List 36. rr v • lecaj XLVIII i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. > V Ljubljani 3. septembra 1890 Obseg: O mlinu, ki melje storže. 9 Program. Premisleki po sklenenem letošnjem učiteljskem tečaji v Grmu. Po- učen izlet na grajščino Rakovnik in Mokronog. Razne reči. Vprašanja in odgovori. narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Zemljepisni in Gospodarski* stvari. mlinu j melje storže. r m delitve premij za govejo živino ki bodo Slovenci prideljujejo prav veliko turščice (koruze v Šentvidu pri Satičini v ponedeljek 29. septembra, v ali debelače), obrobkane storže pa znajo le malokje ko- Kamniku v soboto 1 oktobra in v Vipavi v soboto ristno uporabljati. Največkrat jih pomečejo kar na gnoj in redkokrat jih porabijo za kurjavo. Praktični Ame rikanci pa zmeljejo turšične storže ter jih potem krmijo. To bi tudi mi svetovali našim po- gospodarjem, ker Podoba 1. ravno ob selanjih slabih čisih podar zame tati prav krmo nobene reči, katera mu utegne koristiti. Tako priporočali poseb Kraševcem, katerim vedno primanjkuje davno krmili klaje. storži Prepričani smo tudi da bi bili uže pri nas, da jih bilo lahko zdrobiti. Amerikanci so izumili za to delo poseben mlin (glej podobo starejo Ta ), s katerim se storži prav hitro in dobro mline prodaja Ph. Mayfarth na Dunaji po 65 gld. Zdrobljeni storži, nekoliko namočeni, tečni so oktobra t. 1. Slavni deželni odbor kranjski je na predlog c. kr. kmetijske družbe Kranjske blagovolil dovoliti, da se napravijo delitve premij za govejo živino in sicer v Šentvidu pri Zatičini za litijski pol. okraj, v Kamniku za kamniški pol. okraj in v Vipavi za postojinski pol. okraj ter je v ta namen dovolil potrebni denar. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je: Da se živinorejci tega okraja 8 primerjanjem goved spodbudijo v napredek živinoreje in o njem podučijo ; da se razvidi vspeh, ki se je vzlasti s pripomočjo deželne in državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine. . Pravice do premij v Šentvidu imajo vsi živinorejci okrajnega glavarstva litijskega, v Kamniku okrajnega glavarstva kamniškega Vipavi okrajnega glavarstva posto j i n - s k e g a. 2. Do 9. ure pamora vsa živinanamestu i n v t bit 9 m sicer posebej junci > in posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže. 3. Živi na , katera hoče premije deležna postati, celo toliko, kolikor rezanica. Z vročo vodo poparjeni ali mora najmanj uže skuhani teknejo tudi prašičem. darj biti * ki jo pol leta lastnina tistega gospo-razstavi. To mora razstavnik dokazati s W - pričalom svojega županst - W/J^'W^-. C: ''i V» w . . < ,«' J . -V* • L/ T t . - lW 282 Možje, kateri bodo sodili ob premiranji živine, se izbero po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva kmetijstva in se morajo ravnati po propisih za to določenih. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse kar imenovani mini-8terski predpisnik veieva ter da bode premirano goved najmanje eno leto za pleme obdržal. razstavo se pripuščajo: junci (biki), hi so */a do Goved sme biti izvirnega leta stari, ] Marijadvorskega, Muriškega b r e j e t e 1 i c e, ki so naj- f Belansko-Pincgavskega ple-manj 2 leti stare, V mena 10 Pa mešaQa domača živina z zgorej imenovani .o molzne krave, ki so l rodovi ali pa tudi z drugiffii imele eno , dvoje , tri, žlahtnimi rodovi ali pa tudi štiri ali k večem 5 telet. } čist0 domača žival. Za lepo živino so določene premije takole ; premija za bike:.......25 gld. H- « » » .......15 „ III* » » » .......10 „ IV. n » » .......10 „ » „telice:.......20 „ n. „ „ „ .......10 „ HI. » r « .......10 „ IV. premija za telice.......10 „ V« >? n n .......10 „ » » krave.......20 „ H. „ r „ .......10 „ III. » n m .......10 „ IV. „ „ „ .......10 „ V* n n 17 .......10 „ Od centralnega odbora e. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljani dne 15. avgusta 1890. Ivan Murnik, Gustav Pire, predsednik. tajnik. Premisleki po sklenenem skem tečaji letošnjem Grmu. učitelj Končal se je zopet učiteljski tečaj v Grmu ti- kmetjjstvu sploh, posebno pa v sadjarstvu. Sedaj pa vprašamo, ? Iz z učiteljskim kurzom pravi smoter do-pravega strokovnjaškega premišljanja tega prašanja izhajati more le odgo ne. Da učitelji v treh tednih, kateri so odločeni temu tečaju, ne storili, kolikor se v tako kratkem času storiti da, o tem ni niti najmanje dvomiti. Posebno v sadjarstvu, pač najvažnejšem predmetu tečaja učiteljskega, poučujejo se z besedo in i i VI« L • « . praktičnim navodom udeležniki uže toliko, da postanejo popolnoma zmožni drevesnice napravljati, v njih pra-vilno drevje vzgojevati, drevje na stalno mesto presajati, tam pravilno gojiti ga itd. Seveda se toliko izuče tisti kateri iz pravega, resnobnega namena pridejo v tečaj, česar pa ni ravno vsem udeležencem in vsako leto videti. Naj si še toliko prizadevajo poučujoči učitelji in še toliko zanimajo udeležitelji, ve3 pouk je in ostane neki „sucus suci" In kaj bi ne! treh tednih naj se učitelji pouče v šestih predmetih, kateri sicer ob rednem pouku v kmetijski šoli več mesecev, da leta zahtevajo. Koliko časa pa se v teh treh tednih ne ubije? Letos n. pr. odpadlo je vsled prostih popoldnevov ob četrtkih *n sobotah, vsled nedelj in praznikov, vsled rojstnega dne presvetlega cesarja, vsled preskušnje nič manj kakor dni, tako da se je pouk istinito na 12 dni skrčil. Čas, določen učiteljskemu tečaju » porablja se res jako marljivo. Sleharni dan (razen prostega časa) je dopoludne 4 in popoludne 2 uri teoretičnega pouka. Vrhu tega so še, ako tudi ne vsak dan, pa vendar marsikateri dan praktične vaje, trajajoče po poldrugo ali dve uri, dopoludne in skoro toliko časa popoludne. Pri vsej tej veliki intenzivnosti hiteti morajo poučujoči učitelji vendar kolikor le mogoče s poukom, ker sicer premagajo premalo kajti tvarine. Slušatelji so pa tudi odločno prevpreženi » ob najhujši vročini po šest ur na dan sedeti ter poslu- , vrhu tega pa še pred poukom in po pouku prak- šati tične vaje imeti, to ni ravno kar si bodi. Učitelji, kateri pridejo v tečaj, žrtvovati morajo 3 tedne počitnic, zaradi tega učiteljskega te- poučujoči učitelji pa ravno čaja nimajo nikakih počitnic. In kaj pa se doseže na- posled z vsem tem? Odločno veliko premalo, kakor uže rečeno, 8timi, kateri so se še na Slap vršili Udeležilo se ga je 15 učitel bil je ta osm „sucus suci!" Ljudski učitelj biti bi moral v kmetijstvu veliko boli podkovan, veliko bolj vsestranski izobražen, da bi mogel lepi nalogi „povzdigovati kme- Kaj je dalo povod tijstvo" po svojem stanu istinito ustrezati. Sedaj vprašamo pa še nekaj. Ali je pa morebiti pouk, katerega dobivajo ustanovitvi učiteljskega tečaja ljudski učitelji v učiteljskem tečaji, poceni? — Nikakor na kmetijski šoli? Trojno prepričanje. Prvo je sledeče: ne? Pouk 15 učiteljem stane nad 500 goldinarjev vsako Kmetijstvo na Kranjskem , posebno pa sadjarstvo, po- leto. Kako popolnoma opravičeno, kako prekoristno bi pač trebno je brez izjeme povsod po vzdige. Drugo: Ljudski ne bilo, k tej vsoti še 500 gld. dodati učitelj ter lahko dosti pripomore Tretje : Kmetijski pouk na učiteljski povzdigi kmetijstva, pripravnici v Ljubljani nastaviti stalnega strokovnega uči- na nikakor tak, da pripravnici v Ljubljani ni učitelji telja kmetijstva. Tam raztezal bi se lahko pouk na vsa štiri mogli kaj uspešnega storiti leta. V tem času, poučil bi lahko dotični učitelj pripravnike v povzdigo kmetijstva, posebno sadjarstva. v najpotrebnejših vejah splošnega kmetijstva (poljedelstva Tretje prepričanje je bilo najodločnejše, daje ustanovil živinarstva) temeljito teoretično, praktično pa v ljudskem učiteljski tečaj, v katerem se ljudski učitelji nekoliko učitelju odločno najkoristnejših panogah: v sadjarstvu, ob deželnih, nekoliko ob državnih stroških poučujejo v zelenjedarstvu, cvetličarstvu, čebelarstvu. Vrt okolo pri- 283 pravn » drevesnica c. kr. kmetijske družbe, privatni to nam bilo iti iz w Doba u na Ruperško cesto » vrtovi okolo Lj ubij bili bi strokovnemu čitelju kaj ki pelj v Mokronog. Brzo smo stopali po grajščinskem godni demonstracijski predmeti. Učiteljski pripravniki J polj do sela Rakovnika in sicer vsi pa le nekateri prostovolj sedanjem se učiti. del j čiteljskem tečaji) bili bi primorani kmetijstva polagoma, namreč primerno kakor v se odpeljali proti smo na lice mesta smo sedli na vozove ter Po kratki vožnji dospeli se visoko v zrak vzdiguje prav Rupertu Pouk se vršil enostav lesena zgradba, sestavlj iz štirih visokih ? ne pa vihroma kakor v učiteljskem tečaji po kakih 5 % narazen stoječih tramov, ki nosijo leseno Pouk bi bil dosledno, kolikor potrebno, temeljit, ne pa streho, spodaj pa je nekoliko od tal dvignen oder, da površen Denar, katerega bi strokovni učitelj stal j dona se nanj naklada krma. Med tem tramovjem seno stis šal bi vsej deželi stotere obresti Zato in skrajni čas je vendar uže da pričnej pač potrebno i naši deželni » neno s posebno vinto tako zelo, da je znotraj v kupu razgreto do 70° C toplote od kmetijsk h obči volj poslanci to reč v slavnem poskusnem železnem drog j kakor smo se osvedočili na v katerem je toplomer. Kako deželnem zboru resno, odločno razpravljati Odlašati ni enostavna je vsa treba s tem vprašanjem pač uši, vzlic vedno veči kupčij s več djem kajti vzlic trtni najdba ta stvar, pa vendar kako umetalna iz Ker je bila naprava sladke krme že pojasnjena vzlic množečim v r> Novicah 25. z dne 18. junija t î ni mi se občilom (železnicam) potrebno je pač, da se osobito še enkrat ponavljati Iz dotičnega spisa treba korist take povzdigi djarstva največ pomoči naklo tako ure- naprave tudi preočividna » a bi jo tukaj zopet je kmetijski pouk na učiteljski \ ripravnici gotovo ne Povedati toliko, da stiska krmo tram ki pisoval. e vrhu bil poslední marveč najmočnejše pospešilo (Ko prihodnjič.) kupa na tlačeče droge počez vijajo z pomočjo vinte takisto na senenem vozu Tačas bilo voza sena po q teže položen in katerega pri- kakor se stiska seno v stisnenem kupu 102 . S to množino skupaj toraj 714 Poučen izlet na V V ■ grajscim kronog. Rakovnik in Mo sena polnili 80 o pričetk skoro ves prostor med tra š i movjem gori do strehe kup znižal, in prostornina vednim stiskanj pa se je arnici gledali smo si najpred širno kuhinj jini, tako da zmanjšala se je za dve tret-zavzemal stisneni kup sena v tem času Tu smo našli obilo poučnega gradiva našo občno pozornost sredi kuhinje stoječa J® (separator) redobežn Na mah vzbudila centrifiža" še V3 vsega prostora » Toploto razgretega sena ravnajo s stiskanjem ť .. ____^^ "7AO n v t. j, sile. stroj za posnemanje smetane s pomočjo tem strojem posnemajo namreč n leko malo dneh razgreje se stisneno seno do 70 daljnim stiskanjem skrbe, da se jim na- takoj po molži ter dobivajo na ta način sladko smetano in sladko posneto leko. Stroj gonijo roko ter posna ter da osta ne ugrej ter mejo v eni uri do 100 liti mleka s tem btrojem nezavisno mleka. Ker je posnemanje toplote in letnega ne krma ne pokvari zdrava do porabe. Da se jim kup preveč da vložena krma vsled presilne vročine tudi z močnejšim sti- porjavi (zogleni), to prepreči] skanjem Ko bi toraj toplom kazal nad 70° stlači časa priporočati takov napra poseb velikim mlekarijam, gpodarstvih Iz si je prodaje ii je nje jim kakeršn so adružne ali pa po velikih go in stisne se s pri\ijanjem se primeroma inte seno še bolj, in toplota adke smatan delujejo surovo maslo ter v tem oziru pozornega Na tem mestu nam je zniža. Za napravljanje sladkega sena treba manja in pravilnega stiskanja. č posebno pohval v rabi w 'ojih po 1 holštajn8ki in na Dunaj tikalni stroj ? , Za pi kateregi njati prizadevanja gospoda grofa za kmetijski Baš on je prvi » ki se lotil ao ome ipredek na Kranjskem tudi te iz sestavo smo si tudi pa sladkega mleka načinu, katerega nam ob zdelujejo enem ogledali. Iz posnetega ajdbe iu katera se mu po dveletni izkušnji povsem pusti tamkajšn sir po bohinjskem na drobno dobro izponaša Kakor v ostalem njegovem gospodarstvu > katero izkuša spraviti na stopinjo današnjim časovnim sirar pisal Razkazal nam pri tem tudi različno opravo razmeram primerno daj nam tudi v tem oziru najlepši ki je potreb za ož motič, stiskal pravljanje sira o itd. kakor širni kotel gled Iz kratka on vnema in izpodbuja na vse mo širno klet i Je Naposled smo si ogledali še bilo videti par sto hlebov sira raz- goče načine Bilo j e starosti od najmlajših do popol dozorelih od tega Kak smo (godnih). 150 litrov posnetega težak. Polni notranje ćuli iz ust sirarjevih, dobivajo iz čili zadnji predmet napredku. že okolu desete ure v noči mesta. Ob jasni ko smo se noči ogledali smo si ta in gospod grof ostal nam je do konca lek hleb sira, ki je 10 zvest tolmač. Po zopetni srčni zahvali gospodu grofu poslovili smo se potem ter dpeljali v Mokronog kjer divom iz 3 zadovoljnosti s toliko poučnim gra znih vrst gospodarskih, prišli smo iz širne nam je bilo prenočiti (Konec prih.) kleti da si gledamo naposled še ovejši napredek kmetijski napravo sladkega sena ali sladko ensila * Razne reči * Krastača sovražnica gozdnih mrčesov Pri po slednjem shodu Harškega gozdnega društva poročal je Vprašanje 177. Naznanite sadna stiskalnica je najboljša mi v „Novicah in nadgozdar Otto kako > da je preiskaval našel v njem raznih gozdnih mrčesov želodec krastači se dala pri najbolj katera priprosta ter nas napraviti, ker hočemo delati * Kako se privabi mleko? mošt, sadje ie namreč obilo obrodilo. V lanskih No vjcah" bilam, kravam, kozam in Da privabiš mleko ko- priprosta, pa ne vem je narisana sadna stiskalnica > bušne žile z žganjem i daj ovcam, utri jim sesce in tre im jih v gorek hlev. Če pa ta sredstva živinčetu na tešče janeževega ali kobili daj močnate krme in den govolite mi to naznaniti. (Fr če je dobra za mošt ali ne. ki je res v e.) Bla- ne pomagajo ernena v mleku 7 litra semena v 1 litru mleka kozi pa pol manj. Če to sredstvo ne » ► da Krav ovci al ga zopet kravi čez 48 ur. pomag prvič j daj Odgovor : številki lansgih Sad sadnega soka » No stiskalnica cu letnika 5 ki je narisana v 26. za izdelovanje je namen svoj i če žival ni bolna Prav gotovo bodeš dosegel ska nje Usek in nice, ki t. j. malinovca, praže ali čežane ež)h jabolk ali hrušek Za sti- itegadeij tudi moč bijo mora pa biti velik pri * Jabolka in hruške lahko hudem mrazu v drugega razpošiljamo tudi ob doma narediti bolj priprostih takih stiskalnic stiskalnica. Vse stiskal- za grozdje, dobre so tudi za sadje, in ki se dado tudi pri Vas ako jih denemo v sod ali zaboj in tega večega. Prazni prostor med obema napolnimo » na Dolenjskem ali Vipavskem ni, nego so vinske stiskalnice, ki rabijo Morda si jih kje v bli z rezanico, plevami ali s čim drugim žini sami ogledate, ali pa Vam kedo razjasni kakšne so, saj so pr Va vino na Dolenjsko ali v Vipa stiskalnice in popiše, gotovo ljudje, ki hodijo po ter so tam videli take Vprašanja in odgovori Ako si pa hočete boljšo omisliti, t. j. železno oglejte si jo pri g. A. Druškoviči v Ljubljani pišite za cenik Ignaciju Hellerj trgu ali Četrti odgovor na 143. vprašanje: Glede pokonče- Heller Vam postreže s slovenskim cenikom na mestnem na Dunaj. vanja praproti naj tudi jaz poročam, da je pri nas vada kositi jo okoli kresa na ker nas potem korenine najrajše posuše kušnja uči, da se ali Vprašanje 178 Ali Prav nam bode to vedeti kaže letos kaj sadna kupčija Vprašanje. 174 močno trpe od muh, Mat. Robič na Jesenicah kupčijo bolj skrbno » da pravljati znamo sadj v C.) za Goveda sploh 9 zato zlasti pa teleta Odgo Sadna letina » pregnati iz hleva in s čim muhe na nje ne sedajo? (Fr rad vedel, kako te sitnice po vseJ 8rednii Evropi malo kar se tiče jabolk, je prida in bržkone bode namazati govedi . v Z.) noge * da ----r----- ť,lut»j iu ui^auue DOCK sadna kupčija precej živahna. Kolikor smo dosedaj čuli jeli so se sadni Odgovor v zadnji številki „Novic opozarjamo. Na podobno vprašanje smo odgovorili užo namiznimi jabolki v Trst trgovci uže oglašati. Tudi kupčij z pod št 173 » zato Vas na to imajo kraji ki utegoe letos biti dobra, ker Kaj več nam ni znanega, ker dosedaj ni še nihče poročal o kakem izkušenem sredstvu. nam zelo slabo sadno leti navadno zalagajo Trst z jabolki, letos Na sadj skrbno obirati in hraniti način Vam vetujemo Vprašanje 175. Rad bi vedel čejo nehati kokati i to odpraviti? > Odgo Običajno sredstvo koklj kako kokljam . v Z.) kokanj ne lovo lahko in dobro prodali j ker ga bodete letos go Vprašanje 179. Imam zidano in gnati je, hladiti jih po párkrát na dan v mrzli vodi pre uze let oblokano žitnico ne pomaga Sedaj so prišle miši vanjo, in nobeno sredstvo » da jih pregnal. Na več ta namen se koklja ujame ter za par minut drži do predrle zid> ki Pa mestih so miši vrata potopljena v mrzli vodi drugo sredstvo v navadi Morda je drugje kako ga zopet ne prerile. Ali je kako sredstvo zato čitateljev našega lista prosimo poročil izmed odkrižal, ali da nikakor ne morem zadelati, da bi se miši da pregnalo? G se jim veselje do vrtanj v K.) po zidu Vprašanj 176 Vsled članka v „Novicah nabral sem dva polovnjaisa borovnic. Ker pa nisem imel prilike prodati jih niti žgati, zato sem jih po nasvetu prijatelja Odgo Navadna in tako rekoč edina sredstva sredstvo je svojega njimi storil zabil v polovnjaka, a sedaj ne vem v » da ne imel škode kaj Prosim pouka misi preganjati so pasti in strup, a najboljše _____ ^ dobra mačka. Luknje ali rove od miši bodete pa le tedaj primešate malti zdrobljenega z uspehom zazidali ako Odgovor : Ako so t borovnice v sodu ostale zdrave stekla (glaževine). Miš skozi ker si precej močno rani rilec tako malto ne more riti njih ako niso zgnile, lahko jih žgete ali pa naredite vino' Podučile stvari Zemljepisni in narodopisni obrazi na sever ravnine Ker mi ni kazalo tu ostati, spustil sem se dalj prišel sem v krajino, kjer so se vrstile in z navršji î tudi tu je bilo malo zlata Na Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 186. Peak-Downs. Clermont. Od divjakov napaden in ranjen. Ta krajina nima življenja, mori jo neznosna vro mnogih mestih sem vrtal in dobil zlato, ali kaj mi je pomagalo » ko pa vode ni bilo za izpiranje zlatonosné reki gline. Pomikal sem se potu sta skočila z gošče proti je držal v roki tomijak. kadim, odbil sem ju na kratko, češ katerej vele Beliando. Na meni dva divjaka, vsak Zahtevala sta tobaka. Ker ne da tobaka nimam. Nezaupno sta me hodila gledat s posled sta mi hotela Prst je debela čina bi jako rodovita 5 in ko bi imela dovelj vlage, bila žepe preiskati. Stopil sem nekoliko korakov nazaj s ker Dežuje tu navadno samo novembra, de cembra in januvarija. Ali ne dežuje tako, kakor pri nas kar pod vodo zopet suho vreme takem deževnem ni pametno pustiti divjaka sebi, utegnil bi zamahniti s tomijakom. Pograbim revolver namerim. Tega sta kakor iz vedra, in v malo dneh je vsa krajina Tudi grmi zelo dokler dežuje, potem nastopi se tako ustrašila, da sta kar koj v goščo se zgubila Slednjič sem prišel k omenjenej reki. Postavim na Nekatera leta dežja celo ni ne. Ob bregu šator ? skuham čaj i spečem kruha v pepelu i in času zraste visoka trstikasta trava, potem ležem k počitku Kmalu za8lišim šumenje. Menil Vsled moče se napravi toliko blata, da človek skoro ne more naprej, nikari težka žival. Ali kmalu na to začne solnce z novega pripekati, in zemlja se izsuši tako, da človek brodi kakor po gostem pepelu. Na dolgo in široko ta žival se namreč rada prikrade prav v šator. Vzdignem glavo, ali kako se zgrozim, ko ugle- 8em, da je emu ni vode, trava se posmodi, nikjer ne ugledaš ne zverine Zato pa ta kraj ni za dam šator svoj obkoljen od divjakov, mož, žen in dece, vsega vkup do 200 glav. Žene so držale v rokah kopja svojih mož, a možje so zamahvali z bumerangi. Preden ne ptiča, vse je mrtva pustinja sem se mogel spraviti na noge, dobil sem po grbi z naseljevanje ostane tudi na dalje pust in neobljuden Na potu po četka neizmerno teh izžganih krajih sem trpel s po bumerangi in nili-nili. Divje brlizganje in kričanje se je razlegalo po okolici. Mrak me je objel, brezzaveden sem žej 9 kar mi je potovanje zelo težilo obležal Se le poznej sem spoznal neko premodra 8tvarnica te žalostne kraj evo, s katerim je i obdarila. Deblo Prav ta čas je šel mimo nadzornik bližnj dame. Opazil je » 3 goveda se nekaj godi, ali se ni upal prav tega drevesa je dva do tri sežnj močno in široko, pri korenu in visoko, ob sredi je blizu. Še le potem ko so divjaki odšli, prihitel je k meni pa drobnejše. ia prinesel v klobuku malo vode. Izpiral mi je obraz zgoraj Angleži je nazivajo v botle-tree". Drevo to ima v sebi dolgo nisem spregledal Imel sem veliko rano nad levim prijeten sok Ako nasekaš skorjo i leze iz drevesa teko- očesom, in me je zelo bolela. Nekaj zob bilo izbitih t čina ki si jo potnik prav lahko nalovi. Da ni tega dre- ia kri sem pljuval Suknj j v katerej sem imel zašite vesa, bilo bi potovanj po teh končinah skoro nemožno Šel sem dalje in prišel v kraj v katerej je bilo mnoge souverene, volnena odej vse je šlo. Ko mi je squatter pomagal za prvo » revolver in smodnik hitel > dosta strug takej strugi vele n creeku. Ali vsaka je bila je na postaj in poslal pome dva možaka z vozom. Na mestoma že usehla Slednjič sem dospel v Clermont Povest o Tu je po8lednj nej strani policijska postaja avstralijska na sever- e imelo ta čas nekaj gostilnic, Mesto samo navadnih prodajalnic in do sto drugih hiš je bil ložila sta me in pripeljala pod varno streho divjosti in bojevitosti severnih Avstralijcev toraj ni mišljotina. Ovčarji krajev vračali 1z- a zlasti Kitaici kateri so se s teh policijski urad i je bilo ustanov^ filijala banke rockhamptonske. Mesto ne davno, takrat ko so bili v oko- Dtl J f J CA iilUUUl —---- vedeli so dobro kako je, in prav so imeli da so me svarili. Tukajšnji divjaki malokedaj prihaj v dotiko z na8elniki belega plemena 5 zakaj polnoč lici zlate žile osledili Za mojega prihoda v zlatih rud- kraj so dosedaj zelo redko naselj nikih elermontskih niso več kopali Ker ni bilo dosta > vode za pranje zlata tu pa tam se vlečej tej mala krajini je malo gora, samo navršja, in po dolinah ob rekah » j j. Tu žive doma-klatijo se po od-^^ o_____o _ lesih, zlasti pa ob jim ribolov daje pičle hrane. Belce smatrajo čini v bujnej nezavisnosti in divjosti ležnih krajih, po gostem grmovju po strugah, ki &o po deset mesecev suhe, dobiva se nekaj za svoje prijatelj ker so jim po sili zemljo vzeli » malega zlata To so kratke žile, ki ne gredo globoko v zemljo komaj po dva do tri čevlje. Največja jama bila osem črevljev globoka Pred letom je kopalo tu in zato se navadno sovražuo squatterji so dosta potov brez rovi do domačinov do njih vedejo Pa tudi ne i mnogo da so kopanj Kitajcev, ali pomanjkanje vode jih je prisililo Take naselbine kmalu razpadejo ustavili Kakor hitro zlato poide, ali se ne dade z uspehom do- koj se diggerji izselijo. Zgrme koj tje, odKoder bivati je prišla novica » da so novih zakladov osledili potrebe neuljudni in su-trpe jih blizu svojih bivališč pode jih od sebe, in dosta potov jim radi malenkostij vsakojake neprijetnosti in krivice delajo. S tega nam je jasno, zakaj severni divjaki belcem ne zaupajo, in kdo čudil, če se domačin za prestale protivščine znosi nad belcem, se kedar se mu priložnost ponudi Dobe Morril i ki poznavatelj avstralijskih divjakov James umrl v Port-Denisonu svoje drugove za mojega bivanja v severnej Avstraliji , zagovarjal je jako iskreno črne ako se jih dotakneš. Po vrhu pleše tu na milij mej let kot jetnik. Krepko je branil divjak kateri i i je preživel skoro dvajset kitov in drugih veš tam ugledaš pojedi zlato mos ? potnika grozno mučijo Tu pa avršja, in po dolinah se nahaja ki so se čedalj huj proti pritožbam, se dela lotiti ali povsodi v tako malej množini sodba Morrilova bila enostranska nanje vsipale. Videti pa je da Kraj te so še ma da ni vredno let poznate, a gibov v marsičem držal z bivšimi svojimi drugovi in je z osebnih na- iskali so jih še vendar se sedaj že mnogo potuje po vseh straneh Pre v najnovejšem čas Squatterji govedarne, na katero niso šli za zloči tolpa s strahu s ovčarn domačin ker so me pripeljal 80 dobro vedeli edaj že daleč v lesovih da je črna odp Leta 1860 je odpravil guvernement viktorijski novo z glavnega mesta v ta men, da prehodi Av Tudi in govedarn žive v neprestanem strahu kateri groze njihovemu lastniki pred Zato se neradi v imetju in življenju prepi puščajo, ker se boj da njihove bojevitosti proti sebi še bolje ne podkuril Ko sem se pocelil začel sem premišljevati o tem da pred kot pred dospel k zalivu karpentarskemu Ta čas ta državne stroške taria. bili bli stanovlj na > zaliva že dve naselbi enej se je reklo Carpen enej Adamsbay. Tudi so napravili že več govedarn. To vse in znano prerokovanje prirodoznanca Clarka, da bode sever avstralijski kedaj z nepremaglj bogat zlata, vleklo me je močjo dalje na sever. Pot edaj ni bil več tako težaven, zakaj od tu se širijo skoro same rav nine, in je možno skoro vedno v ravnej črti potovati Stanovniki postaje, v katerej sem dobil zavetj in prijateljski sprejem, bili so sami že po dvakrat vozom v Adamsbayu, in so mi dobro dopovedali krajši pot, in učili kodi vodi naj se more voda dobiti Tudi so me po j kako naj se obrnem na vzhodno stran, da potem brez težav pridem v naselbino ako pristanišče Port-Denison ne mogel nikakor več prodirati proti severu. » Pripravljal sem dne sem kupil od ovčarja nika, nalil si nekoliko sek se ves vesel na pot. Poslednjega staro pušso in zalogo smod da kaj ustreliti postaje. mogel mej potom Tako orožen sem se poslovil od gostoljubne 187 Burke. Nova drugova Mej potom nisem zadel Prihajal sem pa često na mesta ob nobeno posebno oviro divjaki taborili, to sem spoznal i na katerih so nedavno divjaki samimi se nisem nikdar srečal stopinj golih nog v pesku Po noči sem šal vrlo pogosto od daleč njihovo petje, kričanje in brlizganje, ali gledal sem, da se ž njimi ne snidem potrebno hrano so me oskrbo razni ptiči mej potom strelal, zlasti neki ptič puran, in ga tu navadno , sem jih ki 7 je tu neizmerno mnog tirkeîs e velik kot naš vajo. Teh ptičev Kraj > po katerej sem potoval, ni zanimiva To stralijo po notranjih «rajih z juga na sever do samega zaliva karpentarskega. pripeljati z vshod Indij ta namen je I I i 24 kam dal guvernement temi kamelami in z množino konj je odprava pod vodstvom Roberta Burkea nastopila nevarni pot je slaba pela ; brzo so se povrnile br zdelane ; ; Burkeova Vsem poprejnim odpra uspeha in grozno lekatere so tudi izginile brez sledu. Odprava pa prv in jine notranje Avstralij zalivu karpentarskemu. Guvernement prodrla srečno skozi puste pokra slednjič dospela k samemi tem srečnem izidu 7 1 poslal v zaliv, da odpravo v Melbou koj Burk po pripel dobivši novico o morju parobrod Ali ponosni popise kapita ni šel na parobrod. Izročil je vse svoje spise in ter niti po suhem, da tako notranj zjavil, da se hoče tudi nazaj vr Zahteval je samo to kraj še bolje preišč naproti prid do da mu z Melbourna druga odprava tako zvanega Coper-Creeka. Parobrod je odplul, a Burke s spremniki se je vračal Guvernement je res poslal novo odp ------j - - * v V/UJ/ioiuj ivi j; smelega preiskovalca pri določenem mestu pričakovala po suhem ki Ker pa Burke s spremniki ni prišel od določeni čas že da potekel, in ke ikoder, da si po vrhu od- pravi tudi zaloga že pohajala, bila je slednjič primorana zapustiti Cooper-Creek. Menila je, da se Burke morda v drugem smeru vrača. Mej tem se je Burkeu in drugovom njegovem godilo. Tresla jih je mrzlica, katera v severnih slabo krajih vstralijskih strašno razsaja. Umrl je mož za možem hrana je pošla, kamel in 8tinjah, ali pa so lakote in žej konji so se razkropil pccep v puta k o da je posled od cele mnogoštevilne družbe prilezel na Coo per-Creek edini Burke s po bilo samo malo dnij to mesto bila zapustila svojim drugom Kingom. To tem, ko je J* omenjena odprava (Dalj prih.) Politične stvari Bombe Trstu Minuli teden govo so štirikrat bombe v so enolične ravnine, terem se ziblje iu mrgoli mnogo živalij, zlasti kač in t r i j s k e m Trstu. V soboto zadela je bomba učenca pokrite z bujnim grmovjem, po ka- od vredništva „Adrije", ki ne bode lahko odšel smrti razne druge čudne je v rči Povsodi je vse živo tudi zelenih kosmatih gosenic, ki napravljajo hudo srbečino, čelniki naše vlade morali najboljšem slučaju za vedno zgubil eno oke To sicer sama na sebi ni tako dosodba. da na pričenjati vojsko 7 ako se vprašanje vrtilo samo krog smrtne nevarnosti enega slopja, ter sadna in gojzdna drevesa. Otresel vse, še ne učenca zavolj enega žaških bomb ima vs< poka v Trstu, toda govorica večji pomen raka pomenjajo spuščaje kužnega let život avstrijske države na jugu, > zpoki bomb v Trstu ki razjeda že dolgo zrelo sadje raz drevja, katero je še ostalo. Tako je podrl v našej občini dva hleva in enajst kozolcev, kateri so bili z ovsem naloženi. Slamnate strehe Ne segamo nazaj na leta pred 1848, 1859 in 1866 je povsod več ali manj razdrl. Ceni se škoda okrog t to so znane zgodovinske dogodbe, naglašamo pa j da je laško junaštvo od nekdaj z nekako privilegijo govorilo v zavratni govorici bomb ali pa strupa. Ali oglejmo si zadnjih 26 let, tu nahajamo sicer teženje laških politikov v južnih Tirolah na združeno Italijo, akoravno njihovo narodnost varuje vlada kakor nemško v Trstu, izrekoma pa nahajamo poleg tega po vsem vredjeuo in silovito veleizdajsko delovanje, meri izrekoma in brez ovinkov proti Avstriji. Od kod ta prikazen ? Nikakoršne bistroumnosti ni treba, odgovoriti ua to! prime se z roko, to vidi tudi slepec. To prihaja od tod, ker spremljala 1500 gld., toraj silno mnogo za našo revno občino. Letina je srednja tukaj. Naželi so veliko, namlatili pa srednje. Krompir jel je črneti. Ajda je prav majhna zarad suše ostala. Koruza, katera že itak pri nas kasno dozori, je vihar polomil in podrl, da se bode težko dopolnila. Sadje, ki je kazalo, da bo prav dobro obrodilo, je sedaj skoro popolnoma otřeseno. Jesen, kakor pri nas pravijo bode slabo dala. Iz LJubljane. — Njegova dobra dela ga bodo smrti nepozab- nebu. Ko 8 povodom na Primorskem, izrekoma v Trstu in Istri, politično oblast ljivega gospoda Fr. Kotnika pisali imajo v rokah možje velikolaškega srca, kateri vedoma dobrodelnosti o njegovi veliki mo dvomili da bode pokojni tudi še ali nevedoma delujejo za iridento, s tem varujejo z laš daljne spomine svoje dobrodelnosti stavil, in to je res kega prihajajoče zarotnike. Poglejmo si samo domovinstvo storil v svoji oporoki, v kateri razpolaga z izdatnim uradnikov, slug in stražnikov tržaškega magistrata, ka- imetjem: Fr. Kotnik volil je namreč v bog i m svoje teri posluje namesto c. kr. okrajnega glavarstva, ogle- občine 3000 gld., prostovoljni požarni brambi na Vrdu dirno si nekoliko mestni odbor tržaški in njegove sklepe, 500 gld., prostovoljni požarni brambi vrhniški 200 gld., ki se tičejo avstrijskega domoljubja in ne pozabimo, da olepšavnemu društvu vrhniškemu 500 gld., cerkvi sv. je ta mestni odbor oblast, iz čegar rok magistratni urad- Antona na Vrdu 500 gld., Matici slovenski 1000 gld., niki in vsi drugi organi sprejemajo kruh in pa navodila Ciril in Metodovemu šolskemu društvu 500 gld, študen- za delovanje. Primerimo konečno samo memogrede de- tovski kuhinji v Ljubljani 500 gld. vbogim učencem vrh- lovanje poreškega škofa nasproti lahonstvu z onem ? ki niške ljudske šole 200 gld. Vsa ta volila so in ostanejo krasnem cvetu nam ga v čistem domoljubji kaže tirolski knezoškof Va- vedno žive priče dobrotlivosti, blagosrčnosti in pa go-lussi. Ako vsega tega ne preziramo, ne bodemo se več rečega domoljubja izglednega narodnjaka Franc Kotnika, čegar spomin naj nam bode vedno nepozabljiv ! Osebna vest. Prevzvišeni gospod grof K a r o 1 Hohenwart vrnil se je danes s svoje grajščine Radne nazaj na Dunaj. Vesela prikazen. Do sedaj nismo imeli prilike veseliti se naklonjenosti našega naučnega ministra baron Gautsch-a. izrekoma Kranjsko mesto ne bode poza- <čudili, da vidimo v Trstu v veseli rasti v iridentovske bombe. 1 Le malo tednov je, od kar je iridenti neprijazna sapa pripihala s Tirolskega preko Dunaja z razpustom iridentovskega društva „Pro Patrija". Koliki hrup za-gnali so takrat laški in lahonski listi in sedaj v Trstu nadaljujejo svoje tihotapske in zavratne ugovore z bombami. In ravuo ker je večji del policijskega oblastva v poveljniki znani in bilo ? čega roka rokah onega oblastva, kateremu so • • * z U Med tem kažej storila ko nekateri tamošnji Gautsch gimna-da si je delujoči pristaši lahonske stranke v Trstu, policija ne vendar marsikaj ptemislil. Mesto Roveredo dobi zopet pride na sled nobenemu hudodelniku. svojo gimnazijo mesto Steier svojo višjo realko Vlada vse to vidi, vlada sliši že dolgo let bombine zavratne klice iridente, ona ne more preslišali, kar sliši dalmatinsko mesto Kotor dobi zopet svojo gimnazijo Ka pa takoj nam Slovencem postane pomenlj je ves svet in venda smo še danes prisiljeni zopet vprašati, imenovanj slovenca Henrik Schreinerja za vod j kako dolgo še pustila bode vlada gospodariti na Pri- morskem nasprotnikom našega cesarja in naše države! čiteljišča v Maribo priznanje za kar ministru radi izrekamo e s tem imenovanjem pokazal pravičnost t • za sloveuske duševne potrebe. Morebiti, da se ne mo- timo Naši dopisi. ako sodimo, da bode minister Gautsch morebiti v kratkem po doslednjem premišljevanji prišel do sklepa. da bo š j a gimnazij v Kranj Črnivrh pri Polhovemgradcu dne 30. avgusta 1890. potrebam države, posebno glede na politič ko vstrezala ne razmere Kakor mnogokje drugod, tako je tudi pri nas ajal dne 25. avgusta zvečer strašanski vihar. Podiral je po- Primorske, kakor tudi ukaželjnosti Slovencev in izrekoma potrebam izredno ukaželjnega prebivalstva Gorenjske in 288 pa z veliko požrtovalnostjo združenim gorkim željam Kranjskega mesta. Imenovanje. Naučni minister imenoval je dosedanjega gimnazijskega profesorja Henrik Schreiner-ja za vodjo učiteljišča v Mariboru ; minister notranjih zadev pa je imenoval c. kr. vladnega tajnika Gustava Del-Cota za okrajnega glavarja, okrajnega komisarja Otona viteza Vesteneka pa za vladnega tajnika na Kranjskem. pirala drugo brodarsko društvo Adrija u ? katera že vz držuje pomorsko zvezo Ogerske preko Reke. ravno tega stališča snuje Ogerska tudi lastno podonavsko brodarsko društvo poleg n Donau - Dampf schiffart-Gesellschaft", za podonavski promet. Vse to more doseči Ogerska in svoj čas morebiti tudi svojo vojno, katere velik del mu sedaj vzdržuje Avstrija, toda doživeti mora Ogerska tudi da • • tudi Avstrija ne ostan več kupec za ogersko žito, živino in moko in potem se bode Vabilo na naročbo. V roKopisu imam pripravljen „slovenski zemljepisni altas", ki bode v prvi vrsti raznovrstnim slovenskim šolam primeren. Ako dobim dovolj naročnikov, hočem ga s a m založiti, čeravno se mora v fako delo vtakniti veliko denarja. Uljudno vabim toraj vse8kupno slovensko občinstvo na obilo naročbo prvega pokazalo j komu več koristi zveza Ogerske z Avstrijo. Nemška. Cesar vrnil se je z Ruske in časniki vedo mnogo pripovedovati, kakor da se shod ne bil vršil v popolno zadovoljnost nemškega cesarja, pa tudi ne v zadovoljnost ruskega cara. Pravijo, da je bil začetkom razgovor obeh cesarjev slovenskega zemljepisnega atlasa, česar živahen in vesel, ko je pa cesar začel razpravljati Bol gar8ko vprašanje, je pa baje car naenkrat omolknil in prejšnje prijatelsko občenje je prenehalo. cena bode 1 gld. Naročnine ni treba naprej pošiljati. Ivan Lapajne, šolski ravnatelj. Višji gozdarski svetovalec Salzer imenovan je za mi ni8terskega s vetovalca; znani hišnik in podjetnik dr. Oskar Pongratz povzdignjen je v plemeniti stan. Prof. dr. Stanger izvoljen je z veliko večino v mestni skupini Voloska v deželni zbor Istrski. Najnovejše vesti. Cesar je vojnemu poveljniku v Se Mejnarodni kmetijski shod bode od do Dunaja. rajevu včeraj dal s Vôklabrucka sledeče brzojaviti : zadostenje mi je, da vam morem izreči svojo zadovoljnost o posebno dobrim izgledanji, vedenji in izurjenosti septembra t. 1. na Dunaj Kranjskega se udeležita obeh sedaj tukaj bivajočih batalijonov bosensko-herce shoda v imenu kmetijske družbe gospod predsednik ces. govinskih pešpolkov". svetnik Ivan Murnik ter družbeni tajnik Gustav Pire. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Včeraj bil je odtvorjen po polje delskem ministru grofu Falkenhaynu mednarodni deželni in gospodarski kongres, v prisotnosti naučuega ministra. Poljedelski minister pozdravil je vdeležence ter jih zagotovil vlade pri posvetovanji in sklepanji shoda. Posve- Tukajšnji nemški listi poročajo z unanjih nemško-liberalnih listov, predstoječi premembi pri vladi, da je nedognana češko-nemška poravnava in pa Mickijevičeva svečanost pri cesarju rodila željo, obdati se z nemškim ministerstvom in da ima baje knez Schonburg naloga pogajati se z nemško liberalci. Češki listi na to odgovarjajo, da se s takimi stra- šili ne daj goniti poravnavi v onečastenje Cehov tovanja vdeležajo se zastopniki južne Avstralije, Dan- ŽitiiH cena 8kega, Nemčije, Anglije, Francoske, Italije in odposlanci mnogih kmetijskih društev teh držav. v Ljubljani 30. avgusta 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške Cesar vdeleževal se je min dni vojniških vaj v Voklabrucku, katere je večinoma preprečilo deževanj Sinoči odpeljal se je cesar k vojaškim vajam v Teši 7 gold. 55 kr. kr. turšice 5 gold. 87 kr. soršice 4 gld rži 4 gold. 71 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. ponedeljek je osebni vlak na Franc-Jožefo že leznici med Dunajem in Nussdorfom skočil iz tira, dve osebi ste teško, pet pa lahko poškodovanih. ovsa 3 gold. 09 kr. 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov. ajde 5 gold. 20 kr Krompir V K ran j i. Ogerska. Minulo soboto imeli so ogerski mi- nistri posvetovanje zaradi proračuna za leto 1891. in izrekoma pričakovalo se je pri tej priliki rešitve vpra- pri Avstrijski pogodbi Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen sanja glede razdružitve Ogerske 1 gold. 22 kr. z društvom Lloyd. Vse kaže na to, da se hoče Ogerska 1 g°ld- 60 kr popolnoma otresti te tako rekoč mednarod Avstrijsko, ker je očividno Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilog. zveze z 44 kr. prav s tega namena pod- Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.