Leio XLID.
" Inseratl: —■■---
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . , . po 18 i za dvakrat .... „ 19 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna petltvrsta po 20 Tin.
--Poslano:	■
enostolpna petitvrsta po 40 vi«.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red
Posamezna številka 10 vinarjev.
SICV. 11	v LjnMjani, v ponfleijek, 29. marca 1915.
— Velja po pošti: ==
2a oelo lato naprej . . K. 28' — za en meseo „ . . „ 2'20 za Hamčljo oeloletno . „ 29'— sa os'.alo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za cslo !e:o naprej , . K 24'— sa en me:eo „ . . „ 2•—
V	upravi prejetnan mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =~
za celo lato........ T—
za Nemčijo celoletno . „ 91— e ostalo inozemstvo. „ 12'—
ms- DredntStvo ie v Kopitarjevi nllol štev, 6/III. Rokopisi se ne vinčajo; uelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštno hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-kero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Siloviti boji v Karpatih, — Uspehi na-ših eet v Bukovini,
Dunaj, 27. marca. Uradno sc porota: S težkimi izgubami za sovražnika so sc na karpatski fronti izjalovili ponovni močni ruski napadi na višine pri Banyavolgy in na obeli straneh doline Laborcze. Južno od Laborczrcva sc vrše boji z veliko silovitostjo.
V Bukovini so naše čete severovzhodno od Črnovic po ljutem boju vrgle močnejše rusko, sik- nazaj do državne meje, osvojile več krajev, ujele, nad 1000 Rusov in zaplenile dva topa.
Na Rusko-Poljskem in v zahodni Galiciji ni nobene izpremembe.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Banyavolgy leži ob cesti Dukla— Varanno v dolini reke Oudave približno 25 km od prelaza Duklo na ogrski strani Karpatov. Laborczrev je v dolini Laborcze okoli 12 km od prelaza Lup-kova.
OdM'i ruski napadi v dolinah Ondava in Laborcze. — U30 Rusov ujetih.
Dunaj, 28. marca. Uradno se poroča: Ruske napade v dolinah Ondave in Laborcze ,«ino krvavo odbili. Boj na višinah na obeh ' straneh teh dolin od včeraj zjutraj ponehava. Čez dan in ponoči sc je vršil le artiljerijski boj in streljanje iz pušk. Na ostalih delih kar-patsko fronto ludi nadalje trajajo trdovratni boji. I jc J i smo 1230 Rusov.
Pri zasledovalnih bojih v severni Bukovini smo ujeli nadaljnjih 200 Rusov. —
Položaj na Rusko - Poljskem in v zahodni Galiciji je neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Ruski poraz pri Zaugzarpenu.
Berlin, 27. marca. Veliki glavni stan: Ruse, ki so sc enako kakor pri Memlu dvignili iz Tauroggena na roparski pohod v Tilsil, smo pri Zaug-zargenu s težkimi izgubami porazili in vrgli čez Jeziorupo za Juro.
Med avgustovskim gozdom in Vislo smo odbili različne napade Rusov. Na posameznih točkah se še bojujejo.
Najvišje armadno vodstvo.
Ruski napadi proti vzhodni Pruski.
Berlin, 28. marca. Veliki glavni stan: Ruske napade v avgustovskem gozdu smo odbili. Med Pisekom in Omulevv om so napravili Rusi več napadov, ki so sc pa vsi izjalovili v našem ognju.
Pri \Vachu smo ujeli 900 Rusov.
Najvišje armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
»Kolnische Zeitung« priobčuje naslednje rusko uradno poročilo z dne 25. t. m.: Det no od Nareva, na fronti Cehlda—Ojec (?) in na ozemlju desno od Orschiitza (?) so se bili krvavi boji za posest nekih važnih postojank, Nemci, ki so tu na škodo drugih delov fronte precejšnje moči združili, so branili svoje postojanke trdovratno z velikanskim ognjem in so z močnimi oddelki napravili dobro izpeljan protisunek. Vendar nase čete počasi prodirajo in zavzemajo strelske jarke in višine. Posebej je treba omeniti bojev na nož, ki so se vr-šiii pri Uaku, Karacu in Jednoravicah, kjer so naše čete z veliko hrabrostjo in požrtvovalnostjo napadale. lam smo dobili 300 ujetnikov, osem strojnih pušk in dva metalca bomb.
Na levi strani Visle nobene premem-be. Nemci so bili prisiljeni, da zapuste se!o Domanvic ob FiUci, 1-p.tero smo zasedli. Sovražne napade smo povsod odbili.
V Karpatih naše čete napredujejo. V ' teku dneva smo osvojili več utrjenih višin, i Sovražnikovi napadi .na črti Barlfeld— 1 Ujak so se izjalovili. Dne 22. marca so Nemci napravili protinapad na višino 992 pri Koziowki, a brez uspeha.
Dne 24. marca poročajo: V Karpatih našo četo prodirajo. Tekom dneva so se polastile več višin, ki stoje na fronti v smeri Bardevo (Bartfa) in Užok. Nikjer sovražni protinapadi niso imeli uspeha (?) Dne 22. t. m. so Nemci brezuspešno napadali višino 992 pri Kaciovi.
XXX KARPATSSA BITKA.
Ze nad teden dni traja silovita karpat-ska bitka. Glavni ruski napad je naperjen na ozemlje med Ondavo in Latorco ob cc-stah, ki vodijo v Varano in Homono. V petek so Rusi kljub temu, da so bili doslej odbiti vsi njihovi dosedanji napadi, vnovič napadli, in sicer s svežimi četami. Bili so zopet odbiti. Zdi se, da Rusi že uporabljajo svoje čete izpred Przemysla. Sovražnika nikakor ne smemo podcenjevati. Če n, pr. Rusi pošljejo svojih 100.000 mož, ki so bili pred Przemyslom, na eno točko, recimo proii Dukli, potem jc čisto mogoče, cla se mora naša fronta pred pre-
močjo pomakniti nazaj. Pozabiti tudi ne ' smemo, da imajo Rusi sedaj svoje težke topove, s katerimi so obstreljevali Przemysl, proste in jih lahko uporabijo v Karpatih.
Z Dunaja poročajo listom: Ruska ofenziva v Karpatih traja dalje. Odločitve večjega obsega ni šc nikjer. Tudi o krajevnih odločitvah se ne more govoriti, ker vsaka pridobitev kake višine ?.li kraja izzove takoj protinapade. Slike bojev sc vedno menjavajo, kakor to sploh ni mogoče drugače na takem ozemlju in pri načinu ruskih napadov. Bojna črta se vleče od sedla Wvszkow do prelaza Konieczna; dolga je 200 kilometrov, na katerih se bojujejo tako silovito, kot nikdar poprej. Več armad si stoji nasproti in na stolisoče bojevnikov se bori. Avstrijske čete imajo proti sebi dober del ruske glavne sile; da poizkusa sovražnik tu izsiliti veliko odločitev, je vsem jasno. Ogromne, žrtve, ki si jih dovoljuje najvišje vodstvo carske armade, odgovarjajo velikim ciljem, ki si jih je postavilo.
Neue Freie Presse« piše o pomenu karpatskih bojev: >-Kaj b' mogla doseči sedaj dipl o m s. c i j o. J V Karpatih se vrši evropska bitka in pripravljajo se dogodki, ki za-hievajo našo kri, ki pa ne bodo usodni samo za nas. Uradno poročilo o zadnjem izpadu iz Przemysla pravi, da je padlo 10 tisoč mož. Ta številka nam je lahko za merilo, da vsaj nekoliko lahko slutimo, koliko krvi namaka v bitkah zemljo. Silovito se bore ponoči in podn«vu in karpat-ska bitka traja dalje, ne samo za nas, ampak za obe cesarstvi, ki morata nositi skupno usodo, skupno stati v sreči in nesreči, in skupno zagotoviti svojo bodočnost. Karpatska bitka je zvezna bitka.< S temi stavki razvija »N. Fr. Pr.« misli, naj bi Nemčija vrgla svoje armade v Galicijo, da skupno izvede odločitev, XXX PRZEMVSL,
»Giornale dltalia^ piše' Trdovraten odpor posadke je treba pripisovati nedo-statni težki ruski, artiljeriji, še bolj pa hrabrosti in požrtvovalnosti posadke. Posadka v Przemys{u je v tej voini izvršila najlepši junaški čin,
»Perseveranza: Trdnjavo so predali po odporu, ki je bojno slavo avstrijske armade znatno povečal.
Tudi »Corriere-' priznava, da je posadka prav dobro izpolnila svojo dolžnost, ker je rusko armado ooi leta zadrževala in Ruse ovirala, da se preveč ne približujejo utrdbam.
Tudi Avstriji zelo nasprotni »Secolo« pravi, da jc držanjo posadke tekom ^tedenskega obleganja nad vso hvalo vzvišeno.
Petrograjska brzojavna agentura javlja, da je padec Przemysla izzval v vsem
prebivalstvu nepopisno veselje. Popoldne ob 3. uri (23. marca) je ljudstvo na Nev-skem prospektu priredilo veliko ovacijo, Silna množica jc nosila carjevo podobo in podobo generalisima in s 100 zastavami je hodila iz ulice v ulico ter prepevala carsko himno. Vojake so navdušeno pozdravljali.
»Tagespost« poroča iz vojnega časnikarskega stana: Mecl letalci se jo le eno rešilo, dve letali, ki sta odleteli ob 1. uri ponoči, sta sc morali spustiti na zemljo kakor tudi štirje zrakoplovi z desetimi častniki. Vsled pomanjkanja in naporov je umrlo zadnji teden v Pr-zemyslu do 200 mož na dan.
117,000 MOŽ PRZEMYSLSKE POSADKE UJETIH.
Petrograd, 28. marca. Uradno se poroča: Po seznamu, ki ga je izročil general Kusmanek sam, je bilo ujetih 117.000 mož r>rzomyslske posadke. Množine bojnega plena :'e niso mogli doznati.
RUSKE ČETE V PRZEMYSLU.
Ruskij Invalid poroča, cla ostane del ruskih čel v Przemyslu. Trdnjavo hočejo Rusi zopet utrditi, da se bo mogla braniti morebitnim zopetnim avstrijskim napadom.
GENERAL KUSMANEK V KIJEVU.
Kijev, 26. marca. (Kor. u.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: General pehote pl. Kusmanek je s svojim pobočnikom došel z brzovlakom v vozu prvega razreda semkaj in sc podal v vozu, ki mu je bil na razpolago, na krajevno vojaško poveljstvo.
Dunaj, 27. marca. General Kusmanek je brzojavil nekemu tukajšnjemu svojemu prijatelju, da bo interniran v Kijevu.
RUSI PUSTILI MEČE TUDI ČASTNIKOM PRZEMYSLSKEGA ŠTABA.
Kodanj, 27. marca. Pctrograjski lisi »Invalid« piše: Generalisimus jc izdal povelje, da so, poleg poveljniku I'rzemysla, pusti meče tudi oastništvu. ki pripadajo njegovemu štabu.
ČASNIKARJI V PRZEMYSLU.
Berolin, 27. marca. (Kor. ur.) »Lo-<
kalanzoiger« poroča čez Kristianijo iz Petrograda: Včeraj so dobili vojni dopisniki dovoljenje obiskati Przemysl. Iz daljave so se razslreljeni forti zdeli podobni ognjenikom. Gosti oblaki dima so sc še vedno valili iz njih kvišku. Slišali so so tudi šc poki. Povsod okrog leže mrliči in zdrobljeno vojno gradivo; kamor pogledaš, sledovi žalostnega opustošenja. Ujeti avstroogrski častniki so dobili svoje meče nazaj.
LISTEK
Iz pismo valiieoa fearaia i o. Csgnarja.
Vislice na glavnem trgu za izdajalce domovine, — V vasici 103S metrov visoko. — Samo križ ostal od porušene vasi. — Na delu v bolnici.
Z bojnega polja je pisal č. gosp. fojni kurat Janko Cegnar »Katoliškemu društvu za delavke«.
Pozno je sicer — pa ker sem obljubil, moram obljubo spolnili. Zelo mrzlo zimo imamo — že ob i. uri popoldne jo začelo zmrzovati, čeprav je še solnce sijalo. Okna so zjutraj do vrha zamrznjena. Smo pa tudi visoko. V lepi vasici imamo svojo bolnišnico. Cela šola in Se tri druge hiše so vpo-rabljene za ranjene in bolne vojake. Zato imam vsak dan mnogo opravka v bolnišnici. Težka jc bila pot, predno smo prišli v ta, kraj. Več dni, pa tudi več noči smo prebili na cesti. Prvo noč, ki smo jo porabili ha poti, je bilo zelo lepo. Vse je bilo jasno, polno zvezd na nebu, pot nas jo peljala čez hribe — na severu pa se je neprestano bliskalo topovi so streljali in kadar se je sprožil strel se jc zabliskalo. Proti
vzhodu pa sc jc videl ogenj, gorela jc prav na vrhu neka hiša, ki jo je zažgala kaka granata iz sovražnikovih topov. Po vaseh pa so peli petelini in vse sc je nekako čudno skupaj zlagalo, da je bilo res prav lepo. Drugi dan smo pa videli kako znajo Rusi streljati, prav do nas je priletela neka granata pa je bila zanič, ker ni hotela eksplodirati. Bili smo nato 9 dni v nekom mestu, kjer so na glavnem trgu stale vislice. Enkrat som šel gledat, ko so obesili nekega moža, ki je za denar izdal svojo domovino. Pa samo enkrat sem šel gledat, pa mi je bilo zadosti. Dotično mesto je zelo lepo. Bili smo že trikrat po več dni v njem. Iz tega mesta smo šli šc daleč, daleč, nazadnje smo prišli visoko v gore. 1000 metrov visoko, sneg in vihar sta nas spremljala. Prišli smo skoz neko vas, od katere ni prav ničesar ostalo. Samo križ na pokopališču še stoji — on jc ostal kot priča žalostnih dni, ko jc šel boj skozi vas. Iskal sem cerkev — kje je? Na pokopališču je ležal še kos strehe od zvonika in en zvon — drugače ni bilo sledu od cerkve. Tudi ena hiša ni ostala. Sa m o na pol podrte peči so gledale izpod snega — nobenega človeka — pa tudi nobene živali nismo videli. — Ta vas, kjer smo sedaj jc pa ostala cela, nič se nc pozna,
da je bil tudi tukaj boj. V ta kraj smo prišli prejšnjo soboto zjutraj ob 4. uri. Ml *az nam je bilo, pa v nobeno hišo nismo mogli, ker je bilo vse v spanju. Zagledali smo nekje vojake, ki so so v nekem zapuščenem .domu greli okrog ognja. K ognju smo se spravili, da smo sc malo ogreli. Nek dober vojak pa nam jc skuhal malo črne kave. Kako je bila dobra, ko smo prej celo noč potovali. O petih zjutraj smo vendar dobili v neki hiši majhen kotiček, kjer smo trije oficirji in jaz malo zaspali. Ko smo se ob pol devetih zbudili, to sc pravi mene so zbudili drugi, pa ni bilo več naše bolnišnice, nobenega, odšli so naprej 10 minut v sredo vasi. Mi pa smo z napol zaprtimi očmi iskali našo bolnišnico, ki smo jo k sreči kmalu našli. V tem kraju smo sedaj že dalj časa. Kraj je zelo lop, če bi Io tako mrzle zime ne bilo. Stanovanje imamo snažno - počutimo so tu hvala Bogu prav dobro. Vsak dan previdim več vojakov. Ko bi Vi videli, kako lopo sc zadrže, kadar kakšnega previdim. Nekateri manj ranjeni kar pokleknejo n n. svojih posteljah drugi se vstopijo okrog in gredo kar z menoj od bolnika do bolnika. In če se dobro ne razumemo, ker nekateri govore ogrsko ali pa romunsko, pa kar vojaki pomagajo
previdevat, včasih so mi zdi, kot. bi sami kaplani stali okrog mene. če kdo kaj spregovori, ga drugi takoj opomnijo, da mora biti sedaj tiho. V takih' trenutkih som vedno vesel, ker vidim, da je šo mnogo mož in mladeničev na svetu, ki so dobri in pobožni. Smilijo pa sc mi taki, ki morajo tako daleč ocl doma umreti. Danes je eden jokal, ima družino in starše doma. Morda bo ozdravel, toda proti večeru se mu je obrnilo precej na slabše. Tako življenje živim sedaj že več kakor pol leta, na Ljubljano večkrat mislim, pa je najbolje, če človek kolikor mogoče pozabi na vse in dela, kar je njegova dolžnost. Bo žo Bog dal, da pridejo mirni časi in da sc bomo zopet veselili miru če je Njegova volja — dokler pa tega ne bo, pa moramo potrpeti — dobro se nam no smo vedno goditi, drugače postanemo preveč razva jeni. Pri nas zopet vsak dan poka, tako jc, kot bi cel dan grmelo. Doma gotovo dobro čutite kaj je vojska, a pri nas čutimo to šo veliko bolj. Zanašamo se pa, da se tudi Vi vojskujete z nami, molitev več pripomore kakor pa kanorii.
Prav prisrčno pozdravljam vsd društvo in vso N aše domače. — Janko Cotiuar, vojnLkurat.

Dunajska »Zeit« poroča iz Genove 26. t. m.: »Journal de Geneve« priob-čuje poročilo časnikarjev, ki so si hoteli Przemysl po padcu ogledati. Vasi v okolici so bile razdejane. Ujetniki so popotnikom klicali, da je trdnjava raz-strcljena, Rusi da so zavzeli le kup razvalin. Častniki so smeli svoje meče o b d r ž a t i. Ker sta bila most in cestovod razstreljena, so morali Rusi zgraditi most na čolnih. Južni in z a p a d n i odseki trdnjave so podobni ognjenikom, v katerih se še vsak hip čujejo poki. Na zadnje so bila uničena skladišča streliva.
DRUGI GALIŠKI ŠKOF V RUSKEM UJETNIŠTVU.
Pri padcu Przemysla je prišel v rusko ujetništvo tudi grško katoliški škof K. Czechowicz. Kako bodo Rusi ravnali s škofom grškega katoličanskega obreda, ko jim že latinski obred ne ugaja. S škofom je prišlo v ujetništvo več grško katoliških duhovnikov.
GENERALA RADKO DIMITRIJEV A
nameravajo Rusi povišati v kneza.
»STREFFLEURS MILITARBLATT« O PADCU PRZEMYSLA.
V sobotni številki, 27. marca, piše »Streffleurs Militarblatt« o padcu Prze-mysla med drugim sledeče:
Vest o padcu trdnjave se jc vlegla na nas vse kot mora. Opazili smo staro zgodovinsko resnico, da noben poraz ne vpliva na navadne ljudi tako, kot padec kake trdnjave.
Przemysl ima pa še svoje posebne strategične znake. 70.000 Rusov je padlo pri napadih prvega obleganja; vsi naskoki sovražnika so se tudi pri drugem obleganju izjalovili. Slabši je bil Przemysl kot Liittich, ali pa Antwerpen, in vendar, kako se je branil. Imel je pa sovražnik zaveznika, močnejšega od orožja — lakoto. Da je prišel ta zaveznik na pomoč, to je ravno tragika trdnjave. Ko smo začetkom oktobra začeli z novo ofenzivo proti Rusom, so se ti prav hitro umikali. Morali smo jim biti za petami, brez ozira na tren. Tretja in četrta armada sta dospeli še do črte San—Viar, tren je bil pa tri, štiri dni za njima, na razmočenih cestah, po katerih je bilo skoro nemogoče voziti. Ni preostalo drugega, preskrbovati smo morali armado iz bogatih zalog trdnjave. Cel teden in še več smo na ta način preskrbovali šest in več armadnih zborov. Zaloge so se grozno manjšale.
Seveda smo se brez odmora trudili, da zamašimo nastale odprtine. Z vozovi je bilo težko kaj opraviti, ceste so bile slabe in popolnoma v službi prodirajoče armade. Tem bolj smo se trudili, da popravimo popolnoma razdejane železnice, in res, zadnji teden oktobra so začele delovati.
A prezgodaj za novo aprovizacijo trdnjave je nastopila nova kriza: ruska premoč je ogrožala nemško armado, nahaja-jočo se zahodno in južnozahodno od Varšave.
Položaj je zahteval popolno drugo fronto: Przemysl smo morali višjim ciljem na ljubo prepustiti novi obkolitvi — kljub vsem odprtinam v zalogah. To je bila usoda mesta — tako tragična, da lahko razumemo prekipevanje čuvstva, ki smo ga opazili povsod po prvih novicah o žalostnem dogodku.
Ne bi bilo prav, če bi v svojem premišljevanju to čuvstvo prezrli in prešli preko njega na dnevni red. Tudi resnejši krogi se niso mogli otresti moraličnega in političnega vpliva, ki ga je provzročila vest o padcu. Seveda se pa stvarni opazovalec radi tega ne sme preveč vznemirjati in se mora vprašati, v koliko se je splošni vojaški položaj vsled padca trdnjave izpremenil. Reči moramo, da je sicer moralični vtis velikansk, da se pa splošni položaj na bojnem polju ni posebno izpremenil. Zlasti moramo povdarjati, da ruska oblegovalna armada ni razmeroma niti približno tolika kot one armade, ki so postale proste po padcu Metza (1871) ali pa Port Arturja (1905).
Čez 200 divizij se bori med Baltiškim morjem in rumunsko mejo; gotovo je, da onih pet divizij, ki jih je nazadnje najbrže štel ruski oblegovalni obroč, sicer mimogrede vpliva na ozek košček naše fronte, da pa ne bo vplivalo na končni rezultat vojske. Za oni pesimizem, ki je špecialna lastnost nas Avstrijcev, res ni nobenega povoda.
CESAR SPREJEL V AVDIJENCI RIT-MOJSTRA LEHMANNA, KI MU JE POROČAL O PRZEMYLU.
Dunaj, 28. marca. (K. u.) Cesar je zaslišal dopoldne v Schonbrunnu v daljši posebni avdijenci ritmojstra Lehmanna, ki je poročal vladarju o položaju v Przemyslu. Kakor znano, sta ritmojster Lehmann in poročnik Stanger zadnja poletela iz Przemysla.
ANGLEŠKA SODBA O PADCU PRZE-MYSLA.
London, 28. marca. (Kor. ur.) Neki sotrudnik lista »Morningpost« se peča s padcem Przomysla in izvaja med drugim: Dokler se je nahajala trdnjava v okrožju operacij armade na prostem, ni, kakor se zdi, igrala posebno važne naloge. Ko se je umikala avstrijska armada od Lvova, se ni opirala na njo, zdi se, da tudi med napadom na črto ob Sanu meseca oktobra ni posebno pomagala. Zdi se, da so trdnjave dejansko izgubile veliko svoje, nekdanje važnosti. Na Francoskem trdnjavska črta Verdunom in Toulom ne podpira armade na bojnem polju, nasprotno čuvajo jo utrdbe armade na bojnem polju. Trdnjava Przemysl jc bila le v toliko važna, da je zadržavala rusko oblegovalno armado, a tudi to sc lahko zanikava, ker se je. nahajala v trdnjavi enakovredna bojna moč.
XXX
V JUŽNO VZHODNI GALICIJI,
poslujejo zopet pošte v C.ieniawi, Dori, Jablono\vu, Jusienowgorny, Dolatynu, Jablonici, Oslawybia, Matyjo\vce, Žabic, Lanczyn in Rudniki. Dne 20. t. m. so otvorili na progi Loclz—Koluszki— Pjotrkov osebni in tovorni promet. Lodzki posestniki (nad 6000) so ustanovili z glavnico 2kron banko, ki jim daje predujeme in pobira za nje stanarino. Četudi je do bojne Črte le 30 km, igraja dvakrat na teden v mestnem gledališču in so dovoljeni tudi shodi, ki sc morajo javiti policiji, a o politiki se na shodih ne sme govoriti. V mestu je ostalo veliko ruskih civilnih činovni-kov. Politične ruske jetnike so Nemci izpustili iz zapora.
BOJI V BUKOVINI.
Budimpešta, 28. marca. >Az Est« poroča iz Črnovic: Boj med Novvosielico in Bojanom je danes dosegel svoj višek. Sovražni napad na Bojano se je izjaldVil z velikimi izgubami. Našim četam sc je posrečilo z napadom od strani, da so zadale močan udarec desnemu krilu ruske bojne črte. Posebno ruski polk 282 je imel velike izgube. Popoldne so ujeli poveljnika ruskega polka št. 172, Stanislava Kwien-cinskega, in dva druga častnika in jih prepeljali v Črnovice, Pri Zaleszczyki boj še traja.
OTEŽKOČENO FRESKRBOVANJE
RUSKIH ČET IZ BESARABIJE.
Gorahumora, 27. marca. Ker so naše čete v Bukovini prodrle čez Prut skoro do Dnjestra, je vsled tega zelo otežkočeno preskrbovanje ruskih čet v vzhodni Galiciji iz BesaraJnje. Živila morajo sedaj voziti po velikem ovinku.
IZ LVOVA.
»Dzienik Kijovvski« poroča: Lvov-ski kolodvor je podoben kaki srednji ruski železniški postaji; loči se po številnejših vojaških stražah in po strožjih predpisih za civiliste, ki jih je med potniki sploh malo videti. Med potniki opazimo največkrat soproge ruskih častnikov, usmiljenke, ruske trgovce, ruske Žide. Železniško osobje na kolodvoru je rusko. Šele za kolodvorom sc začenja stari Lvov. Hoteli so prenapolnjeni, a ne predragi; tucli v restavracijah in kavarnah ni posebne draginje. Služabništvo z Rusi govori rusiii-sko; Rusi tudi vpletajo poljske izraz?.
Ulice so umazane. Le sredi mestia je lepši red. Promet ima značaj prometni v velikem tabovišču. Skupino ujetnikov, vozovi z zaplenjenim orožjem; čete, ki se vračajo z bojišča ali hitijo na bojno polje. Vmes so tovorni vozovi z živili in drugim blagom. Središče vsega življenja za civilno prebivalstvo jc mestna hiša, kjer uraduje mestni načelnik Rutovvski, posredovalec mecl meščani in med novo vlado. Napisi so še poljski; le na novih med vojsko otvorjenih prodajalnah so ruski. V navadnem občevanju še prevladuje poljski jezik; le v pogovorih z Rusi si meščani pomagajo z rusin-ščino.
NOVA RAZPOREDBA RUSKIH ČET.
Bukarešt, 27. marca. V južni in srednji Rusiji služi železniški promet izključno le vojaškim namenom, čuje se, da se vrši nova razporedim ruskih čet. Tukajšnjim listom so poroča, da so izgube Rusov v Karpatih tolike, da je več polkov popolnoma izginilo.
NEMŠKI ZRAKOPLOV MEČE BOMBE NA LOMZO.
Petrograd, 20. marca. (Štefani.) Neki nemški vodljivi zrakoplov je na Lomzo lučal bombe ter ranil devet meščanov.
ZRAČNO OBSTRELJEVANJE GRODNA IN KOVNA.
Berlin, 27. marca. Nemški letalci so metali bombe v trdnjavi Kovno in Orodno. Na trg v Grodnu je padlo šest bomb, ki so močno učinkovala.
1 MILIJON VOJNE KONTRIBUCIJE.
Berlin, 28. marca, Nemško vojno vodstvo jc mestu Suvvalki naloženo vojno konlribucijo zvišalo na 1 milijon mark.
RUSKI GLAVNI STAN.
Stockholm, 28. marca. (Kor. urad.) »Novo Vreme« poroča: Ruski glavni stan se nahaja v neki vasi v gozdu pole«' železniške postaje. Veliki knez Nikolaj Nikolajovič in njegovo spremstvo stanuje v lopah. Pri štabu se nahaja cerkev, ki sc lahko razdere in postavi zopet kje drugje. Na carjev ukaz visi v cerkvi neka stara Marijina podoba iz samostana Troicki - Sergij. Velikemu knezu so prideljeni načelnik generalnega štaba JanuŠkevič, generalni kvar-tirni mojster Danilov, generalni poročnik Konzerovski in generalni major Ronšin.
ALKOHOLNO VPRAŠANJE NA RUSKEM.
Franklurt, 27. marca. »Frankf. Ztg.« poroča iz Kodanja: Komisija za proučava-nje alkoholnega vprašanja, katero je sestavit ruski ministrski svet, priporoča, da se dovoli prodaja vina iz grozdja.
IZ RUSIJE.
Petrograd, 28. marca. Car je pooblastil železniškega ministra, da sme razlastiti vse kurivo, da more odgovarjati zahtevam armade, mornarice, železnic in armadnih dobaviteljev.
STROGE STRAŽNE ODREDBE NA FINSKI OBALI.
Stockholm, 27. marca. Ruski admi-ralatni svet je glasom na Finskem objavljenega uradnega razglasa odredil strogo nadzorstvo finskega obalnega pasu. Vsi merski podatki v globinah in zemljevidni narisi so prepovedani. Tudi na signalnih in stražnih postajah na obrežju se civilne osebe ne smejo muditi. Obrežne straže dobe obsežnejša pooblastila za rabo orožja nasproti sumljivim osebam in ladjam. Vzrok tem naredbam je baje bojazen pred finsko vstajo.
STROGOST PROTI NEMŠKIM UJET-NIKOM NA RUSKEM.
Petrograd, 26. marca. (Štefani.) Ukaz notranjega ministrstva prepoveduje, da odslej naprej nemški ujetniki ne smejo obiskovati gostiln, restavran-tov in gledišč.
NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER
je došel 28. t .m. v Berlin.
Vojnopoštni paketni promet k armadi.
Na c. in kr. vojno ministrstvo in c. in kr. vrhovno armadno poveljstvo je z različnih strani došla zahteva, da se za velikonočni čas otvori vojno-poštni paketni promet. Vojna uprava, po skrbnem prevdarku vseh merodaj-nih okoliščin, žal, ni v potložaju, da bi to željo izpolnila. Vremenske in cestne razmere so tačas za vojnopoštni paketni promet v v e č j e m ob s e g u skrajno neugodne. In cla bi se promet razvil v večjem obsegu je vsekakor gotovo, kakor uče izkušnje o minolem Božiču, kajti domači bi v svoji želji, da svojim na bojišču pošljejo čim obilnejše velikonočne darove, gotovo izkoristil dano priložnost v to, da bi v večjih množinah pošiljali jestvine, ki se hitro pokvarijo in druge užitne stvari, ki ne pospešujejo zdravja čet. O Božiču izdano svarilo, da naj se no razpošilja stvari, ki se hitro pokvarijo, se je namreč v najširšem obsegu popolnoma preziralo. Posledica je bila tu, da je bila vojna pošta preplavljena s pošiljatvami, ki dolgotrajnega prevažanja z železnico, avtomobilom in kmečkimi vozovi na eni strani, ali pa dolgega ležanja, ki so ga nalagalo operativne razmere, na drugi strani niso
prenesle ter zato mnogokrat dospele na določeni vojnopoštni urad v neužitnem stanju, vrhu tega so pa pokvarile še mnogo drugih pošiljatev, ki bi bile same po sebi ostale porabne. Tako je bilo najširšim slojem prebivalstva odtegnjenih mnogo za ljudsko prehrano važnih živil in dotični stroški, ki jih je marsikdo težko zmogel, so bili brez vsakega haska izdani. K temu prihaja v poštev tudi okolnost, cla je oskrba čet jako dobra in zasebne po-šiljatve jestvin nepotrebne. Namesto izostalega velikonočnega paketnega prometa se bo pa kmalu po Veliknoči, ko je pričakovati izboljšanja vremen-sikh in cestnih razmer, omogočilo pošiljanje poletno - opremnih predmetov in poletnega perila ter poleg tega tobaka in cigaret. S strogo omejitvijo vojnopoštnih paketov na koristne stvari, izključivši vsako nepotrebno vsebino, se utegne posrečiti, cla se promet v naprej omeji na tisto mero, ki jo bo mogoče zmagati z razpoložljivimi transportnimi sredstvi, omejenimi še z dovažanjem neobhodnih potrebščin. Najvišja teža se bo zopet določila s 5 kg, največji obseg s 60 cm v vsaki smeri in enotna cena s 60 vin. Izpeljava paketnega prometa se bo to-pot v toliko drugače vršila, da se paketi ne bodo oddajali na vseh vojnopoštnih uradih naenkrat, marveč v posameznih skupinah. Ako ne nastopijo kake ovire, se bodo od 12. aprila dalje prvi dnevi vsakega tedna določili za oddajo paketov na vojnopoštne urade določene skupine. Številko posameznih vojnopoštnih uradov in za oddajo določeni dnevi sc bodo vsakokrat razglasili v dnevnih listih in nabili v'poštnih uradih, tako da. bo domačin dan prilika, da ob. skrbnem ravnanju po predpisih lahko pravočasno oddajo pakete. Za Čas ocl dne 12. aprila do vštetega 16. aprila se bodo mogli pri vseh poštnih uradih oddajati vojnopoštni paketi za naslednje vojne pošte; Štev. 6, 9, 11, 16, 20, 22, 25, 28, 34, 37, 39, 41, 43, 51, 54, 55, 56, 61, 64, 69, 76, 81, 83, 85, 101, 113, 116, 119, 121, 124, 125, 129, 133, 136, 141, 145, 151, 168, 170, 186, 187, 188, 202, 300, 301, 302, 303, 305, 307, 308, 310, 313, 314, 315, 316, 317 in 318.
Dolžnost naznanjati zaloge surove oume in obročev za motorne vozove.
Dne 25. marca 1915 je bil razglašen ukaz trgovinSkega ministra o dolžnosti, naznanjati zaloge sirove gume in obročev za motorne vozove. V smislu določb tega ukaza se morajo naznanjati zaloge in iz-premembe o stanju zalog gume (sirove ali čiščene), obroči motornih vozil (pnevmatike, zračne cevi in polni obroči iz gume) vseh obsežnosti, in sicer tako novi kakor rabljeni, tudi popravljeni, nadalje nerabni obroči za motorne vozove. Vsakdo, ki tva-rine gori imenovane vrste izdeluje, podelu-je ali ima v svojih ali v tujih prostorih v zalogi ali za druge v hrambi, je dolžen, najkasneje do vštetega 3. aprila 1915 naznaniti te zaloge po stanju od 1, aprila 1915 političnemu oblastvu prve stopnje, v čigar okolišu so te zaloge, Enako naznanilo mora podati vsakdo, ki se peča s trgovino ali popravljanjem obročev za motorne vozove, pozneje po stanju 1. in 15. vsakega meseca, in sicer najkasneje v treh dneh. Obročev za kolesa (biciklje) in vozove, v katere se vpregajo konji, ni treba naznanjati. Razen tega so posestniki motornih vozil oproščeni dolžnosti naznanila glede obročev, montiranih na njihovih vozilih in po dveh rezervnih obročev in rezervnih cevi za vsako vozilo. Namen tega ministrskega ukaza je pred vsem, podati vojni upravi zanesljiv pregled o v tuzem-stvu se nahajajočih zalog sirove gume in obročev za motorna vozila, tako da bo v
stanu svoje vsakočasne zaloge obročev s ' pritegnjenjem posameznih potrebnih obsežnosti izpopolniti. Na drugi strani naj sc pa tudi ustreže večkratnim željam trgovine z obroči za motorna vozila, ki je do sedaj trpela pod tem, da jc vojna uprava prodajo ravno najbolj običajnih obsežnosti obročev zaprla. To zaporo prodaje jc vojna uprava sedaj razveljavila, tako da trgovina z obroči za motorna vozila od-sihmal ne bo več omejena. Ker je v interesu vlade, da dobe obroče v prvi vrsti lastniki onih motornih vozil, ki sc rabijo za javne namene, jc patriotična dolžnost trgovcev, da se v prvi vrsti ozira na tvrdke, ki dobavljajo za armado, nadalje na podjetja, ki služijo prometu, sanitetnim, požarnobrambnim in aprovizacijskim namenom. Posledica dejstva, da jc vojno ministrstvo dopustilo prosto trgovino z obroči za motorna vozila, jc pa tudi, da mora vojna uprava hraniti lastne pičle zaloge izključno v pokritje potrebe motornih vozil, ki se rabijo v vojski. Vojnemu ministrstvu vsled tega v bodoče ne bo mogoče, se ozirati na prošnje za prepustitev obročev za motorna vozila. Take prošnje na vojno ministrstvo naj sc torej v bodoče opuste. Z dolžnostjo naznanila naj se tudi prepreči v zadnjem času opetovano dognana zakotna trgovina, s katero so se pečali s trgovino s pnevmatiki v nikakem stiku stoječi elementi, in ki je večkrat provzročala neutemeljeno zvišanje cen.
Boji na zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Francozi se polastili Hartmannsweiler-kopfa,
Berlin, 27. marca. Veliki glavni stan: V Vogezih so se sinoči Francozi polastili vrha Hartraannsweilerkopfa. Ilob drže šc naše čete.
Francoski letalci so vrgli bombe v Bapanne in Strassburg v Aizaciji, nc da bi napravili kaj vojaške škode. V Bapanne je bil en Francoz ubit, dva pa težko ranjena. Nekega sovražnega letalca smo severovzhodno od Arrasa prisilili, da se jc spustil na tla in vrgli nekaj bomb v Calais.
Najvišje armadno vodstvo.
Ponesrečeni francoski napadi pri Ver-dunu.
Berlin, 28. marca. Veliki glavni stan: Jugovzhodno od Verduna so sc francoski napadi na višinah ob Maasi pri Combresu in na ravnini Woevrc pri Marschevillo po trdovratnih bojih odločili v našo korist. V Vogezih ob Hartmannsweilerkopfu so se vršili le artiljerijski boji
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Genf, 27. marca. Poročilo francoskega general, štaba z dne 25. marca popoldne se glasi: V Champagni se vrše precej živahni artiljerijski boji. Odbili smo tri napade na višino 196. V Argonih se je ponesrečil nemški napad pri Fontaine dc Madame. Pri Les Epar-gesu smo odbili tri sovražne protinapade. Z ostale fronte ni ničesar poročati.
Poročilo ob' 11. uri zvečer: Miren dan. Razven nemškega poraza pri No-tre Dame de Lorette ni ničesar poročati.
Poročilo dne 26. marca ob 3. uri popoldne: 25. marec je bil na največjem delu fronte miren; ves dan je deževalo. Med rekama Maas in Mosel smo z lahkoto odbili sovražne napade in sicer dva v gozdu Con-senvoye in v gozdu Caures (severno od Verduna), tri pri Eperyesu in dva v gozdu Priester,
Ob 11. uri ponoči: V Belgiji pri Nieu-portu artiljerijski boji. Bolj proti jugu smo severno od St. Forgesa vzeli pristavo, ki ie stala pred našo črto. V Champagni bombardirajo brez infanterijskih napadov. V Lotaringiji smo severno od Vandonvil-lera dobro uredili ozemlje, ki smo ga zavzeli 22, marca. V Aizaciji so na Rcichs-ackerkopfu zagnali za naše jarke gorečo tekočino, pa brez škode. Šest naših letalcev je metalo bombe na lopo za vodljive balone pri Frescatyju in na kolodvor v Metzu; izmetali so kakih 12 bomb, ki so provzročile paniko. Kljub silnemu obstreljevanju so sc vrnili nepoškodovani. Tudi na vojašnice na vzhodni strani Strallburga smo metali bombe.
Nova bitka ob Yseri.
London, 28. marca. »Daily Mail:< Poroča iz Rotterdama 25. t. m.: Južno od Ostende se je pričel včeraj strašen artiljerijski ogenj. Boj šc traja. Nemci streljajo iz mnogih težkih topov. Veliko lf,tal kroži nad bojiščem. Bilka, ki je zavzela velik obseg, sc bije ob Vseri. Napad je presenetil, ker so ga pričako-šele bodoči leden. Prebivalci ob železniški progi so morali zapustili svoja bivališča in so jih žc odpeljali.
Boji za Hartmanns^veiler.
»Baslcr Nachrichten« poročajo o hudih bojih za Hartmannsvveiler. Francozi dobivajo ojačenja iz doline St. Amarin. V sredo so Francozi višino dobili, v četrtek pa zopet izgubili,
Nemški letalci na delu.
Pariz, 28. marca. (Kor. ur.) Večerni listi poročajo, da jc nek nemški letalec letel čez Gerardmer in vrgel 14 bomb. Ubit jc bil en vojak. Škode ni posebne. Tudi v Dunkirclicn in Calais so letalci metali bombe.
Nad Strassburgom.
Strassburg, 28. marca. Iz Schlechtt-stadta sc jc pripeljalo 26. t. m. okolu pol 6. neko, najbrže angleško letalo nad mestom in nad trdnjavo Strassburg. Ogenj iz strojnih pušk in topov ni dosegel letala, ki je letalo nad 2000 metrov visoko. Čez 20 minut jc letalo izginilo. Letalec jc vrgel na mesto pet bomb, ki niso povzročile veliko škode.
Predsednik Foincare odpotoval na bojno črto.
Pariz, 27. marca. (Kor. urad.) Predsednik Poineare je po ministrskem svetu zapustil Pariz in odpotoval na bojno črto.
Francoska armada šteje 2'^. milijona mož.
Berlin, 28. marca. Berliner Tageblatt« poroča iz Amsterdama: -Reuter« poroča, da šteje zdaj francoska armada 2Vs milijona mož; v bojni črti jih stoji 1a/, milijona. Čete so vse popolne. Pehotne stotnije štejejo vsaj 200, v mnogih polkih 250 mož. Častniški zbor so osobito na višjih mestih pomladili. Vsak polk šteje povprečno 48 častnikov, in sicer 18 aktivnih, 15 rezervnih častnikov in 15 častnikov, ki so izšli iz podčastniškega zbora. Častniški zbor se zelo odlikuje.
Novačenje na Francoskem.
Lyon, 27. marca. (Kor. urad.) Iz Pariza sc poroča: Armadni odsek je odobril vladni predlog v uvrstitvi letnika 1917 in o zdravniški preiskavi vseh tistih, ki niso bili ocl 1. avgusta clo 31. decembra 1914 potrjeni in nepotrjenih letnikov 1913 do 1915.
Razpisana nagrada za Zeppelinov zrako-plov.
Genf, 28. marca. »Matin« je razpisal nagradi 25.000 in 10.000 frankov letalcem in opazovalcem, ki bi v utrjenem pariškem taboru uničili kak Zeppelinov zrakoplov.
Nakup žita in živil v Franciji.
Pariz, 28. marca. (Kor. urad.) List »Temps« poroča: Vlada zahteva za nakup žita in živil civilnemu prebivalstvu 150,000.000 frankov.
20.000 žensk v vojni službi.
Amsterdam, 27. marca. Angleški listi poročajo, da se jc pri osrednjem delavskem uradu doslej vpisalo 20.000 žensk za žensko vojno službo v angleški industriji.
V Parizu ustreljena Nemka.
Milan, 28. marca. »Gazzetta del Po-polo« poroča iz Pariza: V Nancyju radi vohunstva aretirano Schmiedt so 25. t. m. ustrelili vsled razsodbe vojnega sodišča.
Podpore družinam vojnih obvezancev na Francoskem.
Pariz, 25. marca. (Kor, ur.) Glasom »Temps« je notranji minister v proračunskem odseku zbornice izjavil, da so družine mobilizirancev vložile 2,800.000 prošenj za državno podporo in da se je 2 milijona 430.000 prošnjam ugodilo.
Boli za Dardanele.
TURŠKO UBADNO POROČILO.
Carigrad, 27. marca. (Kor. urad.) »Agencia tel. Milli« poroča: Glavni stan objavlja: Sinoči so poizkušale sovražne torpedovke in iskalci min vdre ti v dardanelsko ožino, a so bili odbiti po ognju naših baterij.
PREKINJENE OPEBACIJE V DARDANELAH.
London, 28. marca/. (Kor. urad). »Times« poročajo iz Tenedosa: Operacije v Dardanelah so morali radi viharja prekiniti od 24. do 26. t. m.
London, 28. marca. (Koresp. ur.) Reuter poroča iz Aten: 25. t. m. so se peljale bojne ladje v Dardanele, cla čuvajo ladje, ki so odstranjevale mine; utrdb niso obstreljavali.
London, 28. marca. (Kor. u.) »Times poročajo iz Tokia: Volitve 26. t. m. so se izvedle zelo viharno. Konservativci sodijo, cla je vlada, izbojevala malo večino.
Carigrad, 28. marca. (Kor. ur.) Angleško poročilo z dne 23. t. m. izjavlja, da sc operacije pred Dardanelami radi slabega vremena ne morejo nadaljevati in da iz tega vzroka letalcem ni bilo mogoče dognali poškodb turških baterij. »Auence lel. .Milli« na uoroču, da ie
od brezuspešnega obstreljevanja 18. t. m. dalje morje in vreme mirno, kar so izrabili turški letalci preleteli Lemnos in Tenedos ter poizvedeli kje in koliko je sovražnega brodovja.
ZAVEZNIŠKA ARMADA PRED DAR-DANELAMI.
Zagrebške »Novine« poročajo iz Amsterdama: Neka atenska vest javlja, da šteje zavezniška armada pred Dardanelami 100.000 mož,
POTOPLJENA FRANCOSKA KRIŽARKA V DARDANELAH.
Atene, 28. marca. Z Mudrosa se poroča: 22. t. m. je bila torpeclirana neka francoska križarka blizu turških utrdbe v Dardanelah s suhega. Križarka. se jc z vso posadko v 1 Vj minute potopila. Ime križarke ni znano. (S turške strani poročilo šc ni potrjeno.
FRANCOSKO-ANGLEŠKE PRIPRAVE FBOTI DABBANELAM.
Frankobrod, 26. marca. Iz Carigrada se poroča: Precl Dardanelami je še vedno vse mirno. Med sovražnim bro-dovjem pa sc opaža živahno premikanje med otokoma Tenedos in Lemnos, ki napravlja vtis, da se pripravlja nov napad v velikem obsegu.
Ceoflv Do Carigrad?
Dunajska »Zeit« piše 26. t. m.: Po državah trojnega sporazuma so trdno prepričani, da je glede zavzetja Dardanel s silo le še vprašanje, in da bo potem odločena tudi usoda Turčije in Carigrada. Dosedaj so ruske želje, dobiti to mesto v last in posest, v Parizu in Londonu še naleta-vale na odpor; sedaj pa sc zdi, da se jc v tem oziru izvršil preokret. Tako priobčuje »Temps« po švicarskih listih izvajanja, ki so očividno poslcdica dejstva, da jc vsaj Francija opravičenost ruskih želja priznala. Navedeni francoski list piše med drugim: »Na mesto angleško-ruskega tekmovanja za premočjo je stopila nerazumljiva vzajemnost koristi. Niti Francija, ne Anglija, niti Rusija nima nobenega povoda več, da bi sc druga z drugo prepirale za ključe k >Pontu Evksinu«, kakor v prejšnjih dobah. Francija more le z veseljem pozdraviti, da vstopi njena zaveznica v kolo sredozemskih sil, Anglijo pa jc minil strah, da bi se rusko črnomorsko brodovje podalo zavzemat Indijo. Velika Britanija jc svoje gospodstvo v Egiptu okrepila, zadnji čas je zavzela Mezopotamijo ter drži že ključ clo železnice v Bagdad v svojih rokah in če bi jo res skrbeli ruski načrti proti cesarstvu v Indiji, bi se ji bilo mnogo več bati ruskega železniškega omrežja v Aziji, nego svobodnega prevoza po Bos-poru in po Dardanelah.
IZJAVE VODITELJEV RUSKIH STRANK.
Dunajska : Zeit« piše: Dunaj, 26. marca: Korespondenca »Rundschau« poroča: Značilne so izjave raznih merodajnih ruskih politikov in dostojanstvenikov o vprašanju glede Dardanel. Vodja kadetov Mi-Ijukov odločno zahteva, da se Rusiji posest Carigrada in Dardanel pravočasno vojaško in diplomatično zagotovi. Okto-brist Židlovski izjavlja, da toliko časa ni misliti na mir, dokler ne bo vprašanje o Dardanelah rešeno v ruskem smislu. Ok-tobrist Kovalevski pravi, da so Dardanele ključavnica in ključ ruskega doma. Treba jih je čim prej dobiti s primernim obmejnim ozemljem vred. Z vsakim poizkusom, ki bi hotel to zabraniti, bi trebalo ravnati kot z napadom na narodno čast in življenjske koristi Rusije. Poslanec središča Lvov pravi, da bo vojna trajala dotlej, dokler Rusija ne bo izpolnila svoje zgodovinske naloge v Črnem morju. Nacionalist Ša-venko jc izjavil, da morajo Carigrad in Dardanele postati in ostali ruske. Član državne dume Gurko izraža nado, da se Rusija za stalno nastani v Carigradu. Ravnatelj podružnice državne banke v Kijevu, Afanazjev, jc naglašal, da je Črno morje rusko morje; ako Rusija nc bi dosegla proste vožnje skozi Dardanele, bi se moralo priznati, da ni dosegla ničesar.
KAJ MISLIJO O DARDANELSKEM VPRAŠANJU V ITALIJI.
Dunajska -Zeit» piše iz Berlina 26. t. mcs.: »Berliner Tageblatt javlja iz Rima: V tukajšnjih političnih krogih se mnogo razpravlja o tem, kako jc francoski tisk svoje mnenje o dardanelskcm vprašanju tekom 24 ur izpremenil ter sedaj izjavlja, cla jc rusko naziranje o tem vprašanju opravičeno in hoče celo nevtralne države prepričati, kako koristno je, če Rusi korakajo proti Carigradu. Anglija pa bržkone ne bo meni nič tebi nič ruskega stališča sprejela, tako da so v taboru trojnega sporazuma glede tega vprašanja še danes docela needini.
RUSKE NADE IN ZAHTEVE.
Dunajska Zeit piše iz Berlina 26. I. m.: Berliner Tageblatt« poroča iz Amsterdama: Na zboru ruskega plemstva v Petrogradu so soglasno skrejeli sklep, ki pravi: Boj proti germanstvu in tm-cUn-lrv-
tonskemu barbarstvu sc mora v zagotovitev življenjskih koristi Rusije voditi do popolne in nerazdeljene posesti Carigrada, obeh obal Bospora in Dardanel ter obmejnih otokov.
&ollz pašo.
Berlin, 28. marca. (Kor. ur.) \Volf-fov urad poroča: Čez London in Pariz sc poroča iz Sofije, da je t ja došel Goltz paša in izjavil, cla jc njegova misija v, Turčiji končana. Bliža se katastrofa, katere žrtev bo Turčija. Ta vest je absolutno neverjetna in izmišljena. Goltz paša bo tc dni došel v Berlin in bo izročil cesarju svetinjo imtiar, katero jc podelil sultan.
MARŠAL GOLTZ O CARIGRADU IN O DARDANELAH.
Bukarešt, 28. marca. »Adverul« objavlja sledeči interviev maršala Goltza: Dejstvo, ker sem ravno zdaj odpotoval iz Carigrada, dokazuje, da Carigrad uii v nevarnosti. Turki so bili prepričani, da sc izjalovi napad brodovja na Dardanele. Uspeh je bil večji, kakor se jo pričakovalo, ker so ga priborile najslabše utrdbe ob morski ožini tam, kjeir niso bile položene mine. Ni verojetno, da zvezno brodovje še enkrat samo napade, ne cla bi je podpirale izkrcano čete; a tucli za ta slučaj jc Turčija pripravila veliko armado. Turčija jc s strelivom dobro preskrbljena in je tudi sama izdeluje.
GOLTZ PAŠA V SOFIJI.
Sofija, 27. marca. (Kor. urad.) Bol" garska brzojavna agencija poroča: Goltz paša se je danes zjutraj pripeljal tu sem ter odpotuje zvečer dalje proti Berolinu.
Zarote in nemiri v Rusiji.
ODKBITA ZABOTA V RUSIJI.
Berolin, 28. marca. V Petrograda so zasledili revoluciska stremljenja. Obesil sc jo policijski častnik Demenl-kov, ki jc vodil zaroto.
KRVAVI UPOK V TOMSKU.
Hamburg, 28 .marca. (Kor. urad.) »Hamb. Fremdenblatt« poroča: Stock-liolmski list »Aften Bladet« objavlja pismo iz Tomska v Sibiriji o revoluciji pri prebiranju vojaških novincev. Prebivalstvo nekaterih rodov se je za barikadami bojevalo z vojaštvom, čete so mogle le s pomočjo topov in strojnih pušk premagati upornike. Ljudstvo je zelo ogorčeno nad ruskimi zatiralci.
Turčija v vojski.
BOJI V KAVKAZU.
Rusko uradno poročilo: 23. t. m. smo v dolini Alašgcrt zavrnili Turke; ki so poizkušali z novo ofenzivo. Na ostali fronti posamezni spopadi.
TURŠKE POIZVEDOVALNE ČETE PREGNALE RUSKE POIZVEDOVALNE ODDELKE.
Carigrad, 24. marca. (Kor. u.) 12 Erzeruma se porojča: Turške poizvedovalne kolone so srečale 20. t. m. sovražne poizvedovalne oddelke, ki se proti turškemu ognju niso mogli vzdržati ter so v divjem begu iskali svoje rešitve. Poizkus sovražnikov, da bi izkopali strelske jarke, je preprečila artiljerija. Na Črnem morju se je na všini Arkbave pojavila sovražna tor-pedovka, ki pa se ni upala približati obali in sc jc oddaljila, ne cla bi bila ka j za počela.
Na moriu.
NEMCI NADALJUJEJO VOJSKO TU« DI NA VZHODNEM MORJU.
Stoc-kholm, 28. marca. Ker so opazovali nemške bojne ladje na inozemskih morjih, sodijo, da nameravajo Nemci pomorsko vojsko raztegniti tudi na vzhodno morje.
ANGLEŠKE BOJNE LADJE OPUSTI« LE BLOKADO NEMŠKIH PRISTANIŠČ.
Duuaj, 28. marca. »Ncues Wiene* Tagblatt« poroča iz Berlina Ker so nastopili nemški podmorski čolni, so opustile angleške bojne ladje blokado nemških pristanišč.
POGIBEI.J PARNIKA »VOSGES«.
Liverpool, 28. marca. (Kor. urad.) »Reuter« poroča: Parnik »Vosges« je bil potopljen po kroglah iz topov ob obrežju Cormvalla. Potopil ga je najbrže kak podmorski čoln. Ubit je prvi strojnik, trije možje so resno ranjeni, ostalih 30 mož sc jc izkrcalo v Nc\v-quay.
NAPADENI PARNIK »TYCHOS.«
Hull, 28. marca. (K. u.) Ko se jft približal parnik »Tycbos,; progo \Vil-aJuMiiUaiaiM^MiB
nedeljo Downsu, so opazili, da se mu bliža neki nemški podmorski čoln. Kapitan je vozil s polnim parom, a podmorski čoln so je le približal par-niku in je izstrelil torpedo, ki pa parnika ni zadel.
AMERIŠKI PONESREČENI PODMORSKI ČOLN DVIGNILI. Pazir, 28. marca. (Kor. ur.) »Matin« poroča iz New-Yorka, da so ameriški podmorski čoln F 4 dvignili.
Kitajci v trojnem sporazumu?
Berolinski listi poročajo, da je prispela v Moskvo deputacija odličnih Kitajcev, ki jo izjavila merodajnim ruskim krogom, da Kitajska želi pristopiti trojnemu sporazumu.
Nadzornik onoleSkili vojnih dodov.
Predsednik Cunard-linije, Booth, je imenovan načelnikom angleškega vojnega dobavnega urada, kar je vzbudilo na Angleškem velikansko senzacijo. Booth je star šele 42 let. Imenujejo ga »Lord Kit-chenerja« industrije.
Španske priprave.
Pariz, 28. marca. (Kor. urad.) »Pe-■fit Parisien« poroča iz Madrida: Španski ministrski svet jo sklonil, da vpo-kličejo istočasno z letnikom 1915 še 30.000 mož pod orožje, ki jih tri mesece urijo v orožju, nato pa odpuste.
Pariz, 28. marca. (Kor. ur.) »Temps« poroča iz Madrida: Ker je ministrski svet, sklonil, da se izredno vpokliče 30 tisoč mož pod orožje, so nastale vesti, da se jc to zgodilo vsled nesporazuma španske vlade z neko vojujočo se državo. Ministrski predsednik odločno zanikava to vesti in izjavlja, da je španska vlada v najboljših odnošajih z vsemi vojujočimi se državami in da hoče ohraniti najstrožjo nevtraliteto. Vpoklic se je odredil, da bo v slučaju mobilizacije teh 30.000 izvežbanih namesto rezerve mobiliziranih.
Prepovedan prevoz vojnega materiala skozi Grško v Srbijo.
Carigrad, 28. marca. Osmanski Lloyd poroča: V Solunu so izkrcali 14 poljskih topov in 2000 zabojev strelji-va, 9 avtomobilov, 150 voz, 2 letali, 300 zabojev zdravil in obvez, doposlanih iz Francije Srbiji. Grška vlada je prepovedala prevoz, dasi je posredoval francoski poslanik. Dovolila je le prevoz zdravil in obvez.
Bornimi napad v solili.
Sofija, 25. marca. Glede na znani bombni napad v Sofiji so zaprli nekoga Anastazova in še 40 sokrivcev. Pri Anastazovu so našli bombe, razstrelji-vo in važno tajno korespondenco.
Bolgarska kriminalna policija je našla krivce bombnega napada v Sofiji. V Ruščuku so zaprli napadalca Sach-marskega, ki je rojen Srb. Zarotnikov je bilo pet, eden se je usmrtil, ko je prej dva sozarotnika ustrelil. Napadalec Manasov, 28 let star, je bil državni uradnik. Zarotniki so nameravali usmrtiti tudi ministrskega predsednika Radoslavova in nato povzročiti v Sofiji nemir.
Pobralimslvo na koncertu.
Bolgarska kolonija je priredila pred nekaj dnevi muzikalno literarni večer, katerega so se udeležili bolgarski poslanik Radev, osobje delegacije in v Bukareštu stanujoči Bolgari. Od časa, ko jc bil še za časa Turkov Bukarešt središče bolgarske agitacije, se ni vršila nobena večja bolgarska prireditev v Bukareštu, zato se smatra to prireditev, katere so se udeležile tudi odlične rumunske osebo, za znamenje medsebojnega zbližanja.
izmišljen notarski kronski svet.
Sofija, 27. marca. (Kor. ur.) »Agente tel. bulg.« poroča: Izmišljeno jo atensko poročilo, da bi bil v Sofiji zboroval kronski svet.
Bolgarsko posojilo.
Ženevska »Suisse« javlja, da so si Bolgari izposodili 300 milijonov frankov od holandske »Banque de Pariš et des Pays-Bas«.
Grški prestolonaslednik v Berolinu.
Bukarešt, 28. marca. Odeski Listok poroča: Princ Jurij, brat grškega kralja, odpotuje v Berolin, da izrazi cesarju Viljemu simpatije grškega naroda.
Francoska trgovinska ageniura v Petrogradu.
Curih, 28. marca. (Kor. urad.) »Nc-ue Zurichor Ztg.« poroča iz Petrograda: Francija je ustanovila pri poslaništvu v Petrogradu trgovsko agenturo.
flvslro-ogrskj letalci metati bom!)® na Bar in na Virpazar.
Berlin, 28. marca. »Berliner Tageblatt« poroča iz Rima: Trije avstroogr-ski letalci so vrgli v črnogorsko pristanišče Bar 20 bomb. Poškodovali so skladišča tobačne režije. Odleteli so nato v Virpazar, kjer so vrgli 8 bomb, ki so poškodovale kolodvor in neko hišo.
Med sv. slolico in laško vlado ni Di!o pogajanj za slučaj vojne.
Rim, 27. marca. (Kor. ur.) »Osser-vatore Romano« piše: Neki listi so poročali, da se vršijo med sv. stolico in italijansko vlado pogajanja o vprašanjih, ki bi vtegnila sv. stolico zanimati, ako bi se Italija udeležila sedanjih sovražnosti. Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta vest docela neutemeljena.
Moraiorijske odredbe v Italiji.
Rim, 27. marca. Da se pomore v stiskah se nahajajoči srednji in mali trgovini v onih mestih, ki žive od tujskega prometa, se namerava rok za menjice, glaseče se na zneske clo 3000 lir, ki zapadejo 31. marca in 15. aprila podaljšati za 50 dni.
Bazna poročila.
RUMUNSKA SODBA O DARDANE- f LAH.
Bukarešt, 28. marca. (K. u.) Duilliu
Zamirescu je v rumunski akademiji predaval o Dardanelah. Če zmagata osrednji velesili, se vdrži sedanje stanje in se še morcla poostri jamstvo za nevtralnost ožin. Rumunija bi v vsakem oziru bila v tem slučaju na boljšem.
PARNIK »NIAGARA« UŠEL NEMŠKE-MU PODMORSKEMU ČOLNU.
Pariz, 28. marca. (K. u.) »Agence Havas« poroča: Prekmorski parnik »Niagara«, ki je vozil posadko pri News-Port-Newsu potopljenega parnika »Florida«, je srečal, ko se je vračal iz Newyorka, na višini Cherbourga dno 25. t. m. popoldne neki nemški podmorski čoln, a mu je ušel.
Dnevne novice.
Malo pecivo prepovedano. Deželna vlada za Kranjsko je od 1. aprila t. 1. naprej obrtniško izdelovanje vsakovrstnega malega peciva prepovedala.
+ Štajerske deželne doklade. Cesar je potrdil sklep štajerskega deželnega odbora o povišanju deželnih (lo-klad za 10 odstotkov.
— »Vrednost gotovih govoric«, f Iz Gorice: Pod tem naslovom piše tukajšnji laški kršč.-soc. list »L'Eco del Litorale«: »Zdi se, da nočejo potihniti gotove govorice, ki krožijo s toliko lahkomiseljnostjo, a gotovo brez vse kompetence, o bodočih konstelacijah — geografičnih, tudi v naši deželi. V pomirjenje naših bralcev moremo povedati, da nam zagotavljajo osebe, ki so brez dvoma boljše informirane kot taki diletantje, da je vsaka skrb v tem trenutku brez podlage in da bi bilo tudi prezgodaj vedeti naprej, kak bo končni razvoj velike evropske krize.« — V številki 18. t. m. pa je v tem oziru priobčil državni poslanec dr. Bugatto članek z naslovom: > Cosl e, cosi resta« (Tako je, tako ostane). Ta članek pa je cenzura črtala izvzemši naslova in šifre člankarjeve.
] Najvišje priznanje se jc naznanilo stotniku Alfonzu Žerjav in rez. poročniku 17. pešpolka Ivanu Fiala ter višjemu zdravniku dr. Frideriku Geischeg lovskega bataljona št. 7.
4- Poslanec Zamorski izpuščen na svobodo. »Kryer Codzierin.v« poroča: Načelnik krščansko socialne poljsko narodne stranke stranke državni poslanec Jan Zamorski je bil po štirime-sečnem preiskovalnem zaporu izpuščen na svobodo, kor so jc dognala njegova popolna nedolžnost,
—	Koroške cerkvene vesti. Prezen-tirani so; na župniji Št. Andraž v Labudski dolini vlč. g. Ladislaj Kaufman, župnik v Bleiberg-Greuth, na župnijo Kolbnica vlč. g. župni upravitelj Izidor Meierhofer, na župnijo Timenica vlč. g. župni upravitelj Rok Tojnko, na župnijo Poreče ob jezeru vlč. g. J. Schmedic, župnik v Št. IIju ob Dravi, na župnijo Šmartin na Dholici vlč. g, župni upravitelj Anton Štritof. Razpisana je do dne 17. aprila 1915 župnija Lipa nad Vrbo.
—	Napredovanje naših listov na Štajerskem. Mariborski tednik »Slovenski Gospodar« se tiska zdaj že v 21.500 izvodih. Tekom enega leta je pridobil okrog 8000 novih naročnikov, ludi »Straža«, ki izhaja dvakrat na teden, je pridobila blizu 2000 novih naročnikov. Napredujemo!
—	Iz hrvaških listov posnemamo: Vojno povelje štev. 53 v Zagrebu veli: »Na prošnjo kr. ogr. ministrstva za bo-gočastje in nauk se odrejuje, da se na visokih šolah v deželah sv. ogrske krone učeči se enoletni prostovoljci letnikov 1895 in 1896, ki so že unovačeni, kakor tucli vojni prostovoljci letnika 1891, ki so vslecl prostovoljnega pristopa v skupno vojsko imeli nastopiti svojo dejansko službo clne 1. oziroma 15. aprila, imajo vpoklicati v tako službo šele 15. maja. Ta odlog nastopa dejanske službe velja tudi za take enoletne prostovoljce, ki obiskujejo še srednje šole ter bodo svoje šolsko leto dovršili šele začetkom maja. Za enoletne prostovoljce, pristojne na Hrvaško in Slavonsko, ta odredba nima veljave.« Po tej odredbi ima mažarska šolska mladina to ugodnost, da lahko mesec oziroma poldrug mesec kasneje nastopi dejansko službo in za take srednješolce, ki gredo v vojsko, se bo šolsko leto zaključilo že začetkom maja.
—	Smrt samostanke. V Gorici v samostanu Notre Dame je 24. marca umrla sestra Pavla, rojena Karla Alberti v Trstu. Stara je bila 45 let. Silne muke je trpela v dolgotrajni svoji bolezni, a niti enkrat ni potožila, vse je prenašala vdano v voljo božjo. V slovesu učene in izobražene profesorice je storila mnogo dobrega za vzgojo ženske mladine, v slovesu pobožnosti in svetega življenja je s svojim zgledom storila še več. Zavod Notre Dame pa je z njeno smrtjo izgubil veliko. V petek 26. t. m. se je vršil pogreb, ki se ga je udeležilo poleg gojehk zavoda in bivših gojenk po-kojnice še mnogo drugega občinstva, med njimi ravnatelj zavodovih šol vlč. g. dr. Sre-bernič in bivši ravnatelj mnsgr. Zamparo.
—	Odlikovan je bil z duhovskim zaslužnim križcem 2. razreda na belordečem traku vojni nadkurat vlč. g. Hubert Rant od 6. infanterijske divizije.
—	Č. g. Alojzij Čižek, duhoven lavan-tinske škofije je imenovan vojaškim kura-tom v rezervi in dodeljen c. kr. domobranskemu pešpolku št. 5 v Pulju.
—	Od vrhovnega armadnega poveljstva je bil pohvaljen za izvrstno službovanje pred sovražnikom nadporočnik Andrej Lusum, poveljnik orožniškega oddelka v Novem mestu.
—	Umrla je na Reki gospa Franja J a g o d n k , soproga posestnika Slovenca g. Jagodnika.
—	Umrla je v Lešah v nedeljo sestra župnikova Katarina. Pogreb v torek ob 9. uri. — Hrabrostno svetinjo je dobil Valentin Česen.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Janez Papler — tretji Lešan.
—	Odlikovanje. Asistent na vseuči-liščni kliniki v Inomostu in sedaj v Karpatih kot vojaški zdravnik, dr. Pavel Š a v n i k , brat tržaškega odvetnika dr. Janka Šavnika, je dobil za hrabro in požrtvovalno postopanje pred sovražnikom »signum laudis«.
—	Promet na železnicah o Veliki noči za civiliste omejen. Dunaj, 27, marca. (Kor. ur,) Ker so železniška prometna sredstva vsled izrednih razmer drugod v porabi, ni mogoče, da bi se vršil promet glede civilnih oseb o priliki velikonočnih praznikov letos v enakem večjem obsegu kakor druga leta. Občinstvo se na to opozarja s pripomnjo, da se bo odpravljanje civilnih potnikov ob bodočih velikonočnih praznikih moglo vršiti le v toliko, kolikor bodo dopuščala razpoložljiva obratna sredstva. Ker se morajo vozovi kolikor največ izrabljati, se posebni oddelki vozov ne morejo za nikogar rezervirati.
—	Na pegastem legarju je umrl v Berolinu znani učenjak profesor Cor-net, ki sc je pečal predvsem z jotiko. Bolezen jc nalezel v ruskem ujetniškem taboru v Havelbergu.
—	V ujetništvu je praporščak 47. pešpolka Ivan Zorjan.
—	Uradniške plače se ne bodo znižale. Vsled vesti, cla sc bodo uradniške plače znižale, sta sc predsednika zveze poštnih uradnikov in osrednje zveze avstrijskih poštnih uradnikov obrnila do finančnega ministra s prošnjo, da to zadevo pojasni. Minister je izjavil, da na kaj tacoga ni nikdar mislil in da tudi nc namerava izpeljati takih odredb.
Mož zabodel svojo ženo. V Trstu je zidar Josip Persoglia dvakrat zabodel svojo ženo Ivanko rojeno Ferluga, ker ga je zapustila in šla nazaj k svoji materi, Žena je nevarno ranjena.
—	Meso na Dunaju. Meso je na Dunaju 4 do 6 kron kilo. — Konjsko meso se je podražilo na Dunaju za 60 vin. pri kilogramu.
—	Nemčija znižala cene moki. Dne 1, aprila znižajo v Nemčiji splošno cene moki. Rženi moki so določili najnižjo ceno s 35, najvišjo z 38 markami. Cena moki se je določila s 40-75 do 4375 markami,
—	Za peke in sladčičarje. Ker se bližajo praznki se občinstvo opozarja, da se smejo potice peči ob nedeljah in torkih in sicer iz zmesi, ki obstoja iz 50 % pšenične, koruzne in ječmenove moke. Ne smeta se pa mešati pšenična in ržena moka, ker se smatrata kot enotne.
—	Pozor! Vsi obrtniki, trgovci in
drugi se opozarjajo, da je bil termin za odposlatev kovin 27. sušca. Kdor jih še »C. kr. prevzemni komisiji za kovine in zlatnine« v Gradcu ni odposlal, naj to nemudoma stori, sicer bode imel z oblastjo neprilike. Seznama v to svrho je treba napraviti dva, in sicer je enega poslati na Dunaj, drugega pa v Gradec.
—	Postojnska jama ima do nadalj-nega acetilensko razsvetljavo. Vstopnina jc navadna. Električne razsvetljave ni.
—	V Nemčiji ob Veliki noči ne sme^ jo neči kolačev. Ker so v Nemčiji na-kupavali za velikonočne pogače veliko moke, je oblast prepovedala peči velikonočne pogače.
—	Galiških beguncev biva na Du« naju 150.000, na ostalem Nižjem Avstrijskem 25.000, na Zgornjem Avstrijskem 22.000, na Štajerskem 30.000, lia Koroškem 10.000, na Solnograškem 3000, na Tirolskem 2000, na Kranjskem 4000, na Češkem 115.000, na Moravskem 35.000, v Šleziji 5000. Če prištejemo malo število na Ogrskem bivajočih beguncev in takih, ki so odpotovali še kam drugam, se ceni število galiških beguncev na 500.000; med njimi clo 250.000 Poljakov, 220.000 judov in do 30.000 Rusinov. Na Štajerskem je nastanjenih v taboru Wagna 14.000, v St. Micliaelu približno 1000 beguncev.
—	Vojakov rekonvalescentov so pripeljali v Kranj 300. V Kranju bo 1000 vojakov rekonvalescentov.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanski občinski svet bo imel izredno nujno javno sejo, ki bo v torek, dne 30. marca 1915 ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: Finančnega odseka poročilo o prošnji mestnega delavstva za draginjsko podporo. Permanentnega odseka za aprovizacijo mesta poročilo o dopisu magistrata glede mestnih se-nožeti in zemljišč, ki bi jih bilo oddati v obdelovanje. — Tajna seja.
lj Velikonočne cigarete. Odbor za preskrbo ranjencev namerava za Veliko-noč po vseh ljubljanskih bolnišnicah deliti cigarete. Zato se je predvsem potrudil, da dobi darovane cigaretne ovoje, h katerim je c. kr. tobačna uprava obljubila dobaviti tobak za 40% znižano ceno. Ti cigaretni ovoji s potrebnim tobakom najfinejše ogrske vrste v najmanjši množini po 1000 kosov je dobiti v nabiralnici (Stritarejeva ulica, Filipov dvorec) vsak dan od 3. do 6. ure proti pologu 5 K. Kdor odda napravljene cigarete v nabiralnici najkasneje do petka po Velikinoči, dobi nazaj 2 K 20 vin., tako da ga stane 1000 darovanih cigaret samo 2 K 80 vin. Ker so cigarete vsem ranjencem zaželjeno in vedno dobrodošlo darilo, se bo ljubljansko vedno požrtvovalno občinstvo gotovo rado poslu-žilo te prilike in darovalo 2 K 80 vin. za 1000 cigaret kot velikonočno darilo.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Jane* žič, mesar, 61 let. — Ivan Blas, delavec-hiralec, 62 let. — Josip Bergant. mestni delavec, 48 let. — Helena Kozjek, bivšo delavka, 72 let.
lj Strelne vaje. V nedeljo 28. marca ob 2. uri popoldne so sc vršile na c. kr. vojaškem strelišču v Ljubljani (Rakovnik) strelne vaje za c. kr. prosto; voljne strelce. Tudi mladi strelci (Jungschutzen) in vsi, ki se k prostovoljnim strelcem dosedaj še niso zglf sili in se za streljanje zanimajo, vabijo se s tem k strelnim vajam.
lj Nagla smrt. Ivan Strus, strojni kurjač južne železnice, stanujoč v Ljubljani, je 24. marca popoldne na Zidanem mostu v službi na naglonin umrl; truplo so prepeljali v LjubijanOi kjer je bilo 26. t. m. pokopano.
lj šivanje vojaškega perila, ki £a je vodil zavod za pospeševanje obrti, se jc za enkrat ustavilo. Če bo mogoče preskrbeti še kaj takega dela, bo zopet razglašeno po časopisih. Še v delu sc nahajajoči izdelki sc sprejemajo sam° zjutraj ocl 8. clo 9. uri v skupni šivalnici, Šoloburgova ulica št. 1 (v internatu uršulinskega samostana).
Odstop Češkega namestnika.
Češki namestnik knez Thun je odstopil, ker so mu oslabele oči;
Za
njegovega naslednika je imenovan grof Coudenhove, za Coudenhovega naslednika pa baron Widmann, bivši minister v Bienerthovem kabinetu.
Knez Thun in »N. F. Presse«.
V zvezi z odstopom češkega namestnika kneza Thuna bo zanimalo naše čitatelje sledeče: Pred kratkim je korespondenčni urad poročal, da je namestnik hudo obolel na očeh. »Neue Freie Presse« je že vedela tedaj poročati, da bo knez vsled svoje očesne bolezni, ki traja že precej časa, odstopil.
Nad Gradišlem.
Bukarešt, 28. marca. Nad Gradište Se je pripeljalo neko avstro - ogrsko letalo. Srbi so streljali na letalo iz topov in iz strojnih pušk, a niso ničesar zadeli. Vojaško letalo je po dovršenem poizvedovanju poletelo na Ogrsko nazaj.
Oblegovalno slame v indiji.
Milan, 28. marca. Listi poročajo: V Indiji se je razglasilo oblegovalno stanje, ker so indijanski knezi sklenili upor z orožjem proti Angležem.
japonski ultimatu.
»Rječ« javlja, da so Japonci podaljšali rok ultimatuma do 8. aprila.
95.000 JAPONCEV ŽE NA KITAJSKEM.
Berlin, 28. marca. Spor med Kitajsko in Japonsko se je poostril. Japonci Bo že izkrcali na Kitajskem 95.000 mož ln veliko težkih topov.
KITAJSKA ODKLONI JAPONSKE ZAHTEVE?
Kodanj, 27. marca. »Politiken« poroča iz Pekinga: Sklicana parlamentarna komisija je soglasno sklenila, predlagati predsedniku, da naj zavrne vse japonske zahteve.
JAPONCI SE VEDNO BOLJ OBORO-ŽUJEJO.
Berolin, 28. marca. Hamburški »Fremdenblatt« poroča iz Kodanja. Novo Vreme poroča iz Pekinga: Japonsko poslaništvo je pozvalo japonske državljane, naj zapuste Kitajsko.
Milan, 28. marca. »Corriere della sera« poroča iz Tokia: Kljub ugovoru Amerike vozijo Japonci vojake na Korejo in Šantung.
Razmere v Srb Ji.
Berolinski socialnodemokratični »Vor-warts« prinaša članek rumunske zastopnice na balkanskem socialnodemokratičnem kongresu, dr. C, Asborn, ki ga je bila priobčila v rumunskem socialnodemokratičnem glasilu »Lupta«. V članku navaja pisateljica svoj pogovor s srbskim delegatom Lupčevičem, ki je edini socialnodmokra-tični poslanec v srbski skupščini. Lupčevič je o razmerah v Srbiji izjavil to-le:
Položaj civilnega prebivalstva je naravnost obupen. V deželi vlada lakota in stiska, ki je pomoč zaveznikov prav nič ne zmanjšuje. Pomoč dobiva samo vojska, in sicer kruh iz Rusije, streljivo pa iz Francije. Vrhu tega je med delavstvom zavladala popolna brezposelnost; dela se samo v arsenalu v Kragujevcu in v železniških delavnicah v Nišu, in sicer noč in dan.
« 5
Ss
S .25.
Nasproti vsej tej stiski in gorju se vlada obnaša popolnoma mirno, ker ne more pomagati. Ona pričakuje instrukcij iz Rusije, materialno' pomoč pa iz Francije. Buržoazno časopisje nadaljuje s svojim zagotavljanjem, da bo Rusija končno rešila Srbijo. Obenem pritiska zastopnik ruske vlade, knez Trubeckoj, naj se Srbija začne pogajati z Bolgarijo.
Toda ta pogajanja ne morejo imeti uspeha, ker Rusija, zvesta svoji politiki, izigrava drugega proti drugemu ter obeča Bolgariji več, nego bi ji Srbija hotela kon-cedirati. Srbija je popolnoma v rokah Rusije in cclokupno buržoazno prebivalstvo je rusofilno, Ako v skupščini govorim proti carizmu, se dvigne proti meni cela zbornica, V širokih ljudskih masah pa ni ljubezni za carizem. Na naših (socialnode-mokratičnih) skupščinah se govori proti Rusiji. Na splošno se pa ljudstvo vendar zanaša na končno zmago ruske vojske.
Dokler traja vojna, socialnodemokra-tična stranka ne more imeti večjih shodov. Ne morda radi tega, ker bi to vlada prepovedala, marveč zato, ker ni občinstva, ker so vsi naši pristaši v vojni. Zadovoljujemo se z manjšimi sestanki, ki jih imamo v Belgradu, Nišu, Kragujevcu in Skoplju. Naše »Radničke Novine< izhajajo pod naj-< strožjo cenzuro v 5000 izvodih.
Mi socialisti mislimo, da bomo imeli' po vojni, če bo sploh še kaj Srbije ostalo, široko polje za svoje delo. Kajti naša borba za mir je zbrala krog nas veliko število pristašev iz širokih ljudskih slojev.
GENERAL PAU V NIŠU.
Sofija, 27. marca. Kor. ur.) »Agen-ce tel. bulg.« poroča: General Pau je odnotoval v Niš.
Bodoče trgovinske razmere z Nemčijo.
Berolin, 28. marca. (Koresp. urad.) Pod vodstvom prvega podpredsednika nemškega državnega zbora Paaschea je zopet zborovalo načelstvo nemško-avstrijsko-ogrske gospodarske zveze. Posvetovali so se, kako naj v bodočnosti urede trgovinske razmere med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Predsednik Paasche je naglaša 1 potrebo tesne gospodarsko skupnosti zveznih osrednjih držav. V razpravi so naglašali vsi go-
Zahoiia.
663
Za izraženo nam sočutje povodom smrti našega soproga, ozir. očeta, sina, brata in strica, gospoda
I\/ana Štpus
kurjača Juž. žel. in posestnika,
ter za mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku, posebno preč. duhovščini, gosp. nadzorniku kurilnice juž. žej. vsem najsrčnejšo zalivalo.
Žalujoči ostali.
Pssgrei^ m:
domobranski pešpolk Alpincev štev. 4, prva stotnija, vojna pošta £8.
Uradno poročilo sicer pravi, da je bil 13. dec.( i. 1. v Zaklicynu v Galiciji ubit in pokopan, toda sliši so od več strani, da je bil z drugimi vjet. Kdor bi kaj natančnejšega vedel, se prosi; da proti povračilu stroškov to naznani: Janezu Svetlin, Podgorje št. 43, p. Kamnik.
649
Globoko ginjeni ob tolikih dokazili iskrenega sočustvovanja, ki so nam došli od vseh strani povodom smrti našega srčno ljubljenega in nepozabnega sina, gospoda
Frana Burnika.
enoletnega prostovoljca v c. ln kr. p. p, št. 102 ln stud. techn.,
se usojamo za vse te izraze sožalja izrekati tem potom najtoplejšo zahvalo.
V Idriji, dne 25. marca 1915.
vorniki, da sc morajo trgovinsko iu gospodarsko zbližati obe državi. Zvezna vladarja so brzojavno pozdravili. Naš iu nemški cesar sta se brzojavno zahvalila za udanostno izjavo.
Angleške Krulosll v Komerunu.
Berolin, 21. marca. (Koresp. urad.) Glasom »Vossische Zeitung« poroča neki švicarski zdravnik, ki je devet let deloval v Kamerunu, svoji domov-ni občini, kako so Angleži, ko so vpadli v Kamerun, postopali z njim in z Nemci. Poročilo se med drugim glasi: Angleži so dali Evropejce odpeljati po krdelih domačinov ali črnih vojakov. Nekega Evropejca je šest domačinov preteplo; nato so mu zvezali roke in noge in ga z glavo navzdol vlekli kakih 100 m daleč. Angleški častniki so odobravali to postopanje domačinov. V Maubillonu so na odpet železniški voz naložili več žensk in otrok, nato pa spustili voz po strmi progi, da je s silno brzino drvil v smeri proti Aba-njo. Vse ženske so vedele, da so bili Nemci most na progi razstrelili in da si morejo rešiti življenje le, ako sredi
blazne vožnje tve#ftjo skok z voza. Za postajo Abanjo je skočila z voza zadnja ženska z 121etnim otrokom. Slučajno so vsi ostali živi.
Amerika nima preveč lila.
Amsterdam, 25. marca. »Reuter« poroča iz \Vashingtona: Strokovnjaki poljedelskega urada so se izjavili, da se sedanji velik izvoz žita in moke iz Zedinjenih držav v Evropo 110 more nadaljevati brez nevarnosti za amerikansko potrebo. Dne 1. marca je imela Unija samo še 59 milijonov bušlov pšenice preko množine za lastno potrebo, — Pri dosedanjem obsegu izvoza pa bi sc rabilo 140 milijonov bušlov, če, bi hoteli izhajati do konca junija.
Slavka v Liverpoolu.
London, 28. marca. (Koresp. urad.) 2000 pristaniških delavcev v Liverpoolu 'ni hotelo prenehati stavkati, dasi jih je svarila vlada. V poteh ob 5. popoldne so šli domov in izjavili, da prično delati šele v ponedeljek zjutraj.
gRBgsa
1531
Potrta neizmerne žalosti naznanjam v svojem kakor tudi v iuienu njegovih otrok pretužno vest, da je moj iskreno ljubljeni, neposabni soprog- oziroma oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod
Ivan Jenežle
mesar
danes dno 29. marca ob 2. uri ponoči, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. cerkve boguudauo zatisnil za vedno svoje oči.
Pogreb nepozabnega se vrši v torek dne 30. marca 1915 ob i/a 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 21 ua pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi sv. Petra. Po trudapoluem življeuju bodi mu žemljica lalika.
V Ljubljani, dne 29, marca 1915.
KrisSina Jaitežič.
Mostni pogrebni zavod v Ljubljani.

Žalil« minira Mm.
ZAHVALA.
Ob smrti prečastitega gospoda
Monsignora Antona Rogač
viteza Franc Jožefovega reda, župnika, dekana v Hruste!
itd. itd.
izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo za izkazano sočutje in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu.
Posebej še pa se moramo zahvaliti preč. gospodu kanoniku Ivanu Slavec, zastopniku škof. ordinariata, za pokop in ganljive besede v cerkvi, prečastiti duhovščini za obilno udeležbo, prebla-gorodnemu c. kr. okrajnemu glavarju Murad-u, gg. poslancem, gg. uradnikom, vrlemu podgraj-skemu pevskemu zboru za ganljivo petje v cerkvi in na pokopališču, darovateljem vencev, kakor vsem, ki so blagemu pokojniku na ka-koršenkoli način izkazali zadnjo čast. Dobri Bog plačaj vsem!
V Hrušici, dne 25. marca 1915.
v
Žalujoči ostali.
Največja izbira žalnih klobukov.
Priporoča se solidna tvrdka
9MLO € i MM
MARIJA 6GT2SI*, židovska ulica itev. S.
specialno damsklh in otroških slamnikov, ter svilenih čepic v najnovejših oblikah
Uradni izKozi izgon
IZGUBE 97. PEŠPOLKA.
(Kratice: p. = polk; stot. = stotnija; r. = ranjen; ra. — mrtev; u. = njot,
Albreht Valentin, 1. stot., r.; Andlavec Matija, 1. stot., r.; ASman Pavel. 5. stot., r.; Babič Jakob, 1. stot., r.; Dačac Ivan, 5. stot, r.; Bačar Anton, b. stot., r.; Bačar Leotwld, 2. stot., u.; Bajt Jakob, 1. stot., r.; Balant Fran, 7. stot., Postojna, Št. Vid, m. (8.—31. doc. 101 i; Ban Jožef, C. stot., r.; Bandej Fran, 2. stot., r.; Bandelj Leopold, 8. stot., r.; Banko Emil. 3. stot., r.; Bartolič. Jakob, 2, stot., r.; BaSnik Fr., 2. stot.. r.; Batič Leopold, 2. stot., r.; Bclušič Jožef, 2. stot., r.; Bcnčič Marko, 2. stot., r.; Ben.sa, C. stot., iz Podgore, m. (18.—31. oktobra 1914); Bczjak Anton, 6. stot., r.; Bisjak, stot., iz Grahovega, m. (18.-31. okt. 1914); Bitežnik Jožef, 7. stot., r.; Bitežnik Matija, 3. stot., r.; Batista Robert. 1. stot., iz Male Bisrice, m. (18. do 31. okt. 1914); Bizalj Jožef, 1. stot., r.; Blas.č •Matija, 1. stot,, r.; Blazina Marko, 10. stot., iz Labinn, m. (18.—31. okt. 1914); Bobek Mihael, 7. stot., iz Labina, m. (18.—31. okt. 1914); Bobek Mihael, 7. stot., r.; Bolčina Ivan, 2. stot., r.; Bordon Jožef. 8. stot., r.; Boštjunčič Anton, 10. stot., r.; Bost.jančič Jožef, 4. stot.. r.; Božič Gregor, 7. stot., iz Buzeta, m.; Božič Jožef, 1. stot., r.; Božič Jožef, 11. stot., iz Pazina, m. (18.—31. okt. 1914); Bradetič Anton, 2. stot., r.; Brajkovič Jožef, 10. stot., m. (18,—31. okt. 1914); Bremec Alojz, 9. stot., r.; Brus Ludovik, 10. st., r.; Bujc Tomaž, 5. stot., r.; Cač Ivan, 2. stot., r.; Čah Andrej, 7. stot., r.; Caharja Ivan, 9. st., t.; Cahia Jožef, 2. stot., r.; Ceglar Anton, 7. «.tot„ r.; Čemerič Ivan, 5. stot., r.; Cergnul ]VJ*irko, 6. stot., r.; Čermelj Anton, 8. stot-, r.; Čeraac Matija. 2. stot., iz Buzeta, m. (18. do 31. okt. 1914); Černe Matija, 10. stot., r.; Ceme Pavel, 2. stot,. r.; Černigoj Filip, 1. stot., iz Šturlj. m. (18,—31. okt. 1914); Črnigoj Viktor,
5.	stot., r.; Cerovac Ivan, 7. stot., u.; Česnik Anton. 12. stot., Postojna, Št. Peter. m. (18. do 31 okt. 1914); Cetin Anton, 1. stot., Trnovo, m. (18.—31. okt. 1914); čiglič Jožef, 6. stot., Št. Florian , m. (18,—31. okt. 1914); Clarič Anton, 12. stot., r.; Colja Jožef, 2. stot., Gabrovica m. (18.—31. okt. 1914); Cotar Andrej, 8. stot., r.; Cotar Anton, 9. stot., r.; CotiC Fran, 2. stot., r.; Crebelj Anton, 11. stot, r.; Crkvenik Fran, 1. stot., r.; Culot Fran, 11. stot., m.; Cvetko Fran, 7. stot., r.; Debelak Matija. 10. stot., r.; Defar Anton. 3. stot., r.; Demšar Avgust, 6. st., r.; Demšar Vincenc, r.; Dobran Anton, 2. stot, r.; Dobrila, 2. stot., r.; DodiC Štefan, 11. stot., .r.; Doljak Ivan, 9. stot., r.; Dovjak Ivan, 6. stot, r.; Dubrovič Anton, 3. stot., r.; Dubuz Silvij,
6.	stot., r.; Eleršič Alojz, 12. stot.. Bilje, 1887, m (18,—31. okt 1914); Erzetič Fran, 10. stot, Ivožbana, 1880, m. (18.—31. okt. 1914); Fabian-čič Karel. 1. stot., r.; Fakin Fran, 1. stot., m. (8.—31 dec. 1914); Fakin Ivan, 6. stot., r.; Fer-lat Marko, 12. stot., m., (18.—31. okt. 1914); Ferleta Alojz, 11. sot., r.; Florjančič Jožef, 2. stot., r.; Fornasarič Anton, 5. stot., r.; Frlan Fran 11. stot., m. (18.—31. okt. 1914); Furlan Ivan, 5 stot., r.; Furlan Rudolf. 1. stot, iz Zgo-nika 1884, m. (18.—31. okt. 1914); GaberSčck Ivan, 7. stot., r.; Gaberšček Jožef, 2. stot., Li-bušnje, 1891. m. (18.—31. okt. 1914); Gabrijelčič Teodor, 1. stot., r.. Gaberšček Vincenc, 5. stot., r • Gersetič Jožef, 1. stot., r.; Gerzeli Jožef. 11. stotnija., Sinadole, 1891, m. (18.—31. okt. 1914); Gerzetič Anton. 5. stot., r.; Golob Ivan, 10. stot., r.: Gomboč Alojz, 2. stot., iz Trsta 1892, m. (18—31 okt. 1914); Gon Jakob. 12. stot., r.; Gor-
1	;č Jožef, 2. stot., Vrtojba, 1890, u.; Gragelj Rudolf 3. stot., r.; Gregorab Anton, 8. stot., r.; Gregorčič Anton, 7. stot.. Libušnje, 1891, m. (8—31. dec. 1914); Gregorič Fran. r.; Gregoro-vič Anton, 1. stot.. r.; Gril Ivan, 2. stot. Jablo-nice, 1887. m. (18,—31. okt. 1914); Gruden Fran,
2	stot., r.; Gruden Ludvik. 7. stot., r.; Grzet č Anton 7 stot.. r.; Grukič Jožef, 1. stot., Vrtojba, 1883, m. (18.-31. 1914); Hervatin Peter, 9. stot., r.; Hladnik Franc, 7. stot., r.; Hladnik Josip 2. stot., r.; Hrobat Anton. 2. stot., r.; Hrvatin Ivan, 3. stot.. r.; Hrvatin Karel, 6. stot., j- • Hržič Jurij, 7. stot., r.; Huičič Franc, 2. stot. r.; Humar Ivan, 8. stot., r.; Humar Lud-*jk, 3. stot., r.; Hvala Anton. 5. stot., r.; Hvali? Herman. 6. stot., r.; Hvalica Ivan, 7. stot., r - Ivančič Franc, 9. stot., r.; Ivančič Ivan, 1. stot., r.; Ivančič Josip, 8. stot., r.; Jagodnik Josip, 10. stot.. r.; Jakačič Matija, 7. stot., iz Pazina, 1885. m.; Jaklič Andrej, 3. stot., r.; Jardaš Alojzij. 7. stot.. iz Kastva, 1893, m. (8. do 31. dec. 191 i); Jelerčič Ivan. 11. stot.. r.; Je-lušič Josip, 8. stot., r.; Jereb Tomaž, 7. stot, Žiri, 1893, m. (8.—31. dec. 1914); Jerebica Peter, 9. stot., r.; Jerman Ivan, 3. stot., r.; Jerman \ndrei H. stot.. r.; Jerman Franc, 9. stot., r.; Jeršek Franc, 12. stot., iz Trsta, 1890, m. (8. do 31 dec. 1914); Jež Franc, 10. stot., r.; Jug Ivan, 8 stot. iz Volč. 1886, m. (8.-31. dec. 1914; Jurca Josip, 8. stot., r.: Jurjavčič Anton, 4. stot., r ; Justinčlč Josip. 1. stot., r.; Kaj in Ivan, 4 stot, iz Buzeta, 1893, m. (8,—31. dec. 1914); Kalagač Matija, (i. stol., r.; Kale Ivan, 7. stot., Jablanica, 1891. m. (8.-31. dec. 1914); Kalčič Ivan, 2 stot, iz Kastve, u.; Kannlec Andrej. 2. stot., r.; Kančič Ivan, 9. stot., r.; Kančlč Ludvik 2. stot., r.; Kariž Alojzij, 2. stot., t'.; Ka-stelic Anton, 12. stot., r.; Kavčič Ludvik, 1. stot, r.; Kerpan Anton, 3. stot., r.; Klinec Anton 7. stotnija, r.; Klinec Henrik, 1. stotnija, Medana, 188, m. (8. do 31. dec. 1914); Klobas Peter, 7. stot, r.; Kobal Ciril, 2. stot., r.; Ko-ban Alojzij. 3. stot., iz Trsta, r.; Kobnr Franc, 7. stot. r.; Kociančič Andrej, 1. stot., iz Dekan, r.; Kocina Anton, 10. stot., iz Medane, r.; Kocjan I\an, 6. stot, iz Vutoraja. 1881. tu. (18. do 31. okt, 1914); Kogoj Andrej, 2. stol,, r.; Koc-jančič Lazar. 7. stot., r.; Kogoj Peter, 0. stot., r • Kogovš^efc Franc, 8. stot,, iz Rovt, m. (18. do 31. okt. 1914); Kornac Anton. 3. stot., r.; Komel Josip, 9. stot., m. (18,—31. okt. 1914); Komunjar Vinko, 9. stot.. iz Bregini. r.; Ko-rečič Karel, 6. stot.. iz Kožbane, r.; Koren Iv., 11. stot., iz Pazina, r.; Korenč Ivan, 4. sto., r.; Kos Rudolf, 9. stot., r.; Koslovič Anton. 12. stot., r.; Kosmač Filip, 0. stot,, r.; Kovač.č Anton. 1, stot., r.; Kovačič Franc, 5. stot., iz Opatjega. sela, 188, m. ,18. do 31. okt. 1911); Kovča Ivan, 7. stot., iz Cerknico, r.; Kovic Josip, 1. stot., r.; Kozem Alojzij, 8. stot., iz Pr-\ačine, r.; Kracina Anton, 3. stot., r.; Kralj Josip, 3. stot., iz Domberga, r.; Krapež Anton, 7. stot., iz Dol. Otlice, r.; Krapež Ivan, 1. stot, i7. Dol. Otlice, r.; Krapež Franc. 1. stot., iz Dol. Otlice," r.; Kračovic Aleksander, 8. stot., r.; Kravanja Andrej, 3. stot., r.; Krav ari] a Rihard, 10 stot., r.; KreSevič Franc, 9. stot., iz Jelšan, r K risa j Josip, 9. stot., iz Slavine, 1880, m. (18.—31- okt. 1914); Kristjanjič Franc, 3. stot,, iz Gorice, r.; Križman Mihael, 11. stot., 1880, m (18.—31 okt. 1914); Krois Ferdinand, 1. ttot.,
• Ksikovič Marko, 3. stot., r.; Kumer Miroslav, 10. stot., r.; Kustia Alojzij, 7. stot., r.;
Kustrin Andrej, 8. stot., ia Lokovcn, 1812, m. (18—31. okt. 1914); Lah Anton, V?, stot., iz Oblok, r.; Lah Josip, 12. stot., iz Doniuerg«, m. (IS.—31. okt. 1914); Locosogliaz Valentin. 8. stot., r.: La humar Ivan, 2. stot.. iz Po nikov, r.; Lavrenčlč Mihael. 1. stot.. r.; Lavrinčič Josip. 9. stot., iz Doberdobu, v.; Laznr Jurij, 2. stot., 1870, m. (18.—31. okt. 1014"; Lazar Josip, 1. stoi., iz Dekan, r.; Lazar Josip, 10. stot., r.; Laza-lini Nikolaj, 7. stot. iz Labing, r.; Lcban Alojzij, 11. stot., iz Grahovega, v.; Leban Štefan,
0.	stot., iz Grgarja, r.; Lenarčič Rudolf, 1. stot., iz Blok, r.; Lenkovlč Anton. 1. stot, v.; Leskove Jakob, iz Zg. Logatcu, r.; lipičer Andrej,
7.	stot, iz Kala, r.; Lisjak Ivau, 9. stot., r.; Longar Peter, r.; Loren/.ut Herman, 8. stot., 1881, m. .18.-31. okt. 1914); Losoj Vinko. 7. stot., iz Gorjanske, r.; Loverčič Franc, 5. stot., iz Oželjan, 1891, ni. (18,—31. okt, 1914); Lczar Martin, ti. stot., iz Vrtovlna, >•.; Ludwtg Karel,
з.	stot., r.; Lukežič Josip. 2. stot., iz Plenč, 1891, m. (18.-31. okt. 1914); MaceniČ Peter, 2, stot., r.; Macinič Ivan, 8. stot., r.; Modrušan Jakob, 3. stol., r.; Maganja Franc, o. stot., iz Britofa. r.; Maglica Ivan. 11. ttot, r.; Mahnič Ivan, 7. stot., iz Storii. r.; Mn.kovec Josip, 3. stot. r.; Malič Ernest, 1. stot,, 188(3, m. (18. do 31. okt .1914); Maligoj Franc. 7. stot, iz Libu-senj, 1893, m. (8.—31. dec. 1914); Maljavec Josip, 2. stot., iz Jablanice, r.; Malih Josip, 7. stot,. r.; Mamsich Anton, 1. stot.. iz Postojne, r.; Marat Ivan, 8. stot, iz Št. Ilja, r.; Marc Ivan, 7. stot., iz Budanj, 1884, m. (8.—31. dec. 1914); Marin Fulgenzir, 3. stot, iz Gradeža, r.; Marinič Franc. 3. stot,, iz Kojskega, r.; Ma-rinič Rudolf, 2. stot., r.; Martinčič Alojzij, 3. stot.. iz Famclj, r.; Marusich Matija, 1. stot., iz Buj, r.; Maslo Jakob, 1. stot., r.; Matesich Januar. 7. stot,, u.; Matič Anton, iz Grahovega, r.; Matkovec Konštantin, 2. stot,, m. (18. do 31. okt. 1914); Maver Mihael, 2. stot,, iz Doline, r.; Mazari Andrej, 7. stot, iz Buj, r.; Mcdeot Dominik. 9. stot., 1890. m. »18—31. okt. 1914); Medeot Erniakola, 7. stot., r.; Medeot Evgen, 5. stot., r.; Medeot Peter, 2. stot., r.; Medeot Ticijan, 3. stot,, r.; Medved Ludirk. 7. stot., r.; Medvešček Jožef, 8. stot.. r.; Mejak Franc, 8. stot, iz Košane, r.; Mermolja Evstahij, 10. stot., r.; Meze Tomaž, 3. stot,. iz Dol. Logatca, r.; Mihačič Ivan, 8. stot, r.; Mihalič Anton, 2. stot,, r.; Mihalič Ivan, 11. stot,, r.; Miksa Josip, 12, stot., iz Cerknice, r.; Milavc Anton, B. stot.. iz Planine, 1885, m. (18.—31. okt 1914); Miličič Josip. 7. stot., r.; Miloch Anton, 1. stot., r.; Milost Adolf, 6. stot., iz Trsta, r.; Milost Štefan, 1. stot., r.: Mire Josip, ti. stot., iz Lokve, r.; Mlač Anton, 1. stot., iz Lokve, r.; Mlakar Anton. 8. stot.. r.; Mlakar Jakob, 6. stot,, r.; Mlekuž Josip. 3. stot, r.; Maibol Ivan, 10. stot, r.; Modie Andrej, o. stot., iz Zeor. Logatca, r.; Mohorčič Josip, 1. stot., r.; Mohovič Josip, 1. stot., r.; Mohovič Jurij. 10. stot, m. (18. do 31. okt. 1914; Monjac Anton, 10. stot., iz Kastva. r.; Moratte Anton. 8. stot., r.; Moratto Franc, 9. t so t., iz Buj, 1891, m. (18.-31. okt 1914); Morel Anton, 1. stot.. iz čraič, r.; Morel Jernej. 3. stot., r.; Movello Oskar. 2. stot., r.; Mozetič Andrej, 7. stot., r.; Mozetič Ivan, 6. stot,, iz Trsta, r.; Mozetič Josip, 10. stot.. iz Renč, r.; Mozetich Ciril, 9. stot., r.; Muznik Rudolf,
11.	stot.. r.; Nacinovich Josip, 9. stot, r.; Na-gode Karel. 7. stot., iz Zgor. Logatca, 1892. m. (18.—31. okt. 1914); Negri J.. 10. stot. iz Trsta, r.; Nemec Kristijan. 7. stot., iz Lokavca, r.; Nesič Ivan, 7. sto!., r.; Niklovčič Ivan. 2. stot.. iz Kormina, r.; Novacco Marij. 12. stot., r.; Novak Ivan, 6. stot.. iz Storij, 1878, m. (18. do 31. okt. 1914'; Nussdorfer Anton. 2. stot., iz Gaberja, r.; Obad. 7. stot., r.; Okroglič Ivan,
12.	stot, iz Kala. r.; Olivo Izidor, 1. stot., r.; Olivo Peter. G. sto., r.; Orel Anton. 6. stot.. iz Skopega, 1885. m. (8—31. dec. 1914); Orel Fr., 5. stot,, r.; Ortar Gašper, iz Grahovega, r.; Otoničar Ivan, (i. stot., iz Cerknice, r.; Ovčarič Anton. 3. stot., r.; Pach Josip, 12. stot., 1891, m. 18.—31. okt. 1914); Paduan Karel. 1. stot., r.; Pahor Anton, 3. stot,. r.; Pahor Franc, 9. stot., m. (18.—31. okt. 1914); Pahor Josip, 7. stot.. iz Trsta. 1881, m. (8,—31. dec. 1914); Palčič Ivan, 3. stot.. r.; Paliaga Anton. 9. stot., r.; Paravan Ivan. 6. stot., r.; Pauletič Ivan, 3. stot, r.; Paulič Ivan. 1. stot.. r.; Paulovič Josip, 2. stot., r.; Pavleti? Marko, 2. stot.. r.; Pecile Pavel. 7. stot.. iz Gradiške, u.; Pebaček Tomaž. 7. stot.. r.; Pelet.ich Angelik 2. stot.,
и.;	Pelicon Filip, 7. stot,. r.; Pelz Albert, 1. stot, r.: Perič Ivan. 3. stot., iz Šempasa, r.; Pertot Ernest, 3. stot., iz Trsta,"r.; Peničič Iv.,
8.	stot.. iz Pazina r.; Petaros Peter. 8. stot., r.; Petean Anton, 7. stot., rn. (8.—31. dec. 1914); Petelin Alojzij, 2. stot.. r.; 1'etrič Ciril, 1. stot., iz Planine, r.; Petrkol Josip, 7. stot., r.; Pe-tronio Ernest; 11. stot.. iz Trsta, r.; Pečovnik Pavel, 5. stot,, m. '8.—31. dec. 1914); Picech Avgust, 8. stot., r.; Pičenič Anton, 3. stot., r.; Pišken Ivan. 2. štot.. iz Barbnne. 1889, m. (18. do 31. okt. 1914); PiSler Jakob, 3. stot.. iz Go-doviča, r.; Piuk Franc, 7. stot., r.; Plet I-Iugo,
1.	stot,, r.; Pnek Peter. 2, stot.. u.; Podbersič Henrik, iz Vrtojbe, r.; Podbrsig Karmel, 2. stot., r.; Podeornik Alojzij. 5. stot.. iz Tribuše, r.; Podorek Ivan, 7. stot., r.; Poljšak Alojzij. 2. stot.. iz Toniftja, u.; Polonjo Anton. ti. stot., iz Vrhnika. 1890, m. (18.—31. okt 1014'; Polsin Ivan. 3. stot.. r.; Ponis Franc. 2. stot,, r.; Pon-telj Dominik, 8. stot., m. (8,—31. dec. 1914); Po ropat Anton. 1. sto., r.; Poropat Peter, 7. stot r.; Poropat Ivan. 9. stot.. 1884, m. (18. do 31. okt. 1914); Poscdcl Blaž. 11. stot.. r.; Pos-sega Anton. 9. sto., r.; Potončič Franc, 12. stot., r.; Povan Josin, 11. stot., 1880. m. (18,—31. okt. 1914); Požar Blaž. 6. stot.. r.; Požar Josip, 3. stot.. r.; Pregelj Ignarjj, 6. stot., m. (18. do 31. okt. 1914 ; Pregelj Josip, G. stot., r.; Prekalj Peter, (5. stot., r.; Protner Leon, 9. stot,, r.; Prezelj Anton. 2. stot,, r.; Pribetič Štefan, 1. stot., r.; Prinčič Josip, fi. stot., 1888, m. (18. do 31. okt. 1914); Pučlč Anton. 2. stot., iz Trsta, 1883, m. (18.—31. okt. 1914); Pučič. Franc, 12. stot., r.; Pugl ese Oskar. 12. stot., r.; Putin Hennk, 2. stot., r.; Puschner Josip, 12. stot., m. '18. -31. okt. 1914); Radosich Absalom. 9. stot. m. (18.—31. okt. 1911': Ra kar Ivan, 3; stol., 1890. m. '18.—31. okt. 1914); Raudnlč Josip. 9. stot,. r.; Ravbor Ivan, 10. stot., 1879, m. (18. do 31. okt. 1914); Razder Josip, 2. stot., u.; Rejc Ivan, 1. stot., iz Grahovega, r.; Remec, 7. stot., r.; Renar Andrej. 7. stot.. m. t8~31. dec. 1914); Repar Ivan. 7. stot.. iz Toplic, r.; Reven Ferdinand, 6. stot,, iz Idrije, u.; Režek Franc, 8, Mot.. r.; Rlbarich Anton, 2. sto., r.; Rihtar Josip. 1. stot.. r.: Ritossa Matija, 1. stot., r.; Ro-gclja Franc. 2. stot.. iz Temnice, m. (18. do 31. okt. 1914'; Rojo Anton, 2. stot., r.; Rožanec Franc, 2. stot., r.; Rožič Josip. 1. stot,, r.; Rozin Hektor, 2. stot., r.; Runin Ivan, 8. stot., r.; Runko Ivan. 9. stot... r.; Rupnik Jakob, 5. ttot., r.; Rupnik Josip, 11. stot,, r.; Rntar Josip, 1. stol., r.; Seurek Franc, 5. stot., r.; Sederč č Valentin, 10. stot., r.; Sel mak Anton, 1. stot., iz Trsta, r.; Šegulin Anton. 2. stot., 1883, m.
(18.-31. okt. 101 i); Šegulin Anton, 2. stot., r.;
Sekelšek Andrej. 2. stot., r.; Sokulič Benedikt, :.'. stot,, r.; Sema Josip, 12. stot., r.; Semolich Josip, 7. sto., r.; Seuica Josip, 4. stot., r.; Sever Anton, 3. stot., 1889, m. (S,—31. dec. 191 i); Sigoj Josip, 1. stot,, i-.; Simčič Josip, 10. stot., iz Jel-sun, m. (18.—31. okt. 1914); Sinčič Rudolf, 10. stot., m. (18.—31. okt. 191 i'; Švik Franc, 3. stot., 1882, ni. (S. 31. dec. 1911); Skabit Jakob, 12. stot., r.; Skanibot Franc, 2. stot.. r.; Sknrabot Ivam, ;. stot,, >•.; Skerb Andrej. 1. stot., r.; Škerl Viktor. 3. stot., r.; Skok Josip. 1. stot., r.; škrl i rane, 8. stot.. r.; Skuk Mihael, 7. stot., r.; Skvurča Franc, 2, .stot,. r.; Siokar Josip, 1. stot., ni. (8,—31. dec. 1914); Sokol Anion, 7. stot. r.; Srsič Karel, 2. stot.. i z Trsta, r.r Špacapan Anton, 8. stot., r.; Sierle Ivan, 3. stot.. r.: Šibelj Alojzij, 5. stot.. ia Šmarij, m. (18.—31. okt 1911); Stopar Anton, 3. stot., r.; Stopar Jakob, 12. stot, v.; Stopar Vinko, 12, stot,, r.; Strgar Anton, 12. sto., r.; Stopar Vinko. 12, stot., r.; Strgar Anton, 12. stot., r.; Šturni Peter, 7. stot., r.; Suligoj Ivan, stot.. r.; Svetina Franc, 5. stot., r.; Tankovieh Franc, 8. stot., m. 0.8. do 31. okt. 1911); Tavčar Aleksander. 6. stot. r.; Testen Alojzij, 2. stot., r.; Tominc Andrej, 7. stot, r.; Tomšič Ivan, 10. stot., iz Trnovega, 1885, m. (18.—81. okt. 1914); Tončeli Mutija, 2. stot., r.; Trenta Viktor. 1. stot., iz Šraihela, 1892, m. (8.-31. dec. 1914); Tripar Anton, 11. stot,, r.; Tripper Anton. 0. stot,, r.; Trlikar Anton, 3. stot., r.; Trost Jakob, 6. stot, m. (8. do 31. dec. 1914).; Turk Ignac, 2. stot.. u.; Udovič.č Josip, 5. stot, m. (8.—31. dec. 1914^; Ujčič Josip, 2. stot,, r.; Uniek Josip, 1. stot., iz Komna, m. (18. do 31. okt 1914); Urlih Josip, 6. stot,, m (18.—31. okt. 1914); Uršič Alojzij, 1. stot, r.; ValentiC Ivan, 1. stot,,'r.; Valentinčič Ivan, 7. stot,, r.; Vatovec Josip, 12. stot.. r.; Velušček Franc, 5. stot, iz Trsta, ui. (18.—31. okt 1914); Vidic Franc. 3. stot., iz Dol. Otlice, m. (18. do 31. okt. 1914); Vidmar Leopold, 7. stot., r.; Vidmar Štefan. 12. stot., iz Gola, r.; Vogrič Rafael,
1.	stot., iz Tolmina, m. (18.—31. okt. 1914); Vo-larič Ludvik, 1. stot, r.; Zadnik Franc. 1. st., r.; agar Josip, 1. stot., r.; Zagorjan Jakob, 2. stot, r.; Zakra.jšelc Anton, 1. stot., r.; Zauli Ivan, 3. stot,, r.; Zavadlav Angelik, 1. stot., r.; Žgavec Franc, 6. stot., iz Tolmina. 1891, m. (18. do 31. oktobra 1914); Žic Ivan, 1. stot., r.; Zidnrič Anton, 7. stot, r.; Zidarič Ivan, 9. stot, iz Kopra, r.; Živec Anton, 10. stot,, iz Skopega, m. (18. do 31. oktobra 1914); Zlobec Evgen,
2.	stot,, r.; Zornimi Gašper. 7. stot., iz Slavine, m. '18. do 31. oktobra 1914); Zorzin Marko,
3.	stot., r.; žužek Štefan, 7. stot., r.; Zvab Franc, 11. stot,, r.; Zvdefler Franc, 6. stot., r.
^žmočmr/mmMmmšm
jlekarndrja PIGCOUia f ' v Ljubljani
^	\f/1 J »ž r. IJ U
i siefckiJžca 20 oi-fisrjrii, rw&
Naročila po povzetji.
Slovito, najbolj dcl.katcsr.o
•K«« IC iSSL.C1 'JL^^Lm i
dobavlja najceneie Ezquis:t-lovarDa, Pardab^e.
i SANATORllJM • EMONA I
ZA • NOTRANJE • IN ■ KIRURG ICNE • BOLEZ!^. 11	• PORODMISNICA.
«1 LJUBLJANA • KOMENSKEGA'ULICA-^ ] SEF-ZDR^mPFMRu-DR- FR. DERGANC
Išče se
640
za manjše posestvo, ki se mora dobro razumeti na poljedelstvo in živinorejo. Flaca po osebnem dogovoru. Ponudbe na naslov: Mate Šneller, posjednik dobra, p. Rrod-Moravice, Hrvatsko.
Kupim dobro ohranjeno
1» 19 B *
novega sistema. — Ponudbe na: Karol Kovač-a, Stari trg - Rakek.	654
Oskrbništvo graščine v Ribnici, Kranjsko, išče
Kupi se dobro ohranjen V
s streho. Ponudbe naj se pošljejo pod; F. D, 1915,050 na upravništvo „Slovenca".	660
Za takojšnji nastop se iščeta
•	v m
Pismene ponudbe na upravo Slovanca pod št, 633.
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
veletrgovina vina. vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
a 2631
llllimillllllllllllllHIII!!lll!l!n!llllillilMIIIIIIII!lll!lli!illlllll)lllll!llll|||||||H|
'taaB
se takoj sprejmeta v večjo trgovino na Gorenjskem: prednost imajo starejše z večletno prakso. Ponudbe na upravništvo tega lista pod št. S31.
g* ta,-	t; rovCTHraigrrar	»ni.tn-J
Od 29. marca do 4. aprila
! Velikonočna okazijska prodaja !
po globoko znižanih cenah in namreč ženske in moške obleke, kape in klobuke itd.
Ljubljansko (preje An-	Mestni trg
gleško) skladišče oblek \J. tSčmSlZOVIC, štev. 5-6
Priporoča se modna trgovina
ShrM Sfari
Ia kakovosti moško in darasko perilo, razni gorki predmeti za vojake, najmodernejše bluze, jutranje obleke, pletene jopce, razni nakiti in vse potrebščine za šivilje moški klobuki in čepice i. t. d. Vse po priznano najnižjih cenah.
653