182
Korun v kletih (keldrih) gnjilobe obvarovati.
Vodstvo poglavitne Saksonske kmetijske družbe je 13. Kozoperska podučenje razglasilo, kako se ima koriin čez zimo ohraniti, de ne gnije.
Ker se je tudi v naših krajih semtertje letaš veliko nagnjitiga konina pridelalo, in ker se je bati, de bi začeta gnjiloba naprej ne šla, oznanimo našim bravcam zgorej imenovano podučenje, ktero se takole glasi:
„Kdor koriin v klet ali v kako drugo zaperto shrambo spravlja, naj gleda, de ga ne bo preveč na debelo nasipai; če ga je na manjši kupe djal, bolj i je zanj. Razun tega ga mora tudi večkrat preložiti ali rahlo premet a ti, in naj poskerbi, de bo imel do hude zime zračne sape (lufta) dovelj, tam pa, kjer je koriin na-debelo nasut, naj postavi v kupe po primeri pripravnih kolov pokonci, de bojo kakor sapniki kviško stali, ali pa naj s slamo ovite kole iz srede kupov proti oknu ali linici iz kleti napelje, po kterim bo soparca in vročina od konina viin šla, in hladni in čisti zrak h njemu šel.
Koriin v kleti s suhim peškam zmešati, so skušeni kmetovavci že večkrat priporočevali, in po več krajih so to delo tudi poterdiii. Ondi pa, kjer so konina v kleti na debelo nasuli in se niso po tem podučenju ravnali, naj ga večkrat pregledajo, in berž ko kaj gnjiliga najdejo, naj vsiga
iz kleti spravijo, ga natanjko pregledajo, nagnjitiga odločijo, zdraviga do suhjga obrišejo, in ravno imenovane sapnike va-nj postavijo.
Kdor se tega dela z veseljem poprime, bo koriin gnjilobe obvarval in si ga bo, če se le ni gnjiloba pregloboko va-nj vgnezdila, za se in za svojo živino ohranil.
Kdor bo pa ta poduk v nemar pustil, in zdraviga in nagnjitiga konina ne bo skerbno ločil, kdor mu potrebniga čistiga zraka ne bo dajal, si bo imel sam sebi pripisati, če mu bo ves koriin v nič prišel/'
Ker na Nemškim že davnej gnjiloba korunu škodo dela, so kmetovavci že veliko pomočkov poskušali; nar bolj so pa to poterdiii, kar smo ravno zdej povedali. Naj se tedej naši kmetovavce tega sveta poprimejo.