VIZIJA SLOVENIJE Semena sprememb Idejnik za učitelje 5. razreda osnovne šole 1 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 332.122(4:497.4)(073) 316.42(497.4)(073) VIZIJA Slovenije : semena sprememb : idejnik za učitelje 5. razreda osnovne šole / [avtorice besedil Tanja Povšič ... [et al.] ; uredila Katja Bizjak in Timotej Vitez]. - Ljubljana : Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2017 ISBN 978-961-93887-6-1 1. Povšič, Tanja 2. Bizjak, Katja, 1976- 291318528 VIZIJA SLOVENIJE Semena sprememb Idejnik za učitelje 5. razreda osnovne šole VSEBINA IDEJNIKA 1 VIZIJA SLOVENIJE 3 2 SEMENA SPREMEMB 6 3 KAKO POUČEVATI, DA NE POUČUJEMO? 8 4 UPORABA IDEJNIKA IN DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV 12 5 ELEMENTI VIZIJE IN KAKO JIH UPORABITI PRI POUKU 14 5.1 UČENJE ZA IN SKOZI VSE ŽIVLJENJE 16 5.1.1 Ščepec teorije 17 5.1.2 Aktivnost zame 18 5.1.3 Aktivnosti za moj razred 19 5.2 INOVATIVNA DRUŽBA 22 5.2.1 Ščepec teorije 23 5.2.2 Aktivnost zame 24 5.2.3 Aktivnosti za moj razred 24 Delovni list Če bi bil.. 25 5.3 ZAUPANJE 28 5.3.1 Ščepec teorije 29 5.3.2 Aktivnost zame 30 5.3.3 Aktivnosti za moj razred 31 5.4 KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE 34 5.4.1 Ščepec teorije 35 5.4.2 Aktivnost zame 36 5.4.3 Aktivnosti za moj razred 37 Delovni list Bingo 38 Delovni list Kolo Življenja 39 5.5 IDENTITETA 42 5.5.1 Ščepec teorije 43 5.5.2 Aktivnost zame 44 5.5.3 Aktivnosti za moj razred 45 Delovni list To sem jaz 46 Delovni list Družinsko drevo 47 6. ZAMISLI ZA DOGODEK 52 7. UPORABLJENI VIRI 56 1. VIZIJA SLOVENIJE 3 V sozvočju z okoljem in s časom smo našli ravnovesje kakovostnega življenja. S pomočjo učenja se uspešno soočamo z največjimi izzivi. Smo inovativni, ideje spreminjamo v dejanja. Z zaupanjem ustvarjamo dobre odnose ter gradimo solidarno in strpno družbo. Slovenijo samozavestno odpiramo partnerjem, pripravljenim na sodelovanje. Ponosni bogatimo globalno mrežo s svojo kulturno edinstvenostjo. V Sloveniji leta 2050 ustvarjamo številne uspešne zgodbe. Družbene procese soobli-kujemo kot aktivni državljani, kritično in tvorno. Slovenija je ravno prav velika za razcvet inovacij in predstavlja edinstven razvojni model v svetu. Z učenjem za in skozi vse življenje razvijamo znanje in veščine ter krepimo odpornost za soočanje z izzivi. Ustvarjalni posamezniki se dobro počutimo v inovativni družbi ter prepletu družbenih, institucionalnih in tehnoloških inovacij. Te nam omogočajo nove rešitve za ključne družbene izzive, kot so starajoče se prebivalstvo, neenakost in revščina. Sproščeno in razumevajoče življenjsko okolje je eden od razlogov, da se uspešni posamezniki in podjetja odločajo za prihod v Slovenijo. Ta je njihovo pozornost najprej vzbudila z odličnostjo izdelkov in storitev. Nato jih je osvojila s kakovostjo znanstvenih raziskav in z domiselnimi rešitvami. Vitalna generacija leta 2050 se ne ukvarja več z delitvami iz preteklosti. Medsebojno zaupanje ji je pomembnejše in vredno več. Zaupamo tudi v javne ustanove, ker delujejo pregledno in odgovorno. Prebivalci jih cenimo, ker so dostopne in uporabnikom prijazne, zlasti pa – postopki tečejo hitro. Ne zapravljamo časa in energije za neproduktivne spore, pri čimer nam odlično služi učinkovit pravni sistem. Pravila so pravila, enaka za vse. Odgovorno izpolnjujemo obljube med generacijami. Spoštujemo družbene vrednote, kot so solidarnost, varnost, strpnost, medsebojno sodelovanje in mir. Slovenci smo leta 2050 srečni ljudje. V vsakdanjem življenju občutimo, zakaj nas globalne lestvice blaginje uvrščajo čisto pri vrhu. Živimo kakovostno: bolje, bolj zdravo in dlje. Družbena in okoljska odgovornost sta nam zelo pomembni. Naravo spoštujemo in z naravnimi viri upravljamo premišljeno. Priložnosti za delo nam ustvarjata digitalna odličnost in model krožnega gospodarstva, ki poganjata gospodarski razvoj. Uspelo nam je, ker smo drzni, samoiniciativni in odgovorni. Cenimo čas in ga namenjamo stvarem, ki v naše življenje prinašajo zadovoljstvo. Največje bogastvo Slovenije pa smo ljudje. Smo vključujoča in dinamična družba. Naša identiteta in kultura spodbujata sodelovanje pri ustvarjanju sinergij ter soočanju z izzivi. Slovenski jezik nam veliko pomeni, naša edinstvena kultura je navdihujoča. Odločni smo in prepoznavni. Naša lega, povezanost in infrastruktura nas vpenjajo v mednarodni prostor. V njem se uveljavljamo samozavestno, s prilagodljivostjo in vzdržljivostjo. V tujini delujoči Slovenci v živahnih stikih s Slovenijo krepijo našo globalno mrežo. Glas, ugled in prepoznavnost naše države so veliko večji od njene velikosti. 4 Zakaj o prihodnosti razmišljati danes? Ključne prvine vizije Prihodnost je neizogibni dejavnik našega bivanja, vizija Temeljno merilo razvoja je kakovost življenja, ki se zrcali v prihodnosti pa daje našemu življenju motivacijo za nadgradnjo srečnih in zadovoljnih prebivalcih ter visoki socialni, zdravstveni trenutnih zmogljivosti in izkoriščanje potencialov. Pogosto se in finančni varnosti vseh generacij. Opolnomočeni in ozaveščeni zdi, da je prihodnost zaradi nedoločenosti nekaj, na kar kot prebivalci, ki imajo možnost doseči zdravo ravnotežje med posamezniki ne moremo vplivati. A ni tako. Slovenke in Slovenci delom in prostim časom, konstruktivno prispevajo k skupnemu smo v preteklosti že dokazali, da znamo in zmoremo sprejeti dobru. odgovornost in o prihodnosti odločati sami. Tako se tudi danes zavedamo, da je naša skupna prihodnost preveč pomembna, Slovenija je prepoznana kot zelena oaza/park Evrope, ki skrbi da bi jo prepustili naključju, in da je za boljši jutri odgovoren za uravnotežen trajnostni razvoj s poudarkom na prehranski, vsakdo izmed nas. Za doseganje zaželene prihodnosti pa se energetski in snovni samooskrbi ter močnem lokalnem moramo najprej odločiti, kaj želimo doseči. gospodarstvu, katerega dodana vrednost izhaja iz razvijanja lokalnih naravnih in človeških virov. Skrb za ohranjanje naravnih Namen vizije je, da si z njo zastavimo jasne strateške usmeritve virov in njihova javna dostopnost prebivalcem omogočata in osredotočenost v delovanju. Pri tem so nam lahko v pomoč življenje v zdravem okolju. Slovenija kot vzor proaktivno sodeluje bogato znanje in orodja, s katerimi predvidevamo trende pri razvoju novega gospodarskega modela na globalni ravni. in scenarije. Razumevanje sedanjosti je namreč ključ za predvidevanje prihodnosti: ne pomaga nam samo videti, kaj Inovativno okolje in miselnost ustvarjata privlačne delovne počnemo, temveč tudi ubesediti, kaj želimo v prihodnosti priložnosti za visoko izobražene kadre ter razvoj tehnoloških doseči. Vizijo smo oblikovali na podlagi mnenj in pogovorov z in socialnih inovacij. Slovenija je globalno uspešna v nišnih veliko Slovenci iz različnih demografskih skupin in interesnih dejavnostih z visoko dodano vrednostjo. S svojimi novimi področij ter tako zastavili smer, ki nas bo vodila do prihodnosti, socialnimi modeli je vzor družbenega sodelovanja, sožitja kot si jo želimo. in miru. Podjetniška miselnost in samoiniciativnost se kažeta v kakovostnih prispevkih posameznikov k družbi in v državljanskem soodločanju. Prihodnost danes Izobraževalni sistem pripravlja mlade na življenje s poudarkom na temeljnih vrednotah sodelovanja, odgovornosti, spoštovanja Vizija je korak naprej k proaktivnemu načrtovanju naše in notranjega miru. Inovativne in ustvarjalne izobraževalne prihodnosti, ki ne bo prepuščena naključju, temveč bo posledica metode podpirajo razvoj človeških potencialov in humanih naših zavestnih odločitev, zasnovanih na trdnih izhodiščih. vrednot. Temelj vključujoče, dialoške, sodelovalne in Zaupanje v ta izhodišča nam vliva vseobsegajoč proces, v okviru soustvarjalne družbe je skrb za drugega in zlasti za ranljive katerega je nastala vizija. V jedru vizije so ljudje: tisti, ki so skupine. sodelovali pri snovanju vizije, tisti, ki bomo uresničevali njene zamisli, in tisti, ki bomo v Sloveniji živeli leta 2050. Ne nazadnje Politične, gospodarske in družbene strukture delujejo v skladu bomo morali za uspešno doseganje začrtanega v viziji Slovenije z vrednotami miru, srčnosti, poštenosti in pravičnosti. Zato je sodelovati vsi. Slovenija varna država, v kateri ljudje zaupajo drug drugemu, politiki pa so zgled odgovornega vodenja na mednarodni ravni. Bogata kulturna dediščina prispeva k razvoju samozavestnih posameznikov, ki spoštujejo različnost. Umetnost in kultura sta Pot do vizije enakovredna drugim gospodarskim panogam (Vizija Slovenije 2016). Pri pisanju vizije smo vključili raznovrstne družbene skupine in skrbeli za generacijsko, in spolno uravnoteženost. V procesu nastanka so sodelovali strokovnjaki, ustanove in širša civilna družba. Potekali so številni dogodki, razprave in pogovori po vsej Sloveniji, ki so se jih udeležili različni posamezniki in prav vsak je dodal svoje ideje, zamisli in poglede na to, kakšna naj bi bila prihodnost Slovenije. Skupaj je na dogodkih sodelovalo več kot 600 ljudi, v raziskavi, kjer smo ideje dodatno preverjali, pa še več kot 1000 ljudi. Zato je Vizija Slovenije vizija prihodnosti po meri ljudi, prebivalk in prebivalcev Slovenije. Več o nastanku vizije si lahko preberete na strani www.slovenija2050.si. 5 2. SEMENA SPREMEMB 6 Kako lepe besede prenesti v resničnost? Skupaj. In vsak pri sebi. Da znamo prihodnost vzeti v svoje roke, smo pokazali že večkrat. Ko vsak prispeva svoj mali del, lahko ustvarimo velike zgodbe. Naredimo velike spremembe. ZAČETI JE TREBA PRI NAJMLAJŠIH ... Projekt Semena sprememb je nastal kot logično nadaljevanje Vizije Slovenije, saj so tisti, ki bodo leta 2050 krojili našo usodo, danes še otroci. S projektom želimo razvijati in ponotranjati ZGODBA O SEMENU vrednote iz vizije, ki te vrednote obravnava in spodbuja njihovo izvajanje. Nekega spomladanskega dne je kmet v zelo rodovitno zemljo posadil dve semeni. CILJI PROJEKTA SEMENA SPREMEMB: »Rado bi zraslo!« je dejalo prvo seme. Čez čas je pognalo korenine globoko v zemljo in pognalo kal proti – razvijanje osebnih kompetenc otrok za aktivno svetlobi. Odprlo je svoje srce, iz katerega se je rodil državljanstvo, popek, ki je čez nekaj dni prelepo vzcvetel. Cvetica je – razvijanje odgovornosti do sebe, drugih, narave in vsako jutro uživala v soju sončnih žarkov. Bila je lepa, družbe, v kateri živimo, srečna in ponosna. – spodbujanje samoiniciativnosti in proaktivnosti. Drugo seme je dejalo: »Nisem povsem prepričan, da želim rasti. Ne želim pognati korenin globoko v zemljo, saj ne vem, kaj je tam spodaj. Nočem kaliti skozi Projekt je namenjen razrednikom in učencem petega razreda zemljo, saj se lahko poškodujem. Če vzcvetim, bodo osnovne šole, saj se teme iz vizije prepletajo z učnim načrtom otroci odtrgali moj cvet. Zato mislim, da je najbolje, da za peti razred. Ti v aktivnostih, vpetih v učne ure, razredne ure in ostanem tukaj in počakam, kaj se bo zgodilo!« dneve aktivnosti, spoznavajo elemente vizije in iščejo možnosti za svoje seme spremembe. Nekega dne se je okoli semen šopiril petelin. Sklonil je glavo in z občudovanjem opazoval cvetlico, ki se je V celotnem šolskem letu učenci skupaj z razrednikom počasi razvijala. S kljunom je pobrskal po zemlji in opredelijo področje, ki jih zanima, in izvedejo projekt, s katerim zagledal seme, ki je ležalo v zemlji, brez korenin in podprejo želeni razvoj Slovenije. Semena sprememb oziroma brez kali. Zato ga je pojedel. primeri dobre prakse iz celotne Slovenije bodo predstavljeni na sklepnem srečanju in zbrani v zborniku ob koncu leta, cilj tega Zgodba nosi globok nauk. Če nismo pripravljeni na pa je, da se širijo. napredek in se razvijati, če nismo pripravljeni tvegati, od življenja ne bomo imeli prav veliko. Ključno pri tem je, da so otroci tisti, ki predlagajo spremembo in jo ob podpori učitelja izvedejo v praksi. Tako udejanjijo idejo projekta, da so oni tisti, ki so semena sprememb. 7 3. KAKO POUČEVATI, DA NE POUČUJEMO? 8 »Ne moremo postati tisto, kar želimo biti, če ostajamo to, kar smo.« Zig Ziglar Živimo najbolj vznemirljiv čas človeške zgodovine. Spremembe Neformalno izobraževanje je organiziran, načrtovan in se dogajajo pogosteje kot kadar koli doslej in prihodnost je strukturiran učni proces, ki temelji na učnih ciljih. Osebam daje čedalje bolj nepredvidljiva. Edino, kar o prihodnosti zagotovo priložnost, da razvijajo svoje kompetence in tako imenovane vemo, je, da bodo spremembe še hitrejše in da bo vse še bolj mehke veščine. Posebnost neformalnega izobraževanja je, da nepredvidljivo. so udeleženci akterji v procesu, sami usmerjajo lastno učenje (Porcaro in drugi 2010, 6). Metode neformalnega izobraževanja Vplivamo lahko le nase in na svoj način prilagajanja. To nam so v primerjavi z metodami formalnega izobraževanja bolj odkriva, da sta vseživljenjsko učenje in tisto, česar se je treba še raznolike, usmerjene tudi v skupinsko učenje, sodelovalno naučiti, ključ do uspeha, ki lahko vsakomur spremeni življenje. zastavljene in večinoma temeljijo na izkušenjskem učenju. Odnosi med učitelji in učenci so interaktivni, poglobljeni in Kaj je učenje? V kulturi, ki jo živijo v frizerskih šolah Paula nehierarhični. Pri načrtovanju posamezne izobraževalne Mitchlla, učenje dojamejo kot glagol ali kot dejavnost, ki jo aktivnosti se upoštevajo različni učni tipi posameznikov, teorije lahko opazujemo. Verjamejo, da je prava opredelitev učenja o učenju in druge značilnosti, ki narekujejo zelo poglobljen »sprememba v obnašanju«. Ko nekaj znamo in tega nikoli ne pristop do tega, kako najbolj spodbuditi posameznika in skupino, uporabimo, ali to pomeni, da smo se te stvari dejansko naučili? da se učita, razmišljata kritično ustvarjata …, učni proces pa je In kako lahko merimo naučeno? zasnovan tako, da spodbuja dejavnost, samoiniciativnost in proaktivnost vsakega vključenega posameznika. Tudi učitelj V naši družbi se učenje najpogosteje povezuje z izobraževanjem. je učeča se oseba, ki se uči od udeležencev in s tem vsak Izobraževanje razumemo kot proces, v katerem iz individualnega udeleženec nastopi v vlogi učitelja. Tako udeleženci nosijo večjo vstopamo v družbo. Je orodje, s katerim se posameznik odgovornost za svoje učenje, za skupino in za celoten proces. socializira v delujočega člana dane družbe. Tak posameznik S tem se v neformalnem učenju razvijajo kompetence v vseh posledično soustvarja in vpliva na svoje okolje, na družbo in treh razsežnostih: pridobivanje novega znanja, osvajanje novih njene institucije. veščin in krepitev vrednostnega okvira posameznikov ter njihov odnos do predmeta učenja. Da bi lahko bolje razumeli proces učenja v različnih vrstah izobraževanja, je dobro, da se seznanimo z različnimi oblikami izobraževanj in vzpostavimo povezavo med njimi. Oblike izobraževanja Formalno izobraževanje je strukturiran izobraževalni sistem, ki poteka od osnovnošolske do univerzitetne ravni ter vključuje med drugim sistem tehničnega in poklicnega izobraževanja (Gomes in drugi 2012, 31–32). V formalnem izobraževanju poteka organiziran, načrtovan in strukturiran učni proces, ki temelji na učnih ciljih, postavljenih od zunaj, na neki višji ravni, kot je državni kurikulum ali smernice ministrstva, pristojnega za izobraževanje. Formalno izobraževanje se konča s splošno priznano diplomo ali kvalifikacijo (Bakovnik in Beočanin 2010, 19). 9 Priložnostno učenje ni organizirano, ni načrtovano in ni vnaprej - da je učenje sodelovalni proces, v katerem so učenci glavni strukturirano, je spontano, odvija se v vsakdanjih dogodkih in v akterji lastnega učenja, sooblikujejo učni proces in vplivajo interakciji z ljudmi. Rezultat priložnostnega učenja so znanja in na zastavljene cilje; spretnosti, ki se pridobijo kot nekakšni stranski učinki življenja - da je učenje celostni proces, ki zajame posameznikovo tele- in delovanja. To učenje poteka v družini, družbenih omrežjih, sno, socialno, čustveno, motivacijsko, razumsko, duhovno in vsakdanjem življenju, prek medijev ipd. V veliki meri temelji na moralno razsežnost. Povezuje naučeno z življenjem ter up- izkustvu, ta primer je učenje na napakah (Bakovnik in Beočanin ošteva pestrost, izkušnje, znanje in veščine, ki jih udeleženi 2010, 19). delijo. Več dimenzij ko upoštevamo, bolj celostno pristopi- mo in omogočimo globlje učenje. Izkustveno učenje najbolje opiše star kitajski pregovor: »Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in se bom spomnil, vključi me in bom razumel.« To učenje je način, kako se povežeta teorija KAKO TOREJ UČITI, DA NE POUČUJEMO? in praksa, ključno vlogo pa ima osebna izkušnja, saj je za izkustveno učenje značilno, da se najbolje učimo, če nekaj naredimo sami (Garvas, 2010). Pri izkustvenem učenju gre za VKLJUČITE OTROKE! neposredno srečanje s pojavom in ukrepanje v resnični situaciji, ne več samo za razmišljanje o pojavu ali o možnosti, da bi nekaj 1. Omogočite otrokom čim več učnih izkušenj, pri naredili. Posameznik je lahko v procesu izkustvenega učenja katerih so aktivni soustvarjalci. sam ali v interakciji z drugimi ljudmi. Nekateri se uspešneje 2. Bodite moderator, ne učitelj. učijo tako, da se učenje začne pri konkretni izkušnji, sledita 3. Namesto razlage raje sprašujte! pa razmišljanje o dani situaciji in učenje na abstraktni ravni. 4. Vodite otroke po poti, da sami pridejo do cilja. Drugi se raje najprej poučijo, nato pa znanje utrdijo z osebno 5. Postavite sebe v drugi plan! Črpajte iz otrok in izkušnjo. Izkustveno učenje temelji na konkretnih osebnih njihovih znanj in izkušenj. izkušnjah, vsak posameznik pa v nove izkušnje vstopa z nekim 6. Opolnomočite otroke in jim prepustite del predznanjem, prejšnjimi izkušnjami, svojimi teorijami in svojo izobraževalnega procesa. osebnostjo (Cepin in drugi, 2014). Razvojni projekt Semena sprememb omogoča prav to povezovanje formalnega izobraževanja z metodami učnega procesa neformalnega izobraževanja, priložnostnega učenja in izkustvenega učenja, pri čemer učni proces upošteva: - da je učenje dialoški proces, v katerem se učitelj in učenec nenehno učita in poučujeta v medsebojnem odnosu; - da znanje ni absolutno in dano od zunaj, temveč znanja ne- nehno nastajajo; - da je učenje sodelovalni in skupinski proces (znanje kroži in se črpa v skupini udeleženih); - da raznolikost v metodoloških pristopih in uporabljenih metodah podpira učenje kot sodelovalni proces ter omogoča doseganje ciljev vsakega posameznika, ki se lahko s tem- pristopi in metodami izrazi kot učeča se oseba; 10 OD POUČEVANJA DO MODERIRANJA Naloga moderatorja je, da iz posameznih članov skupine izvabi znanja in ideje, da jim pomaga, da se učijo drug od drugega ter da razmišljajo in delujejo skupaj.    1. Ne debatirajte o temi, vzpostavite dialog med učenci. 2. Ne vsiljujte metod in načina dela, širite obzorja, nakazujte možnosti. 3. Ne ukvarjajte se z vsebino, vodite in usmerjajte proces. 4. Ne dajajte odgovorov, zastavljajte vprašanja. 5. Ne poučujte, moderirajte. 6. Ne bodite otrokom na poti, dajte jim prostor. 7. Ne usmerjajte otrok k problemom. usmerite jih k ciljem in rešitvam. (ZPMS 2016) KATERE AKTIVNOSTI UPORABITI? Izberite aktivnosti, ki bodo ustrezale zanimanjem vašega razreda. - Pogovorne aktivnosti: njihov namen je spodbuditi sodelo- vanje. Uporabite jih, kadar želite, da se udeleženci bolj po- globijo, se domislijo raznih možnosti ali prispevajo predloge; - zabavne aktivnosti: njihov namen je, da otroci skozi zabavne metode razmišljajo o temi in spoznavajo informacije (npr. naredimo rap pesem, prikažemo s hip hopom …); - igra vlog: uporaba igre vlog v skupini vodi h globljim pogov- orom o tematiki, hkrati pa omogoča simulirano izkušnjo v varnem okolju in omogoča preizkušanje različnih načinov vedenj; - aktivna raziskava: ta aktivnost otroke vključi v ustvarjalno zbiranje podatkov o neki tematiki in spodbudi njihovo aktiv- nost. Uporabite lahko intervjuje, anketne vprašalnike, opa- zovanje, pregledovanje in kontroliranje (npr. koliko nečesa je v našem lokalnem okolju); - poročanje: otroci pripravijo plakat, referat, povzetek in ga predstavijo sošolcem; tako za en dan postanejo novinarji; - ustvarjalne aktivnosti: te povezujejo obe polovici možganov in omogočajo celostno učenje. Uporabite časopise, revije, slike, besede, lego kocke, plastelin, razne materiale za ust- varjanje, materiale iz narave itd.; - uporaba sodobnih medijev: telefon in računalnik sta le dva izmed medijev, ki so realnost današnje generacije otrok. Učite jih uporabe teh, namesto zlorabe. Posnemite filmček za ozaveščanje in ga objavite na Youtubu, naredite skupino na Facebooku ali objavite fotografije na Instagramu. 11 4. UPORABA IDEJNIKA IN DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV 12 IDEJNIK Drevo na plakatu ima obliko Slo- ve nije, kar pomeni, da ga lahko Idejnik, ki je pred vami, je nekakšen priročnik z idejami, odtod uporabljate tudi kot stiliziran, sim-tudi njegovo ime. Je zelo praktično naravnan, omogoča vam bo ličen zemljevid Slovenije. možnosti popestritve učnega načrta z aktivnostmi, ki jih lahko uporabite kot uvod v šolsko uro, kot samostojno aktivnost ali Ob plakatu je tudi pet krogov z kot daljši projekt – vse je odvisno od vas in vašega razreda. vizualno podobo vsakega od ele- Želeli smo vam podati smernice in ideje, kako popestriti pouk men tov vizije (učenje za in skozi za spodbujanje vrednot iz vizije Slovenije. življenje, inovativna družba, zau- panje, kakovostno življenje in identi- Idejnik vsebuje različne didaktične pristope ali elemente: teta), ki omogočajo bolj usmerjen VIZIJA SLOVENIJE SEMENA SPREMEMB pogovor o tematiki. - interaktiven pristop – aktivnosti so zasnovane na način, ki otrokom omogoča aktivno (so)delovanje, pri čemer se lahko Stran plakata: Naš razred na podlagi simuliranih izkušenj izkustveno učijo in tako os- vojijo nova spoznanja, Druga stran plakata vam omogoča, da v plakat vpišete imena - interdisciplinaren pristop – material je primeren za uporabo učencev (vodoravne linije). V prazne navpične stolpce sami pri raznih urah pouka, razrednih urah, dnevih dejavnosti …, določite kategorije, ki jih boste merili, na primer osvojena aktivnosti pa se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. nova veščina, počutje, priprava aktivnosti za razred … Ko otrok doseže dogovorjeno v stolpcu, se podpiše pod svoje ime, nalepi znak svojega razpoloženja itd. Idejnik odlikuje tudi kategorija . Te aktivnosti so namenjene učiteljem za pomoč v razmislek k temi. Uporabite jih lahko tudi pri delu z otroki. Didaktičen pripomoček: KARTICE PRIHODNOSTI AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED Kartice prihodnosti spodbujajo krepitev asociativnega mišljenja in ustvarjanja zamisli. V kompletu je 150 kartic z nedokončanimi Te aktivnosti lahko izvedete v krajšem ali daljšem stavki, po 30 stavkov za vsako področje vizije. časovnem obdobju. Za vsako aktivnost za učence je opisano: Nedokončani stavki pomagajo, da opišete sebe, svoje počutje, želje in cilje. Namenjeni so poglobljenemu razmišljanju o - kako se tema prepleta z učnim načrtom pri posameznih sebi, drugih in dejavnikih, ki vas spodbujajo k rasti in razvoju. predmetih, Pomagajo pri izkustvenem učenju, saj se na njihovi podlagi - kako lahko temo povežete z didaktičnimi pripomočki, ki najprej podelijo izkušnje, ob karticah sledi pogovor o njih, nato smo jih pripravili v okviru projekta Semena sprememb, pa se izluščijo sklepi in se poda razmislek, kako je mogoče na - cilji in nameni, podlagi odgovorov delati naprej. - različni predlogi aktivnosti in - zamisli za razvoj aktivnosti v daljši projekt. Uporabite jih lahko kot uvod v dan ali šolsko uro, kot poglobljeno aktivnost, kot sklepni del. Zapisane stavke lahko uporabljate na nešteto možnih načinov in variacij – različni načini uporabe so RAZREDNA URA je pripravljena na temo prepuščeni vam. iz poglavij vizije. Didaktičen pripomoček: PLAKAT SEMENA SPREMEMB UČENJE INOVATIVNOST ZAUPANJE Stran plakata: Drevo sprememb Plakat Semena sprememb vam omogoča različne aktivnosti, pri čemer lahko glede na temo merite napredek pri učencih. Na plakat v krošnjo drevesa obesite semena sprememb in ko jih izvedete, jih prestavite v plodno zemljo, v prostor pod drevesom, KAKOVOSTNO kjer lahko nemoteno naprej rastejo. ŽIVLJENJE IDENTITETA 13 5. ELEMENTI VIZIJE IN KAKO JIH UPORABITI PRI POUKU 14 V kakšni Sloveniji želimo živeti? Naša prihodnost je preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju. Za boljši jutri je odgovoren vsak od nas. Danes. KAKO URESNIČITI VIZIJO? KAKO SE PRIPRAVI PREDSTAVITEV? Podobo Slovenije, kakršno izrisuje Vizija Slovenije, je nemogoče V projektu Semena sprememb so otroci glasniki sprememb. Pri uresničiti brez širokega soglasja in usklajenega delovanja vseh predstavitvi svojih zamisli, predlogov, sklepov so lahko v pomoč prebivalcev. Začrtane prihodnosti ne moremo doseči samo z naslednja vprašanja: velikimi projekti, katerih pobudniki so država in njene institucije. Vizija je kakor drevo, ki ima v svoji krošnji skritih veliko plodov, 1. Kdo so moji poslušalci? ti pa pomenijo pet glavnih elementov vizije. Ko plodovi dozorijo, se spremenijo v semena, ki odpadejo z drevesa in če padejo na plodna tla, vzkalijo v nove poganjke. Posadimo ta mala semena, da bodo lahko v prihodnosti zrasla nova drevesa in nova, boljša 2. O čem bom govoril(-a)? prihodnost! Semena namreč pomenijo zamisli in dejanja vseh nas: dejanja in zaveze za izboljšanje zaupanja v sočloveka in institucije, 4. Katere materiale, znanja, izkušnje … imam na ki so vzpostavljene za opravljanje služb v javno dobro. Boljša voljo? prihodnost lahko nastane tudi iz najmanjše zaveze, spremembe ali dejanja, ki ga izvede prav vsak izmed nas. Bodite zraven! Aktivno sodelujte za uresničevanje naše skupne 5. Ali jih moram dopolniti in s čim? prihodnosti. 6. Glavna misel moje predstavitve. UVODNA RAZREDNA URA PREDSTAVITEV PROJEKTA SEMENA SPREMEMB 7. Kaj želim, da si poslušalci zapomnijo? Cilj: učenci spoznajo projekt Semena sprememb, namen, cilje in aktivnosti. 8. Kakšno korist bodo imeli poslušalci od mojega Pripomočki: plakat Semena sprememb, pet glavnih elementov nastopa? vizije, samolepilni listki. Potek: 9. Kako začnem in kako končam? a. učenci skupaj z učiteljem razložijo pomen petih piktogram- ov in drevo, ki pomeni Vizijo Slovenije, b. vsako aktivnost, ki se bo v razredu izvajala, učitelj nakaže z enim izmed petih glavnih elementov vizije tako, da simbol pritrdi na drevo, c. učenci na drugo stran plakata Semena sprememb napišejo svoja imena; s tem postanejo aktivni udeleženci projekta, d. pogovorijo se o tem, kaj so njihove želje, pričakovanja, cilji, ki bi jih želeli uresničiti v projektu. Pričakovanja se zapišejo in nalepijo na drevo. 15 5.1 UČENJE ZA IN SKOZI VSE ŽIVLJENJE 16 »Če se otroci naučijo svojega pogleda na svet – če ne sodijo 5.1 prehitro, če znajo razmisliti o alternativah, poiskati nove rešitve, če se zavedajo trenutka in znajo svet dojemati širše –, lahko radikalno vplivajo na to, kako se povezujejo s svetom ter razvijajo poklice in kariere, ki bodo imeli smisel UČENJE ZA za njih in jim prinašali veselje.« Steve Dahlberg 5.1.1 ŠČEPEC TEORIJE Kompetenca branja: to je veliko več kot le prepoznavanje črk in besed. Pomeni razumevanje in interpretacijo napisanih IN SKOZI VSE Kompetence informacij v različnih oblikah, kot so priročniki, poročila, pisma, grafi, tabele, urniki, obrazci, znaki, navodila ipd. Gre tudi za Izraz kompetence se na področju učenja čedalje bolj uveljavlja. razumevanje namena besedila, določanja osnovne ideje in V razumevanju učenja prinaša vedenje, da učenje ni le znanje, skritih sporočil ter učenje novih informacij. Kar preberete, lahko temveč je sklop znanj, veščin, sposobnosti, drže … »Primarni uporabite pri opravljanju nalog in v drugih prihodnjih situacijah. rezultat učenja, bodisi da gre za razvito veščino, držo ali novo ŽIVLJENJE znanje, je kompetenca. To je sposobnost posameznika, da Kompetenca pisanja: nanaša se na pisanje sporočil in doku-nekaj naredi na boljši ali spremenjen način. Kompetenca je men tov različne dolžine, tipa in zahtevnosti. Oseba z visoko kombinacija veščin, znanja, izkušenj, drž, vrednot, ki dajejo izraženo kompetenco pisanja je sposobna dobro zapisati osebi sposobnost, da ravna na določenem nivoju kompetence. informacijo, sporočilo, razmišljanje, ideje, čustva … Besedilo je Kompetence se ne da samo trenirati, potreben je tudi osebni slovnično pravilno, razumljivo ter vsebuje ustrezne informacije razvoj pristopa, drže in sprejete vrednote do določene naloge« in primere. Vsebina in način pisanja sta prilagojena posamezniku (WLDP 2011, 58). oziroma ciljni publiki. Kompetence razvijamo na različne načine: lahko se neko stvar Kompetenca računanja: nanaša se na razumevanje in učinko-začnemo učiti na novo (učenje z izkušnjo) ali pa neko veščino vito uporabo matematike, števil in najrazličnejših računskih izpopolnjujemo in nadgrajujemo ter tako postajamo strokovnjaki operacij pri reševanju praktičnih problemov v vsakodnevnem v neki kompetenci (učenje z izvajanjem). Razvijanje kompetence življenju in na delovnem mestu. Pomeni tudi interpretacijo se s tem ne ustavi, saj lahko neko kompetenco podajamo naprej matematičnih informacij, npr. oblikovanje trendov v prihodnosti in tako podpiramo učenje pri drugih. Kompetence delimo na na podlagi spremenljivk in trenutnih podatkov. specifične in splošne. Kompetenca sporazumevanja v tujih jezikih: ta se kaže Pri specifičnih kompetencah gre za uporabo tehničnih, kot razumevanje, interpretacija, izražanje misli, čustev, dej-postopkovnih znanj in strokovnih veščin, da lahko uspešno stev, mnenj, tako v govorni kot pisni obliki. Pomeni razu me-opravimo neko delo. Razne panoge, delovna okolja in nekateri vanje prebranih besedil, slovnično pravilno pisanje, sluš- poklici zahtevajo različne specifične kompetence, pri nekaterih no razumevanje in zmožnost pogovora z drugimi ljudmi v poklicih pa imajo še vedno največjo vlogo poklicno specifične tu jem jeziku glede na potrebe in kontekst uporabe: delo, kompetence, ki jih ne morejo nadomestiti še tako dobro razvite izobraževanje, prosti čas. Vključuje tudi odprtost do različnih splošne kompetence (zdravnik, farmacevt, avtomehanik ...). kultur in spoštovanje drugih. Splošne kompetence so tiste, ki so uporabne tako v raznih Kompetenca uporabe računalnika: to pomeni razumevanje poklicih kot življenjskih situacijah. Omogočajo uspešno in učinkovito uporabo računalniške opreme (računalnika, vključitev v družbeno življenje in v odrasli dobi povečujejo tiskalnika in računalniških programov). Gre za osnovno zaposljivost. Na tem mestu se bomo posvetili le nekaterim uporabo računalnika pri pisanju, oblikovanju in shranjevanju od njih, s katerimi lahko dosežemo kakovostno sobivanje in dokumentov, pri komunikaciji z drugimi z elektronsko pošto, kakovostno življenje (Zavod RS za zaposlovanje 2017). uporabo svetovnega spleta ipd. Na višji ravni pomeni tudi učinkovito uporabo zahtevnejših programov za reševanje problemov na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju. 17 Kompetenca komuniciranja: ta zajema govorjenje, poslušanje, predvidevanju dolžine in zahtevnosti posameznih nalog ter prilagajanje in odpravljanje komunikacijskih ovir. Ker smo v pripravi in izvajanju urnika. Gre za uspešno upravljanje časa, nenehnem stiku z drugimi ljudmi, je kompetenca komuniciranja energije in potrebnih virov na način, ki zagotavlja uspešno in pomembna tako v zasebnem življenju kot v delovnem/učečem pravočasno opravljene naloge. se okolju. Kompetenca iniciativnosti: ta se kaže kot aktivno iskanje Kompetenca zmožnosti prepoznavanja in reševanja pro­ priložnosti za lasten doprinos k rezultatom, npr. iskanje rešitev ble mov: ta se kaže kot učinkovito prepoznavanje, da problem problema in predlaganje sprememb, preden kdo za to prosi, tudi obstaja, spretno in vztrajno zbiranje informacij, iskanje raznih kot odločitev in iskanje dodatnih nalog ter obveznosti. Pomeni možnih rešitev z uporabo analitičnega mišljenja, logike, postavljanje realnih ciljev, ki so obenem izziv, trud za dobro izkušenj in posebnih metod reševanja problemov. Posameznik opravljeno delo in rezultate, ki so nad standardi in pričakovanji, mora znati oceniti primernost in posledice posamezne rešitve, skrb za osebnostni razvoj in izboljševanje lastnih kompetenc. izbrati primerno rešitev, jo uresničiti in na koncu ovrednotiti. Kaže se tudi kot zmožnost neodvisnega dela brez neposrednega nadzora. Kompetenca kritičnega in analitičnega mišljenja: to je nujen element kompetence reševanja problemov in se kaže tudi kot Kompetenca prilagajanja in fleksibilnosti: pomeni prepo-hitro razumevanje procesov, konceptov, sprememb in učenje z na vanje in učinkovito spoprijemanje z novimi, drugačnimi, novih nalog. tudi nepričakovanimi dogodki, zahtevami, ljudmi in pritiski. Gre za pripravljenost narediti tisto, kar je potrebno, da se Kompetenca vodenja: to pomeni, da znamo vzpostaviti zau- rezultati dosežejo v spremenjenih okoliščinah. Posledično to panje, vzbuditi radovednost, spodbuditi sodelovanje in motivirati pomeni spremeniti cilje, prednosti, postopke, vedenje, način tako sebe kot druge, vzpostaviti učinkovito komunikacijo in komunikacije in sprejemanje odločitev. Kompetenca zajema reševati nesoglasja. Obenem smo zgled, učitelj in mentor sprejemanje sprememb in negotovosti kot realnosti današnjega drugim, posredujemo jim ustrezno povratno informacijo in življenja. skrbimo za njihov razvoj. Kompetenca osebnega razvoja: ta zajema aktivno prevzemanje Kompetenca motivacije: ta se kaže kot visoka mera zanimanja odgovornosti za osebni in strokovni razvoj ter je pomemben in volje do začetka ter opravljanja raznih aktivnosti in temelj za razvoj drugih kompetenc. odgovornosti, da je nekaj dobro opravljeno. Pomembni so lastna želja, interes in notranja motivacija. Kaže se kot prevzemanje Razvoj kompetenc, ki je precej širši od pridobivanja znanja, pobude in iskanje priložnosti, da sami doprinesemo tudi k je torej ključen dejavnik, da bodo otroci zrasli v uspešne skupnim ciljem, ter kot pripravljenost sprejeti zahtevnejše posameznike. naloge in dejavnosti in vztrajati pri njih. Kompetenca timskega dela: to je pripravljenost sodelovanja v skupini, izkazovanje lojalnosti, aktivno delovanje za dosego 5.1.2 AKTIVNOST ZAME skupnih ciljev, vzpostavitev ustrezne medosebne komunika cije, spoštovanje mnenj, podajanje in sprejemanje ustrezne povrat- MOJE KLJUČNE KOMPETENCE ZA USPEŠNO DELO ne informacije, konstruktivno reševanje medosebnih sporov ipd. V nadaljevanju je opisanih šest kompetenc, ki lahko pomagajo Kompetenca vseživljenjskega učenja: ta pomeni nenehno pri večji uspešnosti na delovnem mestu. Pri ocenjevanju svojih pridobivanje in razvijanje znanja, veščin in kompetenc. kompetenc uporabite ocene od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da Vključuje tudi odgovornost za poklicni razvoj in uporabo novo kompetenca ni razvita, 5 pa, da je kompetenca odlično razvita. pridobljenega znanja in kompetenc v različnih situacijah. V naslednji stolpec (Kaj bi moral(-a) še razviti? Kako?) vpišite, kako boste dano kompetenco razvijali v prihodnje. Kompetenca načrtovanja in organizacije: ta se kaže v pos- tavljanju jasnih in realnih ciljev, izdelavi načrta za dosego ciljev, določanju virov, potrebnih za premagovanje morebitnih ovir in za dosego ciljev, učinkovitem določanju prednostnih nalog, 18 Lestvica za ocenjevanje kompetenc 0 1 2 3 4 Osnovno znanje in Kompetenca za Kompetenca za Kompetenca za veščine so osvojeni, opravljanje nalog, opravljanje osnovnih opravljanje zahtevnih Kompetenca ni razvita. vendar kompetenca ni vendar sta potrebna nalog brez vodenja in nalog brez vodenja in zadovoljivo razvita. vodenje in supervizija. supervizije. supervizije. KOMPETENCA OPIS OCENA KAJ BI MORAL(­A) ŠE RAZVITI? KAKO? SAMOINICATIVNOST Prepoznavanje raznih situacij in učinkovito vedenje v teh. Podajanje zamisli, predlogov, ki ustrezajo dani situaciji. ODGOVORNOST ZA Sprejema odgovornost za svoja dejanja, SVOJA DEJANJA delujem odgovorno in etično. Učinkovito argumentiram svoje odločitve. SPOSOBNOST UČINKOVITE Učinkovito se sporazumevam na vseh KOMUNIKACIJE IN ravneh (ustno, pisno). Imam funkcionalno KULTURNA ODPRTOST znanje tujih jezikov. Odprt(-a) sem do drugih kultur. REŠEVANJE PROBLEMOV Učinkovito prepoznavam problem in iščem IN KONFLIKTNIH SITUACIJ rešitve. Učinkovito ravnam v konfliktnih situacijah. DIGITALNA PISMENOST Imam znanje in učinkovito uporabljam računalnik ter orodja, ki jih ta ponuja. TIMSKO DELO Učinkovito sodelujem v skupini. Upoštevam mnenja drugih. Nudim medsebojno pomoč in solidarnost. 5.1.3 AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED AKTIVNOST 2 POVEZAVE Z UČNIM NAČRTOM: KUL VEŠČINA Predmet družba: vsebine država Slovenija (organiziranost Aktivnost lahko izvajate pri vseh predmetih, saj se izbrana države). veščina nanaša na cilje učnih načrtov. a. Vodite pogovor o pomenu znanja in veščin, učenci Predmet slovenščina: sklop razvijanje zmožnosti pogovarjanja. ugotovijo, katera področja, veščine bi radi izboljšali, kako jim bo to pomagalo in koristilo v prihodnosti. Predmet likovna umetnost: sklop oblikovanje na ploskvi in b. Vsak posameznik izbere veščino, ki mu pomeni izziv oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru. (ročne spretnosti – pletenje, vezenje …, gibalne veščine, glasbeni izziv, likovni izziv, izboljšana tehnika branja …). c. Vsak učenec na listek napiše izbrano veščino in jo pritr- di na plakat (nalepi na drevo ali zapiše v razpredelnico). AKTIVNOST 1 d. Dejavnost poteka približno tri mesece. e. Sledi predstavitev napredka (ročno spleten šal, nare- Kot uvod v temo uporabimo didaktičen material kartice jen preval, zaigrana pesem na instrumentu, narejen prihodnosti in odgovorimo na nekaj nedokončanih stavkov iz portret, tekoče branje …). razdelka Učenje za in skozi vse življenje. f. Po naučeni veščini se listek z zapisano veščino spre- meni v seme, ki odpade z drevesa na plodna tla, kjer 19 vzkali v nov poganjek, kar v tem primeru pomeni, da jih, naj razmislijo, kako so se naučili (z opazovanjem, učenec nadgradi veščino z novim izzivom ali si izbere poizkušanjem, poslušanjem …). Pogovorite se o najl- novo veščino. jubših načinih učenja (pri teh jih opozorite, da učen- g. Učenci, ki niso dosegli veščine, ostanejo na drevesu in je ne poteka le v šoli, temveč tudi doma, pri športu, vadijo še naprej. na igrišču itd.). Kateri načini so jim bili všeč? Kaj bi h. Igro izvajamo tako dolgwo, kot se kaže zanimanje in se lahko naučili od sošolcev? Kaj bi lahko poskusili napredek. drugače?; b. tudi učitelj predstavi svoj najljubši način učenja; c. pogovorite se o tem, da se ljudje učimo na različne načine. Pomembno je, da vedo, kateri je njihov AKTIVNOST 3 prevladujoči način. Otroke povabite, da v razpredel- nico na plakatu označijo svoj prevladujoči način (na- ŠOLSKA URA PO NAŠI MERI rišejo npr. oko (vidni tip), uho (slušni tip) ali roko (kin- estetičen tip); Cilj: učenci spoznajo pomen aktivnega sodelovanja za d. učence povabite, naj opazujejo, kako se učijo in o us- dodatno vrednost izobraževanj pehih poročajo drugim. Potek: a. Razred razdelimo v skupine po pet učencev, le ti se postavijo v kolono drug za drugim. AKTIVNOST 5 b. Zadnji učenec v koloni da list na hrbet tistega pred njim in zapiše predlog za pouk, kakršnega si želi. Nato POKLICI PRIHODNOSTI prepogne listič v harmoniko in ga poda učencu pred njim. Le ta ne vidi kaj je napisal učenec za njim in Cilj: učenci izražajo mnenja o izobraževanju in poklicih napiše svoj predlog, zopet na hrbtu učenca pred njim. pri hod nosti, ozavestijo, da kakovostno izobraževanje List prepogne in ga poda naprej. Ko list prejme prvi v omogoča pogoje za pridobitev poklica in kakovostno koloni, se otroci obrnejo za 180 stopinj, da sedaj prvi življenje. učenec lahko piše na hrbtu učencu pred njim. Skupina konča, ko je napisala toliko predlogov, da se lista ne Potek: da več prepogniti. a. učenci v parih drug drugemu pripovedujejo, kaj bi c. V skupini pregledajo predloge. Eden od učencev pred- želeli postati oz. kateri poklic jim je všeč; stavi predloge njihove skupine. Naredimo skupne b. po petih minutah pogovora razredu predstavijo, kaj predloge celega razreda in jih napišemo na listke. jim je pripovedoval sošolec; Listke s predlogi damo v vrečko in otroci izvlečejo en c. pogovor – poklici v Sloveniji: katere poklice poznajo, predlog, ki ga potem učitelj vključi v šolski proces. kateri so poklici prihodnosti? Izhajajte iz inovativnosti, Vsak teden izvlečemo en predlog in učitelj npr. vsak dobrih zgledov – zagonskih podjetij (te lahko najdete petek pripravi pouk na način, da vključuje predloge na spletu oz. v oddaji Prava ideja), kmetijstva (Lušt), učencev. gospodarstva (Pipistrel, Riko), izpostavite najprej tiste d. Učenci predstavijo predloge/ideje za šolsko uro po nji- v lokalnem okolju …; hovi meri tudi na sestanku učiteljskega zbora d. oblikovanje plakata Moja izobraževalna prihodnost – kaj bom postal in kaj bom naredil za to?; e. spoznavajte poklice: povabite starše, da obiščejo razred in predstavijo svoj poklic, ali naredite tržnico AKTIVNOST 4 poklicev, na kateri vsak otrok predstavi en poklic po svojih izbiri, REKA UČENJA f. predstavitev uspešnih podjetnikov (obisk predstavnika podjetja oz. podjetnika iz lokalnega okolja). Cilj: učenci spoznajo aktivne metode učenja. Potek: a. učence pozovite, naj naredijo svojo reko učenja. Za reko lahko uporabijo najrazličnejši material – lahko jo narišejo, jo naredijo z vrvico, izrežejo trak …, na svoji reki učenja označijo, kdaj v življenju so se naučili neke veščine in usvojili neko znanje (npr. govorjenje, pisan- je, vožnja s kolesom, igranje instrumenta …). Povabite 20 AKTIVNOST 6 AKTIVNOST 7 ZELIŠČNI VRT V LONČKIH PLUS – MINUS Cilj: učenje veščin Cilj: razvijanje veščin za vrtnarjenja, ozaveščanje opazovanje situacije iz različnih zornih kotov. o pomenu ekološkega kmetijstva in povečanja Potek: samooskrbe. a. razred razdelite v dve skupini, b. izberite neko situacijo ali problem (uporaba mobil- Potek: nikov na šoli, šolski odmori …), a. učenci na podlagi po- c. prva skupina poišče čim več pozitivnih dejavnikov go vora in aktivnega situacije ali problema, druga skupina pa čim več neg- učen ja spoznavajo pridobivanje zdrave prehrane naših ativih. Skupini predstavita svoj vidik in hkrati poskuša- prednikov – vprašajte jih, kaj so jedli naši predniki; ta prepričati nasprotno skupino, b. razredni vrt – ugotovite, kako bi lahko oblikovali d. če argumenti koga prepričajo, lahko kadar koli za- razredni vrt. Možnost je lahko okolica šole za izdelavo menja skupino, šolskega vrta oz. prostor, kjer v lončkih sadijo razna e. aktivnost naj ima časovno omejitev, o kateri presodi semena in sadike (primerno za šole v mestih); učitelj, c. naučite se osnov – kako semena rastejo, kako posadi- a. na koncu povzemite najboljše argumente in stališča mo sadike, kako skrbimo za rastlino …; in se pogovorite, kaj ste se iz tega naučili. d. dogovorite se, kaj boste posejali ali posadili, da boste lahko tudi okušali in pojedli (npr. začimbe, kalčki); e. aktivno delo na vrtu oziroma v lončkih; f. ko pridelki zrastejo, izdelajte zdrav namaz ali skuhajte juho oziroma zelišča posujte po kruhu z namazom; Potek: g. zapišite recepte; a. z učenci se pogovorite o pojmih republika, demokracija, h. v kotičku Semena idej, izmenjujte ideje in recepte. K parlament, predsednik, vlada ... sodelovanju povabite šolske novinarje, ki spoznanja in b. pogovorite se o vlogi predstavnikov, ki bodo zastopali raz- recepte objavijo na šolskem radiu in v šolskem glasilu. red v šolskem parlamentu, c. pogovorite se o pereči problematiki na šoli (uporaba mo- bilnikov, kultura prehranjevanja, strpnost do drugačnih …), d. učenci v skupini ali posamezno izpolnijo tabelo Kaj lahko stori …?, DELAVNICA ZA RAZREDNO URO e. otroci predstavijo svoje predloge (Kaj lahko storiš TI?), f. iz slišanega učenci predlagajo, kdo bi razred lahko suvere- AKTIVNI DRŽAVLJANI no zastopal na šolskem parlamentu, g. izvedba volitev, Cilj: razvijanje državljanske zavesti, osmišljanje posameznikovih h. učenec, ki postane predstavnik šolskega parlamenta, zbere pravic in dolžnosti pri sooblikovanju družbenih procesov. predloge celotnega razreda (teme, ki jih učenci želijo iz- postaviti), Namen: izvedba razrednih volitev predstavnikov v šolski i. skupaj kot razred poenotite stališča in se odločite za naj-parlament. pomembnejšo temo. Tabela Kaj lahko stori …? Problem Kaj lahko stori ravnatelj? Kaj lahko storijo učitelji? Kaj lahko storijo starši? Kaj lahko storiš TI? 21 5.2 INOVATIVNA DRUŽBA 22 »Nekateri vidijo stvari, kakršne so, in se sprašujejo, zakaj je tako. Jaz sanjam o stvareh, ki se še niso zgodile, in se sprašujem: ‚Zakaj pa ne?‘« Robert F. Kennedy 5.2.1 ŠČEPEC TEORIJE Edward de Bono (v Keong 2008, 57) pravi, da ustvarjalno miš- ljen je ni stvar nadarjenosti, temveč je veščina, ki se je je mogoče Z USTVARJALNOSTJO DO INOVATIVNOSTI naučiti. Ljudem podeli moč, saj okrepi njihove sposobnosti, izboljša skupinsko delo in s tem povečuje produktivnost« Mnogokrat smo inovativni lahko le, če negujemo svojo ustvar- jalnost in ji dovolimo prosto pot, saj gre pri ustvarjalnosti za vzpostavljanje povezav tam, kjer jih prej ni bilo ali jih nismo opazili. Pri tem ne gre za to, ali smo ustvarjalni, temveč v kateri Kako do ustvarjalnega mišljenja? panogi ustvarjalnosti smo najmočnejši. - Znanje: bolj ko je znanje raznovrstno, večja je verjetnost, da Howard Gardner (2010), profesor s harvardske univerze, meni, bomo znali vzpostaviti povezave tam, kjer jih še ni. da imamo osem vrst inteligence, ki so razvite do neke stopnje. - Razmišljanje: pri iskanju rešitev uporabljamo lateralno ali Ustvarjalnost pojmuje kot sestavni del vseh osmih inteligenc: divergentno razmišljanje (iskanje različnih rešitev). - Inkubacija: valilnica idej je proces, ko zavestni um razbre- - lingvistična inteligenca: ustvarjalnost pri uporabi govora in menimo, mu damo počitek. Takrat deluje podzavest. Temu pisanja; času pravimo čas inkubacije, ki lahko traja le nekaj minut, - logično-matematična inteligenca: ustvarjalnost na področ- nekaj ur, nekaj dni ali pa več let. Inkubacija lahko poteka na ju logičnega in analitičnega mišljenja; različne načine: med počitkom, igro, spanjem ali dreman- - glasbena inteligenca: ustvarjalnost s toni in ritmi; jem, v času sanjarjenja ali ko se ukvarjamo s povsem dru- - vizualno-prostorska inteligenca: sposobnost ustvarjalne gimi zadevami (se spomnite Arhimeda in njegovega slavne- uporabe prostora, barv in oblik; ga zakona relativnosti, ki se ga je domislil med kopanjem?). - kinestetična inteligenca: ustvarjalnost, ki temelji na dobri - Rojstvo zamisli, pri čemer vsaki rešitvi ali zamisli damo telesni koordinaciji in gibanju; možnost in ne vrednotimo posamezne utrnjene zamisli. - intrapersonalna inteligenca: ustvarjalnost, ki omogoča ra- - Razvoj ideje pomeni preizkušanje idej, da bi bil končni rezu- zumevanje samega sebe in osebnostno rast na temelju ve- ltat čim koristnejši, uporaben. denja; - interpersonalna inteligenca: ustvarjalnost, ki se kaže v odnosu do drugih; V današnjem času, ko se svet hitro spreminja in je nepredvidljiv, - naturalistična inteligenca: ustvarjalnost, ki se kaže v razu- je mogoče prav ustvarjalnost ključna za naše preživetje in me vanju in vživljanju v naravo. naš prodor na trg dela: oblikovanje novih delovnih mest in/ali oblikovanje novih poklicev, ki nam lahko zagotovijo prihodek ali vir preživetja. Ellis Paul Torrance (v Keong 2008, 29), ki med strokovnjaki velja za očeta ustvarjalnosti, meni, da ustvarjalnost zahteva vajo ter da je mogoče to sposobnost izboljšati z učenjem. Pravi, da je »ustvarjalno mišljenje proces zaznavanja težav, problemov, primanjkljaja informacij, manjkajočih elementov in napak. Je proces ugibanja in postavljanja hipotez o možnih rešitvah prej naštetih pomanjkljivosti; proces vrednotenja in poskušanja hipotez in po potrebi njihovega spreminjanja ali ponovne zastavitve in na koncu, posredovanje rezultata«. 23 Potek: 5.2.2 AKTIVNOST ZAME a. razred razdelite v skupinice po pet članov, b. učenci drug drugemu predstavijo svojo najbolj noro Ko se znajdemo pred posameznim problemom, odrasli iščemo zamisel, rešitev zanj z vertikalnim, konvergentnim razmišljanjem. Tako c. v skupini se o zamislih pogovorijo, skupaj razmišlja- se ujamemo v past, v kateri imamo eno ali dve možni rešitvi, jo, kako bi jih lahko še dodelali. Izberejo eno izmed iščemo v globino in mnogokrat ne vidimo izhoda iz te globoke zamisli in jo (s pantomimo) predstavijo sošolcem, luknje. Z lateralnim, divergentnim razmišljanjem pa iščemo več d. igro lahko igrate več dni, kot uvod v šolski dan, dan idej, ki nas pripeljejo do več možnih rešitev, čeprav se nam na začnite s predstavitvijo/pantomimo nore zamisli, prvi pogled zdijo kot nesmiselne. e. zamisli lahko zapisujete v tabelo na plakatu. Na kon- cu izberite najbolj zanimivo in naredite akcijski načrt a. Opredelite svojo trenutno težavo, za katero nimate rešitve. za njeno uresničitev. Na eno stran lista napišite glavne vzroke za težavo, na drugo stran pa posledice. Prepoznajte in upoštevajte vz- roke, ki so temelj vaše težave. 3. AKTIVNOST: b. Naštejte vsaj 20 možnih idej, kako bi lahko težavo rešili; zapišite vseh 20. NEZNANI PREDMET c. Vprašajte prijatelje in/ali družinske člane, kako bi oni rešili težavo; odgovore zapišite. Cilj: spodbujanje razmišljanja d. Ne pozabite na inkubacijo – razbremenite zavestni del in zunaj okvirjev. pustite nezavednemu, da opravi svoj del. e. Preglejte zapisane zamisli in izberite najboljšo. Potek: f. Izbrano zamisel ali rešitev udejanjite ali razvijajte (iz kaj v a. na sredino prostora postavite neki predmet in ude le- kako). žence pozovite, naj za trenutek pozabijo, zakaj se ta g. Na koncu ovrednotite, kaj ste se iz tega naučili. predmet uporablja, in ga poskusijo uporabiti na drug način. Vprašajte jih, kaj bi to še lahko bilo; b. vsak, ki ima zamisel, s pantomimo (brez besed) prikaže drugačno uporabo predmeta in ga vrne na sredino. Drugi udeleženci ugibajo za kakšen predmet gre oz. ka- 5.2.3 AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED kšna je namembnosti novega predmeta. Igro ponavl- jajte tako dolgo, dokler imajo udeleženci zamisli. Nato POVEZAVE Z UČNIM NAČRTOM: lahko predmet zamenjate ali končate igro. Igro ponavl- jajte s tremi predmeti, ki jih imate vnaprej pripravljene Predmet družba: vsebina sodelovanje v skupnosti. (npr. frizbi, kitajske palčke, vrvica); c. igro lahko igrate vsak dan kot uvod v pouk, za vihar- Predmet slovenščina: sklop razvijanje zmožnosti pogovarjanja. jenje možganov. Predmet naravoslovje in tehnika: vsebina naprave in stroji – konstrukcijske zbirke. 4. AKTIVNOST: KAJ BI BIL, ČE BI BIL …? 1. AKTIVNOST: Cilj: spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja. Kot uvod v temo uporabite didaktičen material kartice prihodnosti in odgovorite na nekaj nedokončanih stavkov iz Potek: razdelka Inovativnost. a. vsak učenec dobi list papirja in pisalo. Učitelj bere stavke, učenci pa na njih odgovarjajo in zapisujejo odgovore zelo hitro, brez posebnega razmišljanja. Na koncu primerjajte odgovore in iščite najbolj nena- vadne odgovore; 2. AKTIVNOST: b. delovni list Če bi bil ... razrežite na posamezna vpra- šanja in listke z vprašanji stresite v vrečko. Vsak uče- NAJBOLJ NORA ZAMISEL nec naj izvleče vprašanje in nanj hitro odgovori. Drugi ponovijo vajo. Pomembno je, da listkov ne razdelite Cilj: spodbujanje inovativnega mišljenja. vnaprej, temveč vsak izvleče in odgovori na vprašanje, ko je na vrsti. 24 ČE BI BIL ... Če bi lahko bil(-a) katera koli žival, bi bil(-a) ______________, Če bi lahko bil(-a) katera koli rastlina, bi bil(-a) zato ker ________________. ______________, zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) katera koli ptica, bi bil(-a) ______________, Če bi lahko bil(-a) katero koli drevo, bi bil(-a) ______________, zato ker ________________. zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) katera koli zgradba, bi bil(-a) Če bi lahko bil(-a) kateri koli instrument, bi bila(-a) ______________, zato ker ________________. ______________, zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) katera koli država, bi bil(-a) Če bi lahko bil(-a) katero koli mesto, bi bil(-a) ______________, zato ker ________________. ______________, zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) katera koli igra, bi bil(-a) ______________, Če bi lahko bil(-a) katera koli hrana, bi bil(-a) ______________, zato ker ________________. zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) katera koli žuželka, bi bil(-a) Če bi lahko bil(-a) katera koli barva, bi bil(-a) ______________, ______________, zato ker ________________. zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) kateri koli vremenski pojav, bi bila/a Če bi lahko bil(-a) katera koli odrasla oseba, bi bil(-a) ______________, zato ker ___________. ______________, zato ker ___________. Če bi lahko bil(-a) katera koli knjiga, bi bil(-a) ______________, Če bi lahko bil(-a) kateri koli pravljični junak, bi bil(-a) zato ker ________________. ______________, zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) katera koli gora, bi bil(-a) ______________, Če bi lahko bil(-a) kateri koli vonj, bi bil(-a) ______________, zato ker ________________. zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) kateri koli zvok, bi bil(-a) ______________, Če bi lahko bil(-a) kateri koli praznik, bi bil(-a) zato ker ________________. ______________, zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) kateri koli film, bi bil(-a) ______________, Če bi lahko bil(-a) katera koli risanka, bi bil(-a) zato ker ________________. ______________, zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) kateri koli stroj, bi bil(-a) ______________, Če bi lahko bil(-a) katera koli energija, bi bil(-a) zato ker ________________. ______________, zato ker ________________. Če bi lahko bil(-a) katero koli pisalo, bi bil(-a) ______________, Če bi lahko bil(-a) katerakoli računalniška igrica, bi bil(-a) zato ker ________________. ______________, zato ker ________. Delovni list 5. AKTIVNOST: c. učenci v skupinah pripravijo predstavitev z uporabo zabav nih metod (skeč, pantomima, pesem, ples …); ASOCIACIJE NA POKLICE Cilj: spodbujanje asociativnega mišljenja. AKTIVNOST LAHKO NADGRADIMO TAKO, DA: ­ napišejo domišljijski spis (povezava s SLJ), Potek: ­ ustvarijo likovno delo (povezava z LUM), a. učencem povejte, da boste iskali asociacije na poklice ­ sestavljajo matematične (besedilne) naloge na podlagi naključne besede; (povezava z MAT), b. vsak otrok izbere številko od 1 do 30. Ko izbere številko, ­ naredijo (načrt za) nov izdelek (povezava z NIT), mu povejte besedo, ki je pod dotično številko. Na pod- ­ si izmislijo novo jed (povezava z GOS) lagi dane naključne besede (npr. avto) navede nekaj poklicev (npr. voznik, mehanik, avtoličar, prodajalec avtomobilov …). Aktivnost lahko izvajate tudi tako, da ves razred daje asociacije na eno naključno besedo. 7. AKTIVNOST: NABOR NAKLJUČNIH BESED ZNANJA NAŠIH 1. TELEFON 16. ŠKARJE PREDNIKOV ZA NAŠO 2. TRAVA 17. ELEKTRIKA PRIHODNOST 3. LETALO 18. KREDITNA KARTICA 4. RAČUNALNIK 19. TEHNOLOGIJA Cilj: učenje ročnih spretnosti in spodbujanje razvoja pod - 5. KNJIGA 20. STEBER jetniške miselnosti. 6. AVTO 21. KAKTUS 7. MAČKA 22. VŽIGALICE Namen: učenci znajo ceniti delo in vrednotiti modne 8. ZDRAVJE 23. STANOVANJSKA HIŠA nakupe. 9. HIŠA 24. PICA 10. SLIKA 25. URA a. Potek: spoznavanje ročnih spretnosti babic in dedkov 11. DREVO 26. SNEG – vezenje, kvačkanje, pletenje, šivanje, delo z lesom, 12. OTROK 27. ZGODBA delo na vrtu, popravila, 13. POTOVANJE 28. ROKAVICA b. otroke spodbudite, da sami naredijo neko uporabno 14. SONCE 29. ŠOLA stvar, npr. škatlo za shranjevanje, nakvačkajo etui za 15. ŠKATLA 30. PRAZNIK mobilni telefon ali tablični računalnik, zašijejo nak- upovalno torbo in pri tem ovrednotijo število ur, ki so jih za delo porabili, c. raziskava na terenu: otroci obiščejo trgovine in nak- upovalne centre ter ugotovijo, koliko stanejo škatla, etui za mobilni telefon, tablični računalnik in nak- upovalna torba, 6. AKTIVNOST: d. preračunajte in se pogovorite o razmerju med ceno in urami vloženega dela, PRIHODNOST e. pogovorite se o razumnem nakupovanju in o pomem- bnosti ohranjanja tradicije, Cilj: učenci razmišljajo o prihodnosti f. postavite si cilj – prodaja ročno izdelanih izdelkov na in jo prikažejo ob svojih zamislih. novoletnem bazarju. Otroci si sami izberejo, kaj bodo izdelali (etuije, torbice, obeske, nakit, ptičjo hišico …). Potek: Svoj načrt/izdelek zapišejo na plakat Vizije Slovenije v a. učencem povejte, da boste dali domišljiji proste roke; razpredelnico. Izdelke lahko izdelujejo doma in v šoli b. učenci v skupinah pripravijo zamisli za izdelke na (JV, OPB, pri krožku ipd.), teme Energija prihodnosti, Stroji prihodnosti, Hrana g. dogovorite se, za kaj boste namenili pridobljena sred- v prihodnosti, Skrb za okolje, Prosti čas v prihodnosti, stva (npr. za izobraževalno ekskurzijo, športni dan, ...). Poklici v prihodnosti, Promet v prihodnosti, Komuni- ciranje v prihodnosti ipd. Pri tem ni pomembno, ali je ideja uresničljiva ali ne; 26 8. AKTIVNOST: c. za pomoč in mnenje vprašajo starše, sosede, občane, po- brskajo po spletu, HOUSTON, IMAMO PROBLEM! d. določite delovno ekipo, ki bo nadzorovala delo in organi- zirala potek akcije, Cilj: razvijanje senzibilizacije in družbene odgovornosti na e. dogovorite se o sporočilih, s katerimi želite ozavestiti svo-področjih, ki se povezujejo s sistemi socialne zaščite ter je lokalno okolje, odnosom do neenakosti in revščine. f. naredimo oglasni plakat, transparent in ga obesite na vidna in aktualna mesta, Potek: g. sokrajane pozovite, naj prispevajo po svojih močeh – vas a. z učenci se pogovorite o ranljivih skupinah v okolju, podprejo, povabijo na lokalno televizijo, širijo letake …, b. izvedite viharjenje možganov: kdo, kaj in zakaj je v nji- hovem kraju zapostavljen ali potrebuje pomoč. Kako bi spoznanja predstavite ravnatelju, predstavniku krajevne lahko pripomogli k izboljšanju življenja za vse ljudi, za skupnosti, županu in odgovorno osebo pozovite, naj ukrepa. živali ali za naravo? Zamisli naj zapišejo na listke in jih pritrjujejo na drevo Vizije Slovenije, DELAVNICA ZA RAZREDNO URO Potek: a) učenci se v skupinah treh učencev dogovorijo, kaj bo tema MOJ PRVI PROJEKT njihovega projekta oz. kateri problem bo njihov projekt, reševal. Določijo tudi ime projekta, izdelka ali storitve. Cilj: razvijanje k cilju usmerjene miselnosti. b) na podlagi razpredelnice razmišljajo o pomembnih delih, ki jih zahteva razvoj projekta. KATERI PROBLEM NAŠ PROJEKT NASLAVLJA?_____________________________________________________________ KAJ JE NAŠ IZDELEK ALI STORITEV? ___________________________________________________ PARTNERJI STROŠKI VREDNOST ZA DOSEG UPORABNIKA UPORABNIKOV CENA UPORABNIKI Katere stroške ima naš Kakšno vrednost Kako bomo dosegli Kako bomo oblikovali Kdo bodo naši projekt? naš projekt, izdelek svoje uporabnike? ceno? uporabniki ? Kje bomo dobili ali storitev nudi Po katerih kanalih Koliko sredstev so Kdo ta izdelek ali material? uporabnikom? bomo z njimi uporabniki pripravljeni storitev potrebuje? Katero opremo Kateri problem jim komunicirali? nameniti izdelku? potrebujemo? s tem izdelkom ali Kako jim bomo Ali s tem pokrijemo vse Koliko stroškov bomo storitvijo pomagamo omogočili, da bodo stroške? imeli z najemnino reševati? koristili našo storitev ali prostorov, elektriko Zakaj bi uporabili prav opravili nakup? itd.? naš izdelek ali storitev? SODELAVCI IN Koliko je sodelavcev Kje bo izdelek na voljo? PARTNERJI v projektu in kaj Kdo bo skrbel za Od koga bomo dobili potrebujejo? komunikacijo z material za svoj izdelek uporabniki? ali storitev? Kdo bo sodeloval? . c) pogovorite se o tem, kaj vse morate vključiti ob načrtovanju projekta, izdelka ali storitve, d) razmišljajte kakšne vsakodnevne težave bi lahko s projektom reševali, kaj je dodana vrednost za družbo in/ali okolje. e) izkušnjo prenesite v vsakodnevno okolje – kaj vse potrebujete pri načrtovanju neke aktivnosti, npr. izdelovanje plakata, organizacijo rojstnodnevne zabave itd. 27 5.3 ZAUPANJE 28 »Če sem videl dlje kot drugi, je bilo to zato, ker sem stal na ramenih velikanov.« Isaac Newton 5.3.1 ŠČEPEC TEORIJE ZAUPANJE Zaupanje vase, v družbo in svet kot varen prostor pridobivamo - enakovrednost: te nikakor ne smemo enačiti z enakoprav-prek življenjskih izkušenj. Te so najpomembnejše v času nostjo niti z enakostjo. V enakovrednem odnosu spoštuje- odraščanja, in sicer prek sporočil, ki jih pridobivamo o nas mo želje, potrebe in poglede vseh vpletenih v odnos. Ena- samih, naših zmožnostih, okolju in družbi. kovrednost tako izpolnjuje temeljno človekovo potrebo, da je viden, slišan in se ga jemlje resno; Odkar je John Bowlby pred približno 50 leti odkril pomen - integriteta: osebna integriteta kot osrednja vrednota navezanosti za otrokov razvoj, je v razvojni psihologiji nastopilo družinskega in družbenega življenja je vsota posameznikov- raziskovanje vplivnih oseb. Otrok je življenjsko odvisen od varne ih občutij, vrednot in razmišljanj ter spoštovanja do sebe in navezanosti svojih najbližjih. V prvih mesecih življenja je tako drugih. V življenju moramo po eni strani razviti sposobnost mati otroku ne le vir preživetja v biološkem pomenu, temveč zaznavanja svojih občutkov, za zavestno sprejemanje svojih tudi varen temelj v smislu zagotavljanja otrokovega občutka misli in vrednot, po drugi strani pa moramo (po)skrbeti za varnosti. V načinu odzivanja mati otroku pokaže svoja občutja, integriteto drugih: biti sposobni podoživeti občutja in raz- s katerimi je naravnana v odnosu do otroka. Ta je lahko varen položenje drugih, njihovih potreb in osebnih meja; in mati ravna sproščeno, zaupa v svoje veščine, se zna uglasiti z - avtentičnost: to je sposobnost, da smo iskreni in verodosto- otrokom in njegovimi potrebami, ob tem pa vpeljuje meje in red. jno izražamo sebe, ter je prvi pogoj za tri ključne dejavnike v Otrok se ob takem odzivu nauči, da je z materjo varno in da je življenju: za neposreden in topel stik z drugimi, za razvoj os- svet varen. Navezanost kot temeljna potreba, ki nas določa kot ebne avtoritete ter za prepoznavanje in reševanje različnih človeško vrsto, je splošno veljavna tako za otroke, odraščajoče sporov; kot odrasle. Skozi neko navezanost oblikujemo zaupanje ali - odgovornost: poleg družbene odgovornosti je izrednega nezaupanje vase in druge. pomena osebna odgovornost. Tudi otroci morajo prevze- ti odgovornost za vsa področja, za katera so kompetentni. V današnjih vzgojnih slogih staršev, velikem številu družin Vendar da bi otroke naučili prevzemati odgovornost, je nuj- zasledimo pomanjkanje navezanosti oziroma neodzivnosti ali no, da imajo pri tem zgled v odraslih (Juul 2009). neuglašenosti staršev glede na potrebe otroka, neodzivanje v medsebojni komunikaciji na otrokova sporočila. Če so starši odsotni (fizično in/ali psihično), otroci nimajo izkušnje varnega Mnogokrat je prav prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja pristanišča. Otrok ne zaupa sebi, svoji biti, svojim sposobnostim, nekaj, česar se odrasli v današnji družbi izogibamo. Prepogosto posledično s tem ne zaupa niti drugemu. In seveda se mu s prstom kažemo na drugega, kaj naj bi ta vse moral storiti, pridobljena izkušnja nevarnega pristana mnogokrat znova da bi se mi počutili bolje ali bi bilo delo opravljeno (psihologija potrjuje, saj se ujame v ciklični krog izkušenj. zunanjega nadzora). Pa vendarle, če sebe in druge dojamemo kot celoto, ki jo sestavljajo štiri komponente: mislim, čutim, In kje je naša vloga pri oblikovanju oz. preoblikovanju zaupanja? delujem in telujem, ugotovimo, da imamo nad vsako izbiro Šola kot izobraževalna ustanova, v kateri odraščajoči otroci svojega vedenja neposreden nadzor le mi sami. Zato se je preživijo večji del svojega časa, je veliko več kot le vzgojno-treba pri našem vedenju in delovanju iz psihologije zunanjega izobraževalna ustanova. Vsaka šola in vsak odrasli lahko nadzora preusmeriti na psihologijo notranjega nadzora ter se postane otrokovo varno pristanišče, če le deluje po načelu štirih nenehno spraševati: »Ali me bo to, kar nameravam storiti, z ključnih vrednot, ki nas lahko pripeljejo do bolj odgovorne in drugimi zbližalo ali razdvojilo? Ali me moje vedenje/delovanje bolj kakovostne družbe: vodi k cilju ali me od cilja oddaljuje? Ali moje vedenje/delovanje odnos podpira ali pa ga razdira?« 29 5.3.2 AKTIVNOST ZAME KROGI ZAUPANJA Ko jih naštejete in razporedite, ovrednotite, kaj je tisto pri njih, katero je tisto dejanje, ki pri vas v odnosu do njih spodbuja V spodnje koncentrične kroge napišite osebe, s katerimi ste zaupanje/nezaupanje. Ovrednotite tudi, kaj bi moralo biti po prepleteni in jim zaupate oziroma manj zaupate. Oseba, ki je vašem mnenju pri posamezniku drugače, da bi se vaše zaupanje bližje sredinskemu krogu, ki označuje vas, je vašega zaupanja do osebe povečalo, in kaj bi s tem pridobili. bolj vredna, če pa jo zapišete bolj oddaljeno od sredinskega kroga, pomeni, da ji tudi manj zaupate. Vajo ponovite z javnimi ustanovami, organizacijami in podjetji. POSAMEZNIKI (družina, prijatelji, sodelavci) Kaj bi potreboval za zvišanje zaupanja? Kaj lahko sam storim za to? JAZ ORGANIZACIJE (javne ustanove, nevladne organizacije, podjetja ... ) Kaj bi potreboval za zvišanje zaupanja? JAZ Kaj lahko sam storim za to? 30 5.3.3 AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED 3. AKTIVNOST: POVEZAVE Z UČNIM NAČRTOM: SVET ČUSTEV Predmet družba: sklopa ljudje v družbi, ljudje v prostoru in času. Cilj: ozaveščanje čustev in krepitev zaupanja vase. Predmet slovenščina: vrste besedil. Potek: a. otrokom razdelite liste formata A4. Papirje po pre- Predmet matematika: sklopi povezanost količin, deli celote, pog nejo na pol. Vsak otrok na zgornjo polovico zase mno žice, zbiranje in predstavitev podatkov, matematični pro- zapi še, nariše (ali nalepi) stvari, ki ga osrečujejo, blemi in problemi z življenjskimi situacijami. razveselijo, pomirijo …, na spodnjo stran pa stvari, ki ga žalostijo, jezijo, razdražijo …, Predmet likovna umetnost: sklop oblikovanje na ploskvi in b. otroci potem v paru (ali v manjših skupinah po tri do oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru. pet) drug drugemu predstavijo svoj kolaž doživljanj, c. pogovor se nadaljuje na temo doživljanj, čustev, odzivov in vedenj, d. vsak otrok si izbere, katero čustvo želi negovati in 1. AKTIVNOST: krepiti v naslednjih dneh, tednih ali mesecih, in ga zapiše na razpredelnico na plakat, Kot uvod v temo uporabite didaktičen material kartice pri hod- e. ko zase misli, da je svoj cilj dosegel, lahko svoje čustvo nosti in odgovorite na nekaj nedokončanih stavkov iz razdelka zapiše na listek in postavi na prostor na drevesu. Zaupanje. 2. AKTIVNOST: 4. AKTIVNOST: ZAUPAM SEBI IN DRUGIM PORTRET Cilj: krepitev samopodobe in zaupanja v razredu. Cilj: ozaveščanje, kaj potrebujemo, da lahko Potek: zaupamo. a. vsak učenec dobi nalogo, da zapiše pet svojih dobrih lastnosti. Med njimi najde eno, ki se začne na isto črko Potek: kot njegovo ime. S tem imenom se predstavi (sem a. izberite si neko osebo, ki pogumni Peter, iznajdljiva Irena …); otrokom pomeni voditelja b. igra zaupanja v parih: eden v paru zapre oči, drugi (npr. predsednik, župan, ravnatelj, razrednik …), ali pa ga vodi po prostoru brez uporabe besed samo z javno osebo, s katero se otroci srečujejo (npr. zdravnik, dotikom roke; nato zamenjata vlogi; zobozdravnik, trgovec, trener …), c. padec zaupanja v skupini: razred razdelite v dve b. v skupinah (tri do pet otrok) izdelajte portret izbrane ali tri skupine (do 10 učencev). Skupina tvori tesno osebe. Tehnika izdelave je prosta (plakat z izrezki iz povezan krog. Eden izmed učencev stopi na sredino revij, skulptura, pesem …) in prepuščena otrokom, in z zaprtimi očmi pade – skupina v krogu ga ujame c. vsaka skupina predstavi svoj portret in skupaj poglejte in si ga NEŽNO podaja. Igro igrate tako dolgo, da se v vsebinske podobnosti in različnosti med portreti. Iz- sredini zvrstijo vsi, ki si to želijo; postavite ključne lastnosti, ki vam pomagajo pri krep- d. sledi pogovor na temo, ali so se počutili varno, ali so itvi zaupanja do teh oseb. lahko zaupali drug drugemu, kaj potrebujejo, da si bodo bolje zaupali …? 31 5. AKTIVNOST: 6. AKTIVNOST: URADNI IN NEURADNI MOJA ŠOLA JE VARNA GOVOR Cilj: učenci z raziskovalnim delom razvijajo čut za odgo- Cilj: učenci se učijo uradnega govora. vornost, strpnost, ustrezno reševanje sporov in zau panje. Potek: Potek: a. pogovorite se z učenci, kaj je to zaupanje; a. z učenci se pogovorite o tem, ali se na šoli počutijo b. na kartončke napišite situacije, ki jih nato dva učenca varni; odigrata. Pomembno je, da vloge odigrata tako, da sta b. nekdo izmed učencev sproti zapisuje njihove odgovo- obe strani zadovoljni; re; c. na koncu se pogovorite o razlikah med uradnim in c. učence razdelite v tri skupine. Vsaka skupina dobi svoj neuradnim govorom ter kje uporabljamo vsakega listek s ciljno skupino: učenci, razrednik, ravnatelj ali izmed njih. šola. Vsaka skupina naredi akcijski načrt, kaj bi lahko osebe na listku (oni, razrednik, šola) naredile, da bi se Opomba: Zaupanje se v Viziji Slovenije povezuje z zau- vsi počutili varni; panjem v ustanove, uradne institucije. Ideja je v tem, da d. da bi dobili konkretne rezultate, lahko v nadaljevanju znamo razlikovati med pogovorom s prijatelji in pogovorom izdelate anketo za druge učence na šoli ali po posa- s predstavnikom uradne ustanove. meznih triletjih; e. anketo obdelajte in jo predstavite celotni šoli; SITUACIJSKI PRIKAZ RABE URADNEGA GOVORA f. akcijski načrt predstavite vodstvu šole in ga pozovite, naj ga vključi v pravila šolskega reda, vzgojni načrt 1. primer: knjižničarka in učenec: učenec pride v knjižnico šole ali hišni red; in knjižničarki pojasni, da potrebuje literaturo o zraku za g. otroci lahko na vidna mesta po šoli namestijo trans- izdelavo referata. Knjižničarka je zelo zaposlena s svojim parente, plakate, na katerih opozarjajo in spodbujajo delom. Učenec je v stiski, saj ne ve, ali mu bo uspelo nare- k strpnosti, vljudnosti, odgovornosti … diti nalogo. 2. primer: čistilka in učenec: učenec v učilnici pozabi delov- ni zvezek. Čistilko prosi, da mu odklene razred. Čistilka ga pomotoma zaklene v razred. DELAVNICA ZA RAZREDNO URO ZAUPANJE SITUACIJSKI PRIKAZ RABE NEURADNEGA GOVORA Cilj: učenci spoznajo, kaj pomeni zaupanje v širšem pomenu besede. 1. primer: prijatelja se dogovarjata, da bi šla na šolsko igrišče in skupaj igrala košarko. Ko je oseba A že na igrišču, Potek: oseba B sporoči, da bo zamudila. a. učence prosite, naj na listke napišejo čim več besed, ki jih povezujejo z besedo zaupanje; 2. primer: mama in otrok: otrok želi na praznovanje b. besede pritrdite na drevo vizije Slovenije; rojstnega dne povabiti pet sošolcev in nekaj sošolk. Mama c. sledi pogovor ob besedah. Pri tem je pomembno, da pozor- je v skrbeh, da bo otrok preveč in da bodo preveč glasni. nost usmerite na dojemanje odgovornosti vsakega posa- meznika za skupno dobro. Beseda zaupanje je tesno pov- ezana z odgovornostjo in sodelovanjem; d. učenci najboljše predloge nato še enkrat napišejo v obliki povedi in si zadajo cilj, da jih bodo v prihodnje upoštevali, npr. odgovoren bom, da bom redno delal domače naloge, odgovoren bom tako, da bom držal obljubo, če sem se s sošolcem nekaj dogovoril. Cilje zapišite v razpredelnico na drugi strani plakata; e. po nekem obdobju (mesec, dva) naredite evalvacijo. 32 33 5.4 KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE 34 »Modri in plemeniti si najbolj prizadevajo nabrati vedenje o samem sebi.« William Shakespeare 5.4.1 ŠČEPEC TEORIJE V mnogih pogledih gre tako otrokom kot odraslim v današnji Ljudje imamo dve vrsti vrednot: družbi veliko bolje, kot nam je šlo kadar koli prej. A ko imamo v mislih duševno in družbeno zdravje ter splošne življenjske - vrednote, h katerim težimo (ljubezen, sreča, varnost, moč, kompetence, dobimo pogubne podatke. Zloraba in odvisnost vpliv, avantura, priznanje …) – stanja, ki nam prinašajo za- sta v porastu, enako tudi število otrok, mladih in odraslih, dovoljstvo, ki so v psihiatrični obravnavi. Tudi število tistih, ki jemljejo - vrednote, od katerih bežimo, se jim poskušamo izogniti antidepresive, uspavalne tablete in druge izdelke, ki so vezani (frustracija, jeza, zavrnitev, fizična bolečina, razočaranje …) na psihosomatsko dobro počutje, je že katastrofalno veliko. – stanja, ki se jim poskušamo izogniti. Bolezen tega desetletja se imenuje depresija. Pa vendarle, če starše vprašamo, kaj si želijo za svoje otroke, Pozabljamo pa na to, da sta obe skupini vrednost sestavni je najpogostejši odgovor: srečo, zadovoljstvo, izpolnitev, veselje, del življenja in da bolj, ko se želimo nečemu izogniti, večjo zdravje, se pravi nekakšna pozitivna blagostanja. Kje in kaj se je moč ima nad nami. Zato je pomembno, da se zavedamo vseh zalomilo? Na tem mestu bi spregovorili o vrednotah. sestavnih delov življenja in se o njih pogovarjamo. Ključno je tudi zavedanje, da lahko vrednote načrtno spreminjamo, in Vrednote so gonilna sila v našem življenju, v nas se oblikujejo sicer tako, da se zavestno osredotočamo na nekatere stvari in stalno. Nanje vplivajo vsakodnevni dogodki, pogovori, izkušnje. področja našega interesa. V življenju smo se naučili, da dajemo oznake različnim ravnem bolečine in ugodja. Te oznake so tisto, čemur pravimo vrednote. Za različne ljudi imajo vrednote različen pomen. Različnim vrednotam smo določili neko raven pomembnosti, obenem pa jih povezali s čustvi. Naučili smo se vrednotiti čustva z različ ni- mi ravnmi intenzivnosti. V naši podzavesti in zavesti imajo raz- lično hierarhijo, kar nas vodi k vsakodnevnemu osredotočanju. 35 5.4.2 AKTIVNOST ZAME Ocenite svoje zadovoljstvo s spodaj naštetimi področji v tem trenutku. Za ocenjevanje uporabite lestvico od 1 do 5 (1 pomeni KOLO ŽIVLJENJA nezadovoljen, 5 pa zelo zadovoljen). »Življenje je kot vožnja s kolesom. PODROČJE OCENA ZADOVOLJSTVA Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati.« Zdravje (prehrana, telovadba, sproščanje …) Albert Einstein Premoženje (plača, prihranki, naložbe) Družina (partner, otroci, bratje, sestre, starši ...) Vezi (prijatelji, sodelavci, sosedje …) Vaš doprinos svetu (dobrodelnost, donacije, čas – organizacija, aktivna udeležba, pomoč …) Duhovnost (vera, meditacija, mirnost) Kariera in služba (napredovanje, denar, odnosi) Čas za zabavo in prosti čas (kultura, ples, razstave, lenarjenje, branje ...) V krožnem diagramu pobarvajte dele kroga glede na svoje trenutno 5 zadovoljstvo. čas za zabavo in zase zdravje 4 3 pr 2 emož 1 enje kariera in služba Moje podhranjeno področje je: t s d ___________________________________. o n 1 ru v ž o n i h u 2 a d Moje ključno spoznanje s slike kolesa je: 3 ______________________________________. 4 u t e v s 5 _______________________________________. k s o n i i z e v r p o d 36 5.4.3 AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED 2. AKTIVNOST: POVEZAVE Z UČNIM NAČRTOM: BINGO Predmet družba: sklopa ljudje v družbi, ljudje v prostoru in času. Cilj: Predmet slovenščina: sklop razvijanje zmožnosti dopisovanja. Potek: a. otroci dobijo delovni list Bingo in pisalo. Predmet matematika: sklop zbiranje in predstavitve podatkov. b. ko daste znak, otroci hodijo po razredu in sošolce sprašujejo na podlagi trditev iz tabele. Ko najdejo ne- Predmet naravoslovje in tehnika: vsebine skrb za zdravje (izvor koga, ki dela tisto, kar piše v kvadratku, se mu ta pod in pridelava hrane), odgovornost za lastno zdravje, pojavi, snovi tisto trditev podpiše. Tako zbirajo podpise sošolcev v v naravi in človek. okenca in tisti, ki prvi zapolni vsa okenca s podpisi, zakliče BINGO in igra se konča; Predmet šport: vsebine ogrevalnih in raztezalnih vaj. c. pogovorite se o tem, kje so hitro našli podpise in kje so ostala prazna polja; d. poglejte, kdo v razredu je na primer že naredil ptičjo hišico ali ve tri šale (in lahko eno pove sošolcem). 1. AKTIVNOST: Kot uvod v temo uporabite didaktičen material kartice prihodnosti in odgovorite na nekaj nedokončanih stavkov iz razdelka Kakovostno življenje. 3. AKTIVNOST: MOJE KOLO Cilj: učenci ozavestijo, kaj dela njihovo življenje kakovostno. Potek: a. učenci dobijo delovni list Moje kolo ter vanj vpišejo, kaj vsakodnevno, tedensko, mesečno delajo za zdrav- je, zadovoljstvo, odnose in zdravje, b. v vsako področje napišejo najmanj tri aktivnosti, c. pogovorite se o tem, na katero izmed področij so na- jbolj ponosni. 37 BINGO Rad pomaga. Enkrat na dan je Rad plava. Igra instrument. Rad je v gozdu. sadje. Se rola. Športno je aktiven Zna narediti stojo. Rad ustvarja. Ima najboljšega prijatelja/ trikrat na teden. prijateljico. Ima domačo žival. Pozna svoje sosede. Všeč so mu tuji jeziki. Ve vsaj tri dobre šale. Danes se dobro počuti. Ima svojo rastlino. Ima svojo rastlino. Je že naredil ptičjo hišico. Delovni list KOLO ŽIVLJENJA ZA ZADOVOLJSTVO ZA VJE ZN DRA A Z N A JE Z E S O N D O A Z Delovni list 3. AKTIVNOST: d. dogovorite se za ogled, e. naredite vizijo pridobivanja energije za šolo oziroma MOŽGANI TELOVADIJO načrt ohranjanja pitne vode in to predstavite vodstvu šole in drugim učencem. Cilj: učenci aktivno skrbijo za svoje zdravje. Potek: a. pred poukom ali po potrebi med poukom namenite ob 5. AKTIVNOST: odprtem oknu ali v prezračenem razredu nekaj minut za raztezalne vaje in za vaje za možgane: MMMM, DOMAČE! b. Primeri vaj: Cilj: razvijanje krožnega gospodarstva z vključevanjem Spletne povezave: - https://youtu.be/afMOUmOynRI lokalnih naravnih in človeških virov. - https://youtu.be/IkoLnx4mJHA - www.braingym-slovenija.si/index.html - www.braingym-slovenija.si/4.2/index.html Potek: - www.os-antonajanse.si/index.php/dejavnosti/brain-gym a. pogovorite se o pomenu zdrave prehrane ter prednos- - www.braingym.com/index.html tih lokalne in domače pridelave hrane, - www.kinesiologyshop.com/eqeduk3.htm - www.braingym.com.au/Brain-Gym-Music-and-Movement-scc220.html b. pri vodji prehrane se pozanimajte, od kod šola prido- - www.braingym.com.au/Brain-Gym-Music-for-encouraging-young- biva hrano, ki se zaužije med malico in kosilom, children-to-complete-Brain-Gym-movements-scp688.html - www.braingym.com.au/rs/17/sites/313/user_uploads/File/ c. raziščite, ali so v bližini šole lokalni pridelovalci hrane, Audio/01%20Guitar.wma ki bi šoli lahko dobavljali hrano za šolsko malico (sad- Literatura: je, zelenjava, mlečni izdelki …), Dennison E. Paul in Gail E. Dennison. 2007. Telovadba za možgane. d. povežite se s pristojnimi institucijami glede možnosti Ljubljana: Rokus Klett. izvedbe projekta, (Sprostilne vaje se lahko izvajajo pred preverjanji in ocenjevanji ali e. zberite predloge za izboljšave v skladu s priporočili pred drugimi dogodki, ki so za učence stresni.) glede uravnotežene prehrane (pripravite svoj tedens- ki jedilnik) in jih predstavite vodji šolske prehrane in vodstvu šole. 4. AKTIVNOST: OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN PITNA VODA 6. AKTIVNOST: (Izvedba je možna kot dan DIVJA ODLAGALIŠČA dejavnosti.) in CENTRI PONOVNE UPORABE Cilj: učenci spoznajo pomen pit ne vode in obnovljivih virov ener gije Cilj: učenci ugotovijo (sončna, vodna, biomasa, vetrna, biogorivo, geo termalna onesnaževalce prsti, vode, zraka v domačem kraju in energija) ter njihov pomen za prihodnost človeštva. posledice onesnaževanja za življenje živih bitij. Spoznajo možnost ponovne uporabe. Potek: a. raziščite prednosti obnovljivih virov energije; Potek: b. pozanimajte se o načinu ogrevanja na šoli, poiščite a. učenci raziščejo možna divja odlagališča ali druge najbližji obnovljivi vir energije v okolici, pozanimajte načine onesnaževanja v svojem kraju (divja odlag- se, iz katerega vodnega zajetja dobivate pitno vodo, ališča, kurjenje na prostem, odplake, svetlobno izberite najbolj zanimivo ali v lokalnem okolju dosto- onesnaževanje …), pno organizacijo in se poskušajte dogovoriti za ogled b. svoje ugotovitve zapišejo, fotografirajo in posnamejo, in strokovno vodenje, c. ugotovitve predstavijo v razredu in jih lahko pošljejo c. učenci sami napišejo prošnjo ali dopis za ogled, pri pristojnim organom, čemer so pozorni na ključne podatke, oblikovne in d. organizirajo lahko čistilno akcijo in predlagajo možne jezikovne značilnosti, rešitve za čistejše okolje, 40 e. pozanimajo se o tem, kako se predelujejo odpadki v njihovem kraju in ali v bližini obstaja center ponovne uporabe, f. če je mogoče, obiščite tovrstni center; vsak učenec la- hko v center prinese eno stvar, ki je ne potrebuje, g. pogovorite se o pomembnosti predelav odpadkov in ponovne uporabe odrabljenih stvari, h. skupaj razmišljajte, kaj bi lahko predelali in znova up- orabili (npr. izdelava torbe iz starega džinsa); naredite akcijski načrt, kako boste predelane izdelke uporabili, i. predelane izdelke prodajte na novoletnem sejmu in hkrati ozaveščajte druge otroke in njihove starše. DELAVNICA ZA RAZREDO URO DRUŽBENA BLAGINJA Cilj: učenci razumejo pomen trajnostnega razvoja s poudarkom na krožnem gospodarstvu. Potek: a. učitelj razloži pojem družbena blaginja, b. učenci na listke napišejo besede, ki si jih predstavljajo ob razlagi, npr. hrana, voda, soline, zrak …, c. listke pritrdite na drevo vizije Slovenije, d. sledita pogovor in argumentiranje napisanih besed, e. naredite načrt, kako boste sami pripomogli k trajnostnemu razvoju, f. vsak otrok svojo zavezo zapiše na plakat v razpredelnico. 41 5.5 IDENTITETA 42 »Biti odrasli, kot smo zdaj mi, se spominjati preteklosti, objeti čas, ko smo bili otroci, je vznemirljivo. Še bolj vznemirljivo pa je vedeti, da smo postali takšni odrasli, kakršni smo si želeli biti kot otroci – temu resnično lahko rečemo življenjska izpolnitev.« Walt Disney 5.5.1 ŠČEPEC TEORIJE Samospoštovanje in samovrednotenje V življenju se nenehno sprašujemo, kdo smo, komu pripadamo, Človek se spoštuje, ko si priznava lastno vrednost in ugled kot kaj je smisel našega življenja, našega bivanja, k čemu enkratno človeško bitje. Verjame, da sta njegovo življenje in on stremimo, v čem smo dobri idr. Odgovori na ta vprašanja nam sam nekaj posebnega, enkratnega in neprecenljivega. Sebe dajo podobo o nas ter se kažejo v naših vrednotah, stališčih, obravnava s prepričanjem, da ima pravico do sreče, uspeha, čustvenem doživljanju in vedenju. Med najpomembnejše prijateljstva, spoštovanja in ljubezni. Ima zaupanje vase in v sestavine človekove samopodobe Musek (1995, 46) uvršča drugega, da bo izpolnil svoje najgloblje potrebe, pričakovanja tiste identitete, ki »/…/ zadevajo najpomembnejše vloge ter in cilje. Ne počuti se manjvrednega ali večvrednega identifikacije v življenju posameznika – spolna identiteta, (enakovrednost), je zadovoljen in se dobro počuti v svoji koži, generacijska identiteta, družinska identiteta, poklicna kar je nujen pogoj za polno in zadovoljno življenje. Otrok identiteta, narodnostna identiteta«. Identiteta je torej proces samospoštovanje gradi iz spoštovanja, ki mu ga izkazujejo zanj iskanja samega sebe na več življenjskih področjih na podlagi pomembni odrasli, in s poistovetenjem z zgledi, kako si odrasli doživljanj in izkušenj. In kako sploh opredelimo samopodobo, spoštovanje izkazujejo med seboj. samospoštovanje in samozavedanje, ki se razvijajo glede na identiteto? Kadar je samospoštovanje šibko, povzroča pomanjkanje, občutek praznine, ki jo poskuša posameznik zapolniti z nečim Samopodoba je naša predstava o tem, kaj mislimo, da smo. Je od zunaj. Ta zunanji nadomestek človeku zagotovi le začasen posameznikovo doživljanje samega sebe, množica odnosov, ki občutek zadovoljitve in zapolnjenosti. Ker je občutek le začasen, jih posameznik zavedno ali nezavedno vzpostavlja do samega človek čedalje pogosteje posega po zunanjih oprijemkih, ki ga sebe: je celota prepričanj, predstav, stališč, potez, lastnosti, lahko pripeljejo do raznih oblik zasvojenosti, nikakor pa mu ne mnenj in drugih psihičnih vsebin, ki jih pripisujemo samemu omogočijo zadovoljivega in polnega življenja. sebi. Je vse tisto, kar mislimo o svojih lastnostih, svojih uspehih in neuspehih. Je tudi to, kako mislimo, da nas vidijo drugi. Z Samovrednotenje je odvisno od dveh primerjav: notranjega drugimi besedami, samopodobe ne oblikujemo le v skladu z (naši uspehi v primerjavi z našimi ambicijami) in zunanjega lastnimi potenciali in lastnostmi, temveč se vidimo tudi skozi (naši uspehi v primerjavi z uspehi in dosežki drugih). Če človek oči drugih, torej je slika o nas večinoma takšna, kakršno so nam svojo vrednost gradi le na svojih uspehih, je negotov, počuti vcepili pomembni odrasli v našem otroštvu in odraščajočem se manj vrednega. S tem občutkom se ljudje spoprijemajo na obdobju. dva načina: eni se zatečejo v mazohistično vlogo nemočne žrtve (začnejo se izogibati izzivom in trudom, razloge za svoje Prepričanje, ki ga imamo o sebi, močno določa, kakšni bodo neuspehe prepisujejo okoliščinam ali drugim ljudem), drugi pa naši odnosi z drugimi, ali bomo v svojem delu uspešni in kaj se izjemno trudijo prikriti občutek manjvrednosti, tako da se bomo v življenju dosegli. Človek z zdravo samopodobo: pretirano angažirajo in se trudijo za dosežke, a le za tiste, ki jih potem opazijo drugi (nenehno iščejo načine, da bi bili opaženi - si postavlja visoke, a dosegljive cilje in je v življenju us- in pohvaljeni). pešnejši, - se bolj konstruktivno spoprijema s težavami, - lažje razvija in ohranja zdrave in vzajemno zadovoljive odnose ter je bolj pripravljen sodelovati, - je bolj neodvisen in avtonomen, saj ne potrebuje nenehnega nadzorovanja drugih, - je bolj pogumen, bolj radoveden in ima veselje pri spopri- jemanju z novimi izkušnjami in izzivi. 43 Samozavest pomeni občutek sposobnosti. Samozavestni Samospoštovanje in samozavest sta različna, a povezana smo, ko verjamemo vase, ko smo notranje naravnani tako, da koncepta: če ima posameznik dobro samospoštovanje, ima zaupamo v lastne sposobnosti, odlike in presojo. Samozavest s samozavestjo le redkokdaj težave. Obratno ne velja. Močna nam daje pogum, da se spoprijemamo z življenjskimi izzivi. samozavest človeka ne navdaja z večjo mero samospoštovanja. Resnična samozavest se ne gradi na podlagi tega, kar zmoremo, Če ima človek občutek, da je za različne stvari sposoben, to še temveč na notranji sposobnosti, da lahko naredimo, kar si ne pomeni, da je v sebi in s seboj zadovoljen. Zunanji dosežki želimo. Temelji na zaupanju vase in na rezultatih, ki jih bomo nikoli ne morejo biti edini temelj za občutek lastne vrednosti. dosegli ali ne bomo dosegli. Samozavesti ljudje se spoprijemajo z izzivi kljub morebitnemu neuspehu in/ali morebitni zavrnitvi. Neuspehe vidijo kot priložnost za učenje. Samozavestni ljudje lažje sklepajo prijateljstva, so srečnejši v ljubezni, izpolnjujejo zadane cilje in so bolj zadovoljni v življenju. 5.5.2 AKTIVNOST ZAME Tako kot nas v osrčju babuške čaka njena srčika, tako je tudi v vsakem posamezniku njegov zaklad. Kakšen je vaš zaklad? VEDENJE KOMPETENCE PREPRIČANJA IDENTITETA POSLANSTVO Kaj delaš? Kaj znaš? V kaj verjameš? Kdo si kot poklicna Čemu, s kakšnim vloga? namenom si tu? Kaj počnem, kako se Kaj znam, kaj zmorem, V kaj verjamem, v vedem, kako ravnam v katere veščine, kaj sem prepričan v Kakšen je moj Čemu obstajam, kakšen dani situaciji? znanja, kompetence bi dani situaciji, kaj je temeljni občutek smisel ima to, da sem potreboval za ustrezno pomembno zame, katere kot ta vloga; kakšen v tem poklicu, kaj me ravnanje; s čim sem misli me podpirajo pri želim biti v tej vlogi navdihuje za to vlogo …? opremljen za ravnanje v vsakdanjem ravnanju in …? različnih situacijah? delovanju …? Korthagenov čebulni model (2004) prilagojen na babuško. 44 5.5.3 AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED 2. AKTIVNOST: POVEZAVE Z UČNIM NAČRTOM: TO SEM JAZ Predmet družba: vsebine Slovenija – lega in značilnosti, Cilj: spodbuditi otroke, da razmišljajo o sebi. zgodovinski razvoj, država Slovenija, prostorska orientacija in kartografija. Potek: a. otrokom skopirajte delovni list To sem jaz in jih Predmet slovenščina: vsebine in sklopi oblikovanje in razvijanje povabite, naj ga izpolnijo in okrasijo (pobarvajo, po- zavesti o jeziku, narodu in državi, razvijanje zmožnosti pogo- lepijo …) in se pri tem ne podpišejo; varjanja, razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih ne ume- b. naredite razstavo in njihove izdelke nalepite na steno tnostnih besedil, razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti, učilnice. Vsi skupaj stopite pred razstavo in poskuša- jezikovni izrazi. jte s posameznega obraza razbrati, za katerega izmed sošolcev gre; Predmet matematika: vsebini deli celote, zbiranje in predstavitev c. pogovorite se o tem, ali ste zvedeli kaj novega o sošol- podatkov. cih, zakaj je pomembno, da se dobro poznate itd.; d. na koncu se avtorji izdelkov podpišejo, nad razstavo Predmet glasbena umetnost: sklopa izvajanje slovenske pa dodajte naslov To smo mi!. ljudske glasbe ter petje, igranje in poslušanje glasbe slovenskih pokrajin. Predmet likovna umetnost: sklopa oblikovanje na ploskvi in oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru. 3. AKTIVNOST: DRUŽINSKO DREVO Cilj: spoznavanje lastnih družinskih korenin. 1. AKTIVNOST: Potek: a. pogovorite se o tem, kaj je to družinsko drevo, Kot uvod v temo uporabite didaktičen material kartice pri hod- b. učencem skopirajte delovni list “Družinsko drevo” - nosti in odgovorite na nekaj nedokončanih stavkov iz razdelka skopirajte delovni list Družinsko drevo, učenci nariše- Identiteta. jo svoje družinsko drevo in pri tem zajamejo vsaj tri generacije, c. aktivnost lahko nadaljujejo doma ob pomoči staršev, d. družinsko drevo je uvod v raziskovanje, od kod pri- hajajo priimki, kaj ti pomenijo, kako so se razvijali in temu podobno, e. s sošolci podelite zgodbe in zanimivosti priimkov in prednikov. 45 TO SEM JAZ O čem najraje razmišljam? Kaj najraje gledam / vidim? Kaj najraje poslušam/ slišim? O čem najraje govorim? Kaj mi najlepše diši? Delovni list DRUŽINSKO DREVO Delovni list 4. AKTIVNOST: 5. AKTIVNOST: SLOVENSKO KEPANJE BODI ZNANA SLOVENSKA OSEBNOST Cilj: spoznavanje Slovenije v zanimivi in gibalni igri. Cilj: učenci spoznajo preteklost in življenje znanih in uspešnih Potek: Slovencev v različnih časovnih obdobjih. a. vprašanja o Sloveniji napišite na večje liste (npr. format A4) in liste zmečkajte v kepe; Potek: b. razred se razdeli v dve skupini, ki sta razdeljeni s črto a. učence razdelite v štiri skupine. Vsaka skupina pome- (vsaka skupina ima svoj del razreda/igrišča/prostora). ni eno zgodovinsko/literarno/umetnostno obdobje. Iz Skupini si določita ime in vsaka skupina dobi enako vsakega obdobja si izberejo znano pomembno slov- število kep (vprašanj). V ozadju igra glasba in za čas ensko osebnost, npr.: glasbe se skupini med seboj kepata; b. srednji vek: karantanski knez, celjski grof c. ko glasbo ugasnete, tista skupina, ki ima več kep na c. protestantizem: Primož Trubar, svojem polju, odgovarja na vprašanja (učenci razprejo d. romantika: France Prešeren, pet kep, preberejo vprašanja in odgovorijo nanje); e. sodobnost: izberejo znanega športnika, politika, glas- d. skupina za vsak pravilni odgovor dobi eno točko; benika, slikarja, znanstvenika, gospodarstvenika …; e. vprašanja (kepe), na katera so učenci odgovorili, se f. učenci v skupinah raziščejo življenje te osebe, poseb- izločijo iz igre; nosti, pomen za Slovence. Podatke iz življenjepisa f. igro nekajkrat ponovite, dokler ne ostane le nekaj zapišejo kot opis v prvi osebi; kep ali nobena (kepe ostanejo le, če na vprašanja ne g. sledi zgodovinsko srečanje vseh štirih oseb, ki se dru- odgo vorijo) ga drugi predstavijo. g. zmaga tista skupina, ki je na več vprašanj odgovorila pravilno. Različica igre: otroci sami za drugo skupino pišejo vpra- šanja, vezana na snov, ki jo obdelujete. Pravila otrokom, 6. AKTIVNOST: kako bo igra potekala, razložite šele, ko so vprašanja napisana. TURISTIČNA ZANIMIVOST Predlogi za vprašanja ali naloge: Naštej pet slovenskih pesnikov. Cilj: učenci razumejo, Naštej pet slovenskih slikarjev. kaj vpliva na gospodarski razvoj kraja, ko raziščejo Naštej pet slovenskih glasbenikov pop glasbe. naravno in kulturno dediščino svojega kraja. Naštej pet slovenskih glasbenikov narodno-zabavne glasbe. Potek: Naštej pet slovenskih smučarjev. a. učenci se razdelijo v skupine po interesu; Naštej pet slovenskih nogometnih klubov. b. vsaka skupina razišče zanimivosti domačega kraja iz Naštej pet slovenskih rokometašev. različnih vidikov (kulturni, zgodovinski, socialni, gos- Naštej vsaj pet športnikov, ki dosegajo vrhunske rezultate podarski …), s katerimi bi privabili turiste v svoj kraj; v individualnih športih (plezanje, kolesarstvo, plavanje …). c. ob strokovni literaturi, spletnih informacijah, arhivih, Naštej države, ki mejijo na Slovenijo. intervjujih občanov sestavite turistični vodič svojega Kdo je napisal slovensko himno? kraja. Ta je lahko v obliki knjižice, krajšega filma ali Koliko verzov ima slovenska himna? plakata; Kdaj se je Slovenija osamosvojila? d. zamisli predstavite predstavnikom občine ali turis- Naštej slovenske državne praznike. tičnega društva. Naštej slovenske regije. Naštej tri jedi, ki so značilne za Prekmurje. Naštej tri slovenske reke in skozi katera mesta tečejo. Opiši gorenjsko narodno nošo. Kako se imenuje morje, katerega del je tudi Piranski zaliv? Naštej pet večjih mest Slovenije. Naštej pet vasi Slovenije. 48 7. AKTIVNOST: 9. AKTIVNOST: MOJA VIZIJA SLOVENIJE KULTURNA DEDIŠČINA Cilj: učenci okrepijo zavedanje o Cilj: učenci spoznajo slovensko strateških prednostih naše države in kulturno dediščino. jih znajo vizualizirati v prihodnost. Potek: Potek: a. učence razdelite v skupine in vsaka od skupin dobi v a. z učenci se pogovorite o tem, kako si predstavljajo, da raziskovanje enega od naslednjih predmetov: pisan- bo leta 2050 v Sloveniji, ica, idrijska čipka, suha roba, vaška situla, piščal iz b. nato vsakdo napiše spis, nariše strip, naslika sliko z kosti jamskega medveda; naslovom Piše se leto 2050 v Sloveniji in jaz sem …, b. učenci poiščejo v literaturi podatke in zgodbe o zgo- c. naredite razstavo, učenci, ki to želijo, preberejo svoj raj naštetih predmetih, na podlagi literature zapišejo spis itd., opis predmeta in poiščejo, kje se predmet pojavlja; d. spise lahko objavite v šolskem ali lokalnem glasilu, c. projekt nadgradite likovno – ustvarjalno: učenci pri e. pogovorite se o tem, kaj lahko storim že danes, da bo likovni umetnosti z belo tempero in s tankim čopičem Slovenija leta 2050 takšna, kot si želite. na risalni list naravne barve naslikajo idrijski prtiček, lahko izdelajo skledo/vaško situlo iz gline ali das mase ter jo okrasijo z idrijsko čipko, od doma prinesejo trdo kuhano jajce in okrasijo svojo pisanico; d. učenci opis predmetov predstavijo kot govorni nastop 8. AKTIVNOST: na podlagi izdelkov, plakata, miselnega vzorca, pro- jekcije, tabele. LJUDSKI OBIČAJI Cilj: učenci z opisom ljudskega običaja spoznajo kulturno de- 10. AKTIVNOST: diš čino. KOKOŠKA (možna Potek: izvedba kot dan a. z učenci se pogovorite o dejavnosti) slovenskih ljudskih običajih v posameznih pokrajinah, Cilj: učenci spoznajo b. izberite en običaj (kurento- obliko Slovenije, njene vanje, Gregorjevo, Jurjevan- sosednje države, naravne značilnosti pokrajin ter je, Škoromati …) in opre- povezanost in soodvisnost Slovenije z drugimi državami delite običaj, ki je značilen (promet, komunikacija, dobrine). za vaš kraj, c. v literaturi raziščite običaj Potek: iz različnih vidikov: glasbenega, sociološkega, et- a. na plakatu Vizije Slovenije si oglejte obliko Slovenije, nološkega, geografskega in zgodovinskega, določite strani neba, sosednje države in glavno mesto; d. običaj večplastno predstavite: z zemljevidom, pred- b. ob zemljevidu Evrope ali sveta določite lego Slovenije; stavitvijo plesa, hrane, obleke, izdelavo ljudskega in- c. v skupinah na velik šeleshamer narišite obliko Slo- strumenta, ljudskimi plesi in rajalnimi igrami. venije. Ob zemljevidu s tehniko kaširanja naredite relief Slovenije in ga ustrezno pobarvajte. V nastali re- liefni zemljevid vrišite državno mejo, večje reke, glav- no mesto, nekatera večja mesta, prometnice, najvišjo goro, pristanišče Koper, letališča …; d. izdelke lahko razstavite na šoli ali v domačem kraju. 49 11. AKTIVNOST: DELAVNICA ZA RAZREDNO URO LEPOTE SLOVENIJE JEZIK – POZOR! Cilj: učenci z anketo zberejo Cilj: oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu in državi. podatke o tem, kaj nam je v Sloveniji všeč. Potek: a. dejavnost poteka s plakatom Vizije Slovenije, Potek: b. učenci iščejo besedno družino glede na dani koren, ki je a. učenci na liste zapišejo odgovor na vprašanje Kaj ti je pritrjen na sredino plakata, v Sloveniji najbolj všeč?, c. besede zapišejo na listke, ki jih pritrdijo na plakat okrog ko- b. listke z odgovori pritrdijo na tablo, rena, c. na podlagi odgovorov sestavite kategorije (naravne d. možni koreni besed: -dom-, -slo-, -ljub-, -govor-, -držav-. značilnosti, kulturne značilnosti, ljudje …), d. rezultate prikažite z različnimi prikazi (preglednica, vrstični prikaz, stolpčni prikaz, tortni prikaz), rezultate Cilj: učenci spoznavajo vlogo slovenščine v svojem življenju, lahko predstavite v obliki delov celote (ulomki), okoliščine njene rabe in znanje o njem. e. o dobljenih rezultatih izvedite pogovor in kritično os- mislite podatke. Potek: a. učenci naredijo raziskavo o pravilni/nepravilni rabi slovenščine v vsakodnevnem življenju, b. učenci spremljajo in evidentirajo napačno rabo slovenščine v pogovornem jeziku (doma, v šoli, na cesti, na obisku, v 12. AKTIVNOST: trgovini …), c. po dogovorjenem časovnem obdobju (en mesec) v razredu DVOJINA – POSEBNOST SLOVENŠČINE predstavijo svoja opažanja, mnenja o tem, d. v razredu izsledke raziskave predstavijo v poljubni obliki Cilj: učenci ustrezno uporabljajo dvojino v pisnem in (knjižica, plakat, prosojnice …), ustnem sporazumevanju. e. izsledke raziskave lahko predstavijo javnosti v svojem kraju (knjižnica, občina, lokalni radio, lokalna televizija, časopis Potek: …) in s tem opozorijo na pravilno rabo slovenščine. a. ponovitev števil v slovenščini, b. pomen ustrezne rabe dvojine, c. učitelj predstavi učencem nekaj primerov nepravilne rabe dvojine (S prijateljicama sma šle v kino. Oče in jaz smo šli na morje.), d. učenci v parih zapišejo zgodbo, v kateri sta udeleženi dve osebi, e. zgodbe predstavijo, drugi učenci vrednotijo pravilno rabo dvojine. 50 51 6. ZAMISLI ZA DOGODEK 52 »Vizija brez delovanja je le sanjarjenje, delovanje brez vizije le kratkočasenje. Delovanje, podprto z vizijo, pa lahko spreminja svet!« Joel Arthur Barker NAČRTOVANJE DOGODKA Tako opredeljeni cilji se v angleščini znani s kratico SMART (specific, measurable, achieveable, relevant, timed), to pa v Načrtovanje je postopek, v katerem slovenščini izrazimo kot pameten. se na podlagi izraženih pričakovanj in potreb udeležencev pripravi načrt Natančno določen cilj odgovarja na vprašanje, katero konkretno, za izvedbo dogodka. V tem procesu jasno opisano končno stanje želimo doseči. se opredelijo cilj in namen dogodka, urnik, vsebina, predvidijo se tudi Podvprašanja pri določanju cilja so lahko na primer: metode dela. Ta je kot osnova, na - Kaj je in kaj ni bistveno? podlagi katere se dogodek tudi izvede. - Je cilj zapisan kratko in preprosto? - Kateri izdelki bodo nastali? Večino načrtovalnih postopkov sestavljajo: - Kdo bo izdelke naredil? - ugotavljanje trenutnega stanja, - razmišljanje o tem, kaj bi sploh radi dosegli, Merljiv cilj odgovarja na vprašanji kot na primer, kolikšen delež - dogovori o tem, kako se bo to doseglo. rezultata bo pomenil, da je cilj dosežen, in kaj je za nas dovolj in kaj ni?. NAMEN IN CILJ DOGODKA Podvprašanja pri določanju merljivosti cilja so lahko na primer: Z namenom in ciljem natančneje opredelimo spremembe, ki jih - V katerih merskih enotah bo rezultat izražen? želimo s posameznim dogodkom doseči, naj gre za spremembe - Kdaj bo cilj delno dosežen? pri udeležencih, v ožjem ali širšem okolju. - Kdaj bo cilj v celoti dosežen? Namen seže dlje v prihodnost in niti ni tako izražen, da bi ga z dogodkom lahko dosegli. Namen odgovarja na vprašanje, Dosegljiv cilj odgovarja na vprašanje, ali je v danih okoliščinah čemu pripravljamo ta dogodek. Kljub temu lahko že v procesu cilj sploh mogoče doseči. pri udeležencih ugotavljamo spremembe, ki se lahko kažejo v novih znanjih, veščinah, medsebojnem sodelovanju, reševanju Podvprašanja pri določanju dosegljivosti cilja so lahko na posameznega problema, motivaciji … primer: - Ali si lahko predstavljate, kako bi cilj dosegli? Pri zastavljanju in zapisovanju namenov je treba paziti, da se - Ali smo že kdaj videli, da je bil podoben cilj v podobnih oko- namen ne zastavi preširoko, saj se bo težko konkretiziral v cilje. liščinah dosežen? Preozko opredeljeni nameni pa hitro postanejo podobni ciljem. - Katera so tveganja, ki lahko preprečijo doseganje cilja? Cilj je natančneje zapisan in zato lahko takoj po izvedenem dogodku vemo, ali smo cilj dosegli ali ne. Cilj tako odgovarja Ustrezen cilj odgovarja na vprašanji kot na primer, ali cilj ustreza na vprašanji kot na primer, kaj konkretno želimo z dogodkom potrebam udeležencev in ali je v skladu z namenom dogodka. spremeniti in kaj se bo ob koncu tega dogodka spremenilo. Tako cilj postane konkretizacija namena. Konkreten cilj je tak, Podvprašanje za ustreznost cilja je lahko na primer: katerega doseg je lahko preveriti. Cilj se lahko preveri, če je: Ali zapisani cilji dajejo dovolj veliko gotovost, da bomo z njihovo - natančno določen, uresničitvijo prispevali k uresničitvi namena? - merljiv, - dosegljiv, Časovno omejen cilj odgovarja na vprašanji kot na primer, kdaj - ustrezen in bo cilj izpolnjen in kdaj ga bomo preverili. - časovno opredeljen. 53 Opredeljeni cilji naj določajo to, kar želite na koncu vrednotiti. - Organizirajte kampanjo, v kateri privezujete pentlje na Če želite izboljšati medsebojno sodelovanje ali se naučiti nove drevesa in na njih sporočate svoja sporočila. veščine, naj bodo taki tudi cilji. Če želite v okolju doseči neko - Uprizorite igro ali organizirajte ulično gledališče o svoji temi spremembo, naj bodo cilji usmerjeni vanjo. – z občinstvom se pogovorite o načinih ukrepanja. - Uprizorite lutkovno predstavo. V vsakem procesu se vendarle dogajajo spremembe, čeprav - Napišite pesem o svoji temi – poskusite prepričati slavno niso zapisane. Tudi na te spremembe je treba biti pozoren (npr. osebo, da jo posname! pri učencih sta se z izvedbo nekega dogodka pridobivanja novih žog povečala empatija in medsebojno sodelovanje). Otroke je treba v procesu opozoriti tudi na vsak napredek, izboljšavo. Trudite se spremeniti zakone! - Lokalne in državne predstavnike poskušajte prepričati, Pri opredelitvi ciljev lahko izberete dovršno ali nedovršeno da slišijo vaše predloge. obliko glagola (bomo zgradili ali bomo gradili). Pri dovršnih - Trudite se za sodelovanje otrok v otroških parlamentih, glagolih se bo nekaj zgodilo, kar boste lahko v nekem trenutku na občinskih sestankih … tudi preverili, vezani so na rezultat. Pri nedovršni obliki glagola pa se opisuje proces in je tako vezan na metodo. V taki obliki opredelitve cilja odrasli le pripravijo okolje, udeleženci pa sami Evidentirajte svoje delo! prevzemajo odgovornost za delovanje (Cepin in drugi 2014). - Fotografirajte ali posnemite videoposnetek svojega projek- ta. - Pripravite razstavo fotografij. - Pišite dnevnik o svojem delu. NEKAJ ZAMISLI, KAKO LAHKO OTROCI - Zbirajte citate/pričevanja podpornikov svoje zamisli. POSTANEJO SEMENA SPREMEMB Spoznajte več! Pozanimajte se! Uporabite medije! - Raziščite temo, ki vas zanima, v spletnih in tiskanih medijih. - Ustvarite javne oglase, ki se lahko predvajajo na lokalni tele- - Oblikujte vprašalnike za otroke in/ali odrasle v svoji skupno- viziji ali po radiu. sti o njihovih izkušnjah. - Ustvarite spletno stran, na kateri lahko oglašujete svoja - Naredite intervjuje z relevantnimi posamezniki. dejanja. - Ustvarite skupino na Facebooku. - Filmček objavite na Youtubu. Delite zamisli! - Za lokalni časopis napišite članke – vključite pričevanja - Poiščite druge otroke in odrasle …, ki se ukvarjajo s to tem- otrok. atiko – oblikujte mrežo, da postane vaš glas močnejši. - Ustvarite šolsko revijo o svoji temi … - Poiščite nevladne in druge organizacije v lokalnem okolju, ki se zanimajo za to tematiko, in sodelujte z njimi. - Oblikujte letak, časopis, knjižico in to delite z drugimi otroki na šoli ali v lokalnem okolju. Ozaveščajte druge! - Pustite ozaveščevalna sporočila na javnih prostorih – v knjiž- nicah, nakupovalnih centrih, na avtobusnih ali železniških postajah … - Oblikujte izjavo ali zaobljubo na svojo temo – pripravite starše, učitelje, osebje, ki uveljavlja zakone, in lokalne pred- stavnike, da jo podpišejo. - Oblikujte plakat o svoji temi – poiščite prostore v skupnosti, kjer ga lahko izobesite. - Pridobite znane ljudi v svojem okolju, ki lahko vam lahko pomagajo širiti vaš glas. - Oblikujte gumb s sporočilom ali simbolom svoje teme, ki ga lahko ljudje nosijo. 54 Verjamemo, da nam bo uspelo. Da bo Slovenija leta 2050 država, v kateri bomo živeli kakovostno, si med seboj zaupali in smelo sprejemali novosti in inovacije, obenem pa ostajali ponosni na svojo identiteto. 55 7. UPORABLJENI VIRI Literatura: Uporabne povezave: 1. Bakovnik, Nina in Tadej Beočanin. 2010. Izobraževanje 1. Compasito - Manual on Human Rights Education for mladih. Ljubljana: MSS. Children. Dostopno prek: http://www.eycb.coe.int/ 2. Bowlby, John. 1969. Attachment and loss: Attachment. New compasito/default.htm. York: Basic Books. 2. Design Kit. Dostopno prek: http://www.designkit.org/. 3. Cepin, Matej, Sašo Kronegger, Simona Muršec, Alenka 3. Evropski mladinski portal. Dostopno prek: https://europa. Oblak in Nina Kikelj Milenkovič. 2014. Priročnik za trenerje v eu/youth/SI_sl. mladinskem delu. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. 4. Globalno učenje v Sloveniji. Dostopno prek: http://www. 4. Dedić, Jasminka, Timotej Šooš, Marjana Dermelj, Anja humanitas.si/data/useruploads/files/1353923675.pdf. Kampuš, Nataša Kobe Logonder, Žan Menart, Mirjam Tolar 5. Kotiček za otroke. Dostopno prek: http://europa.eu/kids- Helena Urbančič in Živa Iba Zupančič. 2016. Vizija Slovenije. corner/index_sl.htm. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj 6. Otroški parlamenti. Dostopno prek: http://www.zpms.si/ in evropsko kohezijsko politiko. Dostopno prek: programi-in-projekti/otroski-parlament. www.slovenija2050.si. 7. Portal mlad.si. Dostopno prek: www.mlad.si. 5. Gardner, Howard. 2010. Razsežnosti uma: teorija o več 8. Poznavalec. Dostopno prek: http://www.poznavalec.si. inteligencah. Ljubljana: Tangram. 9. Slogopis.Dostopno prek: http://www.sloga-platform.org/ 6. Juul, Jesper. 2009. Družinske vrednote. Ljubljana: Didakta. wp-content/uploads/2016/11/SLOGA_casopis_24st_SPLET. 7. Keong , Yew Kam. 2008. Vsi smo ustvarjalni: Dopustite svoji pdf. ustvarjalnosti, da zacveti. Brežice: Založba Primus 10. Skupaj močnejši - OZN in vloga Slovenije v njej za učence 8. Mrgole, Albert in Leonida Mrgole. 2013. Izštekani najstniki in in učitelje. Dostopno prek: http://www.skupaj-mocnejsi.si. starši, ki štekajo. Kamnik: Zavod Vezal. 11. Strukturirani dialog. Dostopno prek: http://mss.si/projekti/ 9. Porcaro, Giuseppe, ur. 2010. Build your pool of trainers!. strukturirani-dialog. Bruselj: EYF. 12. Tudi ti - si delček istega sveta. Dostopno prek: http://tuditi. 10. Zavod Republike Slovenije. 2017. Splošne kompetence. si. Dostopno prek: https://esvetovanje. ess.gov.si/KajZnam/ 13. Zavod za ustvarjalno družbo TiPovej!. Dostopno prek: SplosneKompetence. www.tipovej.org. 11. Zveza prijateljev mladine Slovenije. 2016. E-priročnik za 14. Z globalnim učenjem do globalnih ciljev. Dostopno prek: mentorje/-ice in koordinatorje/-ke otroških parlamentov. http://focus.si/wp-content/uploads/2017/02/z-globalnim- Dostopno prek: http://www.zpms.si/data/upload/E_ ucenjem.pdf. prirocnik_POSODOBLJEN_2016_v1(1).pdf. 15. World’s largest lesson - introducing the Sustainable Development Goals to children and young people. Dostopno prek: http://worldslargestlesson.globalgoals. org/. 56 VIZIJA SLOVENIJE: SEMENA SPREMEMB Idejnik za učitelje 5. razreda osnovne šole Izdajatelj: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Avtorice besedil: Tanja Povšič, Annmarie Saša Prah, Barbara Topolovec Klanke in Petra Fidler Uredila: Katja Bizjak in Timotej Vitez Odgovorni urednik: Timotej Šooš Jezikovni pregled: Nataša Purkat Oblikovanje in ilustracije: David Fartek Prelom: Andrej Juvan Naklada: 250 Tisk: Cicero, Begunje d.o.o. www.slovenija2050.si Slovenija2050.svrk@gov.si Ljubljana, avgust 2017 Tiskovina je natisnjena na naravnem papirju, ki je biorazgradljiv in primeren za recikliranje. Document Outline 1. VIZIJA SLOVENIJE Zakaj o prihodnosti razmišljati danes? Prihodnost danes Pot do vizije Ključne prvine vizije 2. SEMENA SPREMEMB 3. KAKO POUČEVATI, DA NE POUČUJEMO? Oblike izobraževanja KAKO TOREJ UČITI, DA NE POUČUJEMO? OD POUČEVANJA DO MODERIRANJA KATERE AKTIVNOSTI UPORABITI? 4. UPORABA IDEJNIKA IN DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV 5. ELEMENTI VIZIJE IN KAKO JIH UPORABITI PRI POUKU KAKO URESNIČITI VIZIJO? KAKO SE PRIPRAVI PREDSTAVITEV? 5.1 UČENJE ZA IN SKOZI VSE ŽIVLJENJE 5.1.1 ŠČEPEC TEORIJE 5.1.2 AKTIVNOST ZAME 5.1.3 AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED 5.2 INOVATIVNA DRUŽBA 5.2.1 ŠČEPEC TEORIJE 5.2.2 AKTIVNOST ZAME 5.2.3 AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED 5.3 ZAUPANJE 5.3.1 ŠČEPEC TEORIJE 5.3.2 AKTIVNOST ZAME 5.3.3 AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED 5.4 KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE 5.4.1 ŠČEPEC TEORIJE 5.4.2 AKTIVNOST ZAME 5.4.3 AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED 5.5 IDENTITETA 5.5.1 ŠČEPEC TEORIJE 5.5.2 AKTIVNOST ZAME 5.5.3 AKTIVNOSTI ZA MOJ RAZRED 6. ZAMISLI ZA DOGODEK 7. UPORABLJENI VIRI