232
Starozgodovinske čertice
O ženskem imenu CAVRV.
Spisal Davorin  Terstenjak.
Pred 200 leti so izkopali v Meiselbergu na Koroškem groben kamen, kteri pozneje prenesen v grad M 6-derndorf ima sledeči napis:
Julio Aprili Tribuno cohortis 1. Asturum stip. XXII. CAVRV BLENDONIS filia, conjux viva fecit et šibi 1).
Tako so brali ta napis učeni epigrafi M ura t or i 2), Prunner 3) in Ambrož Eichhorn 4). Mesto A s t u r i s, po kterem je četa (kohorta) ime dobila, je stalo, kakor iz
') Glej An ker s ho len „Handbuch der Gesch. Karnthens" IV. Heft
str. 518 nota d. O Muratori str. 2032, Nr. 7. J) Prunner „Descript. urb. Sal." str. 26. 4) Eichhorn „Beitrage I. 46.                                                   Pis.
Eugippa x) vidimo, gor od dnešnjega Klosterneu-burga. Ta četa je na Koroškem v posadki bila, kakor omenjeni napis pričuje. Tribun je bil Rimljan oženjen a slovensko Norčanko Blendovo hčerjo, kteri je ime bilo Kauru.
Žensko ime Kauru se iz slovenskega jezika lep» da razložiti. Kauru stoji za Kaurva ali pa za K a ure v, in iz teh čistosloveuskih oblik je postala oblika Kauru, kakor iz cerkva, cerkev, molitva, molitev—oblike: cerku, moli tu. Da je ta oblika med Slovenci navadna, ne pričujejo samo stare bukve slovenske, temuč tudi jezik Gorencev in Korošcev. Oblika Kauru nahaja v Sanskritu enakolično v besedi guru iz g ar v, latinski gravis, primeri še gerško navgog, a, in lat. parvus, a. Kaurva, Kaurev, Kauru pomenuje to, kar Kura po omehčanem glasniku /evcaliccura, čura, das Madchen, gerški xovorj 2J, sansk. džara. Dvoglasnik au spričuje maura, za m ura, černa krava, gerški fiavgog, čern , [ionov = murva, die schvvarze Maulbeere itd., dalje kaura za kura, die Henne.
Iz kura je tudi kurva, meretrix, in ne bode se nam smešno zdelo takošne nesnažne imena pri starih Slovencih najti, ako pomislimo, da tudi pri visoko izobraženih Ger-kih se najde Kassandra, die Mannergeile, od xa(T<rcc> meretrix, kimjgcooslov, '/Acavocc itd.; sanskritski ka^kh^ra, vvoliustig sein 3), slovenska še med Pesničarji in Ščavničarji znana beseda Cakurda, Cahurda, meretrix 4). Ime Kakurda, Cakurda se nahaja med napisi graškili kamenov: Vel lečo CACVRDAE et DE VSA Ituli :>) filia conjux et Angulato filio ann. X. 6).
Razuu imena Cacurda še ste v tem napisu slovenski imeni Vele k brez dvombe po Ve lesu, božanstvu črede in pastirjev, dalje De vsa zz Virago. Zavoljo oblike primeri: Jarsa, Mursa, Samsa, Hnevsa. Čudno je, da ime De vsa ravno tudi med graškimi kameni nahajamo po-latinčeno v Birrago 7)> krivo pisano za Virago in sicer Beilatulo Birragonis filio s).
Bellatulus je čisto slovensko ime v latinski obleki* in sicer Bel a t (primeri Legat, Karat, Posat). Iz Bela t je postal Belatus in iz Belatus pomanjšani Belatulus — Belatič. Tudi ime očeta Kaurvenega B len d o je slovensko, kar pomeni bledi, der Blasse. V obliki B len do nahajamo rhenizem, kteri so, kakor slovstveni frižinski spominki pričujejo, pri starih Slovencih zelo bili navadni.
Ime na o se je še ohranilo v osebnih imenih : Murko, Černko, Belko, Perko,Zorko, Borko itd. Ta rhenizem se najde še v drugem slovenskem imenu koroškega kamena:
') Vita s. Severini Sect I. „Tune itaque sanctissimus Dei famulas de partibus orientis adveniens in vicinis ripensis et Pan-noniorum partibus, quod Asturis dicitur. oppido mora-batur". —
2)  Gerške besede xovnog, xovqtj, xoor> jezikoslovci različno izpe-Ijavajo. Bopp (Glossar str. 77.) iz sansk. kumara. Georg Curtius (Philologus III. 741.) iz sansk. curas (shuras), heros, Benfev (Griech. Wurzellex. II. 176.) iz korenike eri (shri) in misli, da xovoog, xooog pomeni der sich den Bart abscheerende. Pa kako bode spričal xoivm, x6or^ das Madchen, ker se dekline ne brijejo ? ! Sicer sansk. glasnik d ž v gerščini odgovarja glasniku g, tedaj ni mogoče tovori iz džara izpeljevati, ali vendar
preje kakor iz eri in kumara.
3)  Glej Benfev „Griechisches Wurzellexikon« II. 151.
!) Razun besede cakurda še poznajo Ščavničarji besedo m a kar, membrum virile. V škipetarščini se nahaja massur (jia(JGOVO^y ravno v tem pomenu.
5)  Imeni Itulus, Ituna se pogosto nahajate na noriških kamenih; utegnile bi biti prestave imen slov. Hodko, Hodka, primeri Hodka v boji čeških devojk.
6)  Mu h ar „Gesch, der Steierm." I. B. str. 384.
7)  B za V se nahaja pogosto v rimskih napisih zapisano: al^eus za alveus, 6ale za vale, 6erba za rerba, 6erecundae za verecundae, bhait za v'\\\t, fa6or za fauor, ci6es za cives itd., glej „Hand-buch der rom. Epigraphik" von Kari Zeli I. Theil 1616. 804. 1763. 624. 712 itd.
*) Muhar „Gesch. der Steierm." 1. B. str. 383.                    P;
&extus  A.   C.   Severi.   L. et Secundinae   conj.   v. f. šibi et fiuarto fratri et CRINVONI servo ann. XX. *)•
Rob Krinvon je bil, kakor ime pričuje, Slovenec in ime pomeni: obliquus, curvus, brez dvombe po postavi in rasti pridjano. Glasilo pa se je ime ali Krinvo, ali pa Krin von; zastran oblike primeri: Mažgon, Rogon, Balon itd.2).    ^Konec sledi.)
233
') Eichhorn „BeitragetC L 61.
2) Da so imena po barvi telesa, kakšnosti trupla, po delih trupla, po spolu itd. bile pri starih narodih navadne, dokazuje obširniše dr. Pott v svojih bukvah: ,,Die Personennamen" str. 590. 592. 595. 603. 604.                                                                        Pis.
236
Starozgodovinske čertice
O ženskem imenu CAVRV.    (Konec.)
Memogrede se eno ime na koroških kamnih omeniti hočem. Na kamnu pri sv. Vidu izkopanem je po berilu Mu-ratoria  *) pisano: „C. CEPINI VS ex voto posuit".
Cepin je po koreniki in obliki cistoslovensko ime iz „kopama, spremenjeno iz „cepam". Kopati izvirno pomeni: sekati, haeken, hauen, litevski: kapo ti, letski: kap a t, haeken, hauen, v pruskem jeziku se najde: en-kopts, sepultus; pomen kopati zn fodere je toraj že prenesen. Obilo imen na noriških kamnih Seccius, Seccia, nam razjasnujete domači Cepinius in Capatius = nemškim imenom Hacker in Gruber. V napisu, v kterem se imeCapatius nahaja, je še eno slovensko ime. Ves napis se glasi takole: „Titus Julius CONDOLLI filius CAPATIVS. Miles cohortis Montanorum Primae Stip. XXX." -).
Tukaj vidimo ime KondolizzPesek, Pesjak, poljski : kundel, kadel (beri kondel)=zpes, potiski h u n d s, gerški xvm>, gornjo-nemški hunt, staronordiški hundr. švedski hynda, pes, estniški hunt ~ lupus, volk, finiški h uit a, volk, litevski kur t as, poljski chart, slov. hert, ert, Windhund ; cimriški v višebroji: co\\ n, kornski cen, bretanski ki, gadhelski cu, plural eoin, litevski szu, le-tiški sun s, albanski ken, sanskritski s h van, shun (cvan, cun), zendski s h pa (epa), slovenski po prestavi čerk pas, pes, iz shun je slov. ščene, šene, latinski canis, ruski konura 3), Hundestall, gotlandslri kusse, welp, volk, slov. kusa, Hiindin, kuzla, psica, k u že j , psiček, kuna, Marder. Canis in canis lupus se v različnih indoevro-pejskih poznamlovanjih stikata 4). Rodbine z imenom Kon-dol še živijo v celjski okrajni.
Ime žensko Couna se najde na kamnih starega VI-runa.    Spominik  je   Senecii Couni postaviti   dal   TERTI-
') Muratori str. 980. Nr. 3.
2) Gruter str, 545 Nr. 10.
) Da so stari Slovenci tudi izraz kan, ion Zl pes poznali, pričujejo imena sel in vesi Kan iz a na Cgerskem, Kan i ž a. predmestje v Petuji, Kani ž a. srenja jareninske fare v slovenskih goricah. Slednja srenja se v listinah 16. in 17. stoletja zmiraj nahaja pod imenom Kaniža. dnešnji den pa ji Ijud rajši pravi Pesika.
4) Glej Diefenbach „Vergl. VVorterbuch der goth. Sprache" voi Hund s.
MVS = Te rt in T) od te rta, vitis , Rebe. Iz shu — ku je tudi kovin, kobin. Na kamnu, najdenem pri svetem Donatu na Koroškem, stoji: „Perpetuae securitati Ursulus (Medved) Julianus et COVINAERTA COVINERTI vivi šibi fecerunt" 2).
Ne le da med imeni starih narodov nahajamo naravo-slovske imena, kakor Asinius, Torelli, R i n d 1, S t i e r-mann, Visunt, Bock, Ross, Hahn, Fuchs 3), tudi pes, simbol černega boga, je bil posebno časten pri starih Slovencih.
Pa več od psa, simbola černega boga, v drugem članku. Mislim da več dokazov za sluvenščinost Noiča-nov ni treba, kakor so tukaj razložene imena: Cauru, Devsa, Cakurda, Cepin, Kapač, Kondol, Kovi-nert, Ko;una, — ergo ego censeo Noricos fuise Sla vos.__________
237
*) Glej   Ankershofen   „Handbu-ch   der Gesch.   des  Herzogthums
Kiirnthen" str. 505. a) Gruter str. 896. Nr. 2. 3) Glej Pott „Die Personennamen" str. 659.                           Pis.