, kot novinec v republiškem rangu tekmovanja, zastavila pred začetkom prvenstva, je bil obstanek v ligi. Po katastrofalno slabem jesenskem delu, ko smo osvojili vsega 4 točke in precej boljšem spomladanskem -osvojenih 8 točk - nam je to, vsaj upamo tako, tudi uspelo. Upamo zato, ker tudi v tem športu lahko pride, glede na politične razmere, do reorganizacije lig. Če bi v jeseni startali nekoliko bolj samozavestno in z manj strahu do nekaterih ekip, bi bili lahko uvrščeni še za kakšno mesto višje. Sicer pa smo tudi z doseženim lahko zadovoljni, saj smo skoraj celoten spomladanski del (5 tekem) odigrali brez najboljšega igralca Bojana Kogoja, ki je bil poškodovan. Imeli pa smo srečo v nesreči, da se je v ekipi, po daljši odsotnosti s kegljišč, zopet priključil pred leti eden najboljših ribniških igralcev - Tone Kaplan, kije s svojo igro ob zaključku prvenstva napovedal ekipi RIKA boljše čase. Večino tekem v prvesntvu so odigrali naslednji igralci: Tone Trdan, Ludvik Mate, Josip Jelušič, TomažLovšin, Stanimir Radivojevič in Bojan Kogoj. Ostali: Tone Kaplan, Milan Rus, Janko Gorše, Jože Turk in Tone Lovšin so igrali občasno. Tomaž Lovšin Rokometaš INL kiju MIO Mladi ribniški rokometaši, ki sicer tvorijo člansko ekipo v prvi republiški rokometni ligi, so kljub zmagi v zadnjem kolu nad Dobovo zaključili prvenstvo na tretjem mestu. Iz boja za najvišje mesto so bili izključeni že v prejšnjem kolu, ko jih je premagal Preddvor s tremi goli razlike. Za mlade ribniške fante pod vodstvom Andreja Mateta je ta uvrstitev velik uspeh, saj ob morebitni reorganizaciji lige prinaša neposreden vstop v L državno (slovensko) ligo. Več o uspehih in težavah tega moštva pa boste izvedeli iz intervjuja s trenerjem v naslednji številki. Nekaj številk zapored nas bo s koristnimi napotki o tenisu seznanil Franci Gorjup iz Kočevja, ki mu je ta lepi šport hkrati hobi in poklic. V zadnjem obdobju je tudi na našem koncu od športnih panog dosegel izreden razmah tenis. Da ni to le muha enodnevnica, nam dokazujejo tudi svetovni trendi v tem športu, ki nekaj zadnjih let beležijo največji porast med športnimi panogami. To je verjetno posledica popularnosti tega športa, razvoja teniške industrije in rekvizitov, kakor tudi sorazmerno majhna osebna investicija. V primerjavi z večino športnih panog ga lahko igramo praktično že celo leto. Ker je pri vsaki zadevi najtežji začetek, sem napisal ta sestavek v pomoč vsem igralcem, predvsem pa začetnikom, ki se šele začenjajo navduševati nad tem lepim športom. Sama zgodovina tenisa se je začela že v 14. stoletju, kot športna oblika, podobna današnji, pa se je uveljavil in razvil v 19. stol. v Angliji. V Jugoslaviji se je najprej uveljavil na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer je bil začetnik pisatelj Ivan Tavčar, ki je leta 1897 na Visokem pri Škofji Loki zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Skozi vsa ta leta in stoletja je tenis doživljal številne spremembe in se razvijal do take oblike, kot jo poznamo danes. Velik delež vseh teh sprememb so doživeli teniški rekviziti (lopar, žoge, strune...) in s tem tudi način igranja. Prava revolucija je nastopila z uporabo novih materialov in same tehnike izdelave osnovnega rekvizita, to je teniškega loparja. Z uporabo fiberglasa, graphita, borona in ostalih lahkih materialov so postali loparji večji, lažji, prenos udarca z roke na žogo ter dušenje vibracij pa veliko boljše kot pri klasičnih loparjih (leseni) in loparji iz aluminija in raznih zlitin. ___________________________________' N Ü V E NOVICE ZA RAZVEDRILO I I! Nagradna križanka 2-. |H£ K»A2AT> UJAIC IB6HT CLtfr TON eivuEMJe CTKA-KX.') LAT VBZM 48. 'čm R£TCV MICA ISTI [Lj m 1=K. ?MU 1' .LSkft IVO pn KALCIJ i 5AW CAScffi KALU DOH. ^•lae /IAS HIP«? ■ UO^IH * • • IGOT2. l/tpflAE PLGŠČ* \/GP/V Miieouc 2«(. OttCL POLfiA ucve P0U16G jcAUOUl |//5oeD SiOCM USTftO zAc- puhlic VM^tUK HATRU L)P|£|U SI/tTlu Ml öCi n »te orok meh. TtlH- peKtt- DO^T Al/ üLlkfjti J.TEK tem. Uff. (e- OOUBJ^ (HAfWW SALA VOßiAL HUT. VOLT- fcSZDMJV ŽIVAL TOl/AtU v četo«» ocefo V/ITiDV Liren ME1B- HUDA Baeat 2AHA- SElc. TURIST 40UJ Sl/l U)-ecUJEc 400 4 FetniM AMA CEBAß URAH. vezuic LeU ??N V>zm uueeai je... 5Ä 6.c^A nenu tl/OJAL |00^ /HLftL ZbAVrf, ■p.ei/uf> HlkALN. |KBJ(V err£t- piteit Lii/fU. M0l/£ (jOWc£ peutw met ■pžiina ITI ««ua VOZVO MoUE jbouicg ^OL'IS" foowee- RfSPOKJ swe2w*r • • • • ITAL. nTie 5.ČUA I&C3, JkZlÜ 42. pous pouics PcOe pcoct ?eci JA IZO^- tAZfcA poi/t powee Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo Novih novic, Kolodvorska 1, Ribnica Nagrajence bomo objavili v 4. številki Novih novic. TRGOVINA - TURIZEM - GOSTINSTVO INŽENIRING - PROIZVODNJA 61310 Ribnica, Vrvarska 3 Tel: 061/861-980, 861-981,861-983 n Oskrbovanje gostincev in trgovcev z živili in neživili ter vsemi vrstami pijač, hitra dostava, zanesljivost in poslovnost... e Cenjene kupce vabimo na obisk naših maloprodajnih trgovin "BREG" na Bregu pri Ribnici in "PRI JORASU" v Ribnici. Trgovini sta odprti vsak dan non-stop od 7.00 do 19.00, v soboto pa od 7.00 do 14.00 ure. Kupcem nudimo dostopne cene za vse blago, najnižje cene pijač, ne glede na količino nabavljenega blaga. Presenečenje za nakup nad 500 din. ° Ponudba gradbenega materiala z dostavo na gradbiščerv tem mesecu nudimo možnost nakupa betonskega strešnika tip VESNA (v rdeči barvi) proizvajalca STREŠNIK, Dobruška vas, po ceni: 12.00 din/kom frco Ribnica 11,80 din/kom frco Kočevje n Betonski strešnik tip KLASIK, proizvajalca BRAMAC, Novo mesto v rdeči in grafitno sivi barvi, po ceni: 15,85 din/kom frco Kočevje 16.00 din/kom frco Ribnica Pokličete nas lahko na tel. št. 861 - 980,861 - 981 trgovina BREG 861 - 379, trgovina PRI JORASU 861 - 530, skladišče pijač 861 - 371, skladišče živil in neživil 860 -150. : A:/; K FANI TROPE Ljubljanska 161, Kočevje se priporoča tudi z novo odprtim lokalom za moško striženje. ^ grafična priprava za tisk, tiskanje vseh vrst tiskovin O trgovina šolskih potrebščin, pisarniški pribor, darila in fotokopiranje /3 Vrvarska 3,61310 Ribnica, S 061/860-266 SAMOPOSTREŽBA "BRIŠKI" Turjaška ulica, Kočevje tel.: 851 -173 a pestra ponudba raznovrstnega blaga po izredno dostopnih cenah H dnevno sveža zelenjava n prijazna postrežba Z OBISKOM SE PREPRIČAJTE O KAKOVOSTI NASE PONUDBE! Šolarji! Še je čas, da pred koncem šolskega leta popravite vtis z novim ali polepšanim zvezkom, jasnovidnejšo pisavo ali celo torbo, ki bo kot nova tudi v začetku novega šolskega leta. Junija vas pričakujemo s prav posebno ponudbo. Če pa ste že malo starejši in se odločate za pot na svoje, vam pri nas zagotavljamo kvalitetno grafično predstavitev! NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA II 470 4501991 Mercator TRGOPROMET Trgovinsko podjetje Kočevje,Ljubljanska 18,d.d. tel.:851 -136 ,tclefax: 851 -135 Ste že seznanjeni z NOVOSTMI v naši ponudbi ? Ob sobotah popoldne do 19.ure smo za vas, cenjene stranke,dodatno odprli naslednje prodajalne: ° SAMOPOSTREŽBA, Kidričeva 5 0 SP HRANA, Kolodvorska 1 ° SP MESTNI LOG, Prešernova 9 0 POTROŠNIK, Reška 4 Ob nedeljah od 8. do ll.ure pa: 0 SP PREHRANA, TZ0 4 0 SP TRATA, Cesta na Trato 13 Še vedno vam v vseh naših živilskih prodajalnah nudimo 6 % POPUST pri nakupu nad 10 1 pijač -lahko raznovrstnih! Člani Stanovanjske zadruge Kočevje, POZOR 1 Priznamo vam 5 % POPUST pri nakupu blaga v GRADBENEM MATERIALU, ŽELEZNINI, MAVRICI,DEKORJU IN TEHNIKI. DOBRE STVARI SE PRI MERCATORJU DOBI! Ribnica,Šcškova 52,d.d. tel.:862 - 027, telefax: 861 - 176 V naših PE vam nudimo bogato izbiro: - prehrane, - tehničnega blaga, - tekstila, - galanterijskega blaga, - gradbenega materiala in ostalega blaga za široko rabo. Po najnižjih cenah se lahko oskrbite v vseh Mercatorjevih živilskih prodajalnah s pijačami NE PREZRITE ! V PE Blagovnica smo na novo odprli VIDEOTEKO,ki posluje vsak dan od 13.30 - 20h. Odprli smo tudi specializirano prodajalno z moško in žensko konfekcijo, na Šeškovi 29 -prodajalna OBLAČILA. V Loškem Potoku vam nudimo sveže meso in izdelke v novo odprti prodajalni DELIKATESA. Priporočamo se za obisk in nakup ! DOBER DAN - MERCATOR VSAK DAN ! zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Naša poslovnost, znanje, sodobna organiziranost in skoraj stoletna tradicija so najboljše jamstvo. TILIA — ime prijazne usode Predstavništvo : Ljubljanska cesta 20 telefon : 851 - 052 61330 KOČEVJE