HAU .AS0U4A V CfUB Celje - skladišče D-Per 545/1976 coBir.s o GLfiSiLO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE ŠOLE leto 4 ROGAŠKA SLATINA JUNIJ 1976 PRISPEVEK K JAVNI RAZPRAVI O OSNUTK U ZAKONA Združevanje delavcev Osnova za povezovanje in združevanje v združenem delu je dohodek. Vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju dohodka v delovni organizaciji, imajo pravico izbrati obliko združevanja ob delu. Pri tem pa nas morajo voditi načela, Id so zapisana v ustavi, izkušnje v samoupravljanju, družbenopolitična dogajanja po sprejetju ustave, uvajanje delegatskih odnosov in končno dolgo pričakovani zakon o združenem delu. Nekaj temeljnih načel, ki nas naj vodijo v združevanje v združenem delu: 1. organiziranje v samoupravne delovne organizacije skladno s samoupravnim odločanjem; Vsebina Medsebojna razmerja... 2 Sodelavci so povedali... 3 Praksa na rešetu 5 Dohodek bi se povečal za 16,000.000 dinarjev ...! 6 Denarja malo, prosilcev veliko 9 Pomembnejši sklepi... 9 Odgrnhno zavese! 11 /Vrgusov sprehod 12 l.ratje iz Srbije pri nas... 13 Ivan Pildek in Albin Kobilšek 14 Kadrovske zanimivosti 14 Naši šestnajsti! 15 Quo vadiš — košarka? 15 Nogomet 15 Nagradna križanka št. 29 16 2. organizacija naj se zgradi v duhu samoupravnih odnosov; 3. ločitev funkcije samoupravljanja od funkcije vodenja. V samoupravnem socializmu ne sme nihče sam odločati; niti posamično niti skupinsko! Sredstva znotraj samoupravljanja'niso pod nujo združena. Uvajanje novih oblik organiziranja ni omejeno. Delitev delovne organizacije na delovne skupine, proizvodne oddelke, brigade in podobno je možna, vendar nanje ni mogoče prenašati nobenih pravic' iz dohodka. To pomeni, da pri odločanju s sredstvi ni neomejene svobode! Dohodek pa je podlaga in vodlio za povezovanj* z drugimi delovnimi organizacijami, ki imajo pri ustvarjanju dohodka kaj skupnega. Kdaj lahko ustanovimo temeljno organizacijo združenega dela? Temeljno organizacijo združenega dela je mogoče ustanoviti, če so zagotovljene tele možnosti: — za „ugotavljanje vrednosti proizvodnje in storitev ter možnost prodaje le-teh -na trgu, — za tehnološko delitev, pri čemer naj bi bila temeljna organizacija zaokrožena proizvodna celota, in — če so se delavci znotraj delovne organizacije sposolmi samoupravno organizirati. Pozorni moramo biti na to, če se po samoupravnem organiziranju ugotovi, da je nanovo ustanovljena temeljna organizacija v izgubi, če ta lahko vseeno obstaja, toda zastavlja se vprašanje, kako bomo potem krili primanjkljaj, ki je nastal v poslovanju temeljne or- ganizacije. (Kakšni bodo sarikcij-ski ukrepi, itn.?) Postopek za ustanavljanje temeljne organizacije je preprost Kakšen postopek morajo ubrati delavci, da bo privedel do ustanovitve temeljne organizacije združenega dela? O tem bolj določno govori 304. člen osnutka zakona o združenem delu, ki pravi: »Če so delavci, skupina delavcev, oziroma sindikalna organizacija ali organ upravljanja v delovni organizaciji mnenja, da katerikoli del delovne organizacije ali temeljne organizacije izpolnjuje zakonske pogoje, da se organizira kot temeljna organizacija združenega dela, morajo dati pobudo za njeno organiziranje in skličejo zbor delavcev tega dela, na katerem delavci ugotovijo, ali so pogoji za to. Če delavci na zboru ugotovijo, da so pogoji za organiziranje temeljne organizacije, odločajo o njenem organiziranju z referendumom. Potem sledijo sklepi o organiziranju, ki jih je treba poslati vsem temeljnim organizacijam v isti delovni organizaciji v osmih dneh od dneva, ko so bili sprejeti. Temu lahko ostali delavci v združenem delu 30 dni po vročitvi sklepa o organiziranju nove temeljne organizacije oporekajo tako, da sestavijo elaborat s strokovno analizo. Ta elaborat pošljejo sodišču združenega dela, ki postavi arbitražo. Če arbitraža določi, da ni upravičeno ustanoviti nove temeljne organizacije, se lahko tak samoupravni akt razveljavi. Z dnem, ko postane sklep o organi- ziranju veljaven, pridobijo delavci sposobnost skleniti samoupravni sporazum o združevanju svojega dela v temeljni organizaciji. Ko je samoupravni sporazum sklenjen, sprejmejo delavci v temeljni organizaciji statut, izvolijo delavski svet in se lotijo sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo (OZD). V vsakem primeru morajo delavci, ki se na referendumu odločijo za organiziranje nove temeljne organizacije, z delavci drugih temeljnih organizacij na delegatski osnovi sestaviti komisijo, ki pripravi predlog za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti na novo organizirane temeljne organizacije. Prvi odstavek 311. člena osnutka zakona o združenem delu pravi: »če se samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev ne sklene v 60 dneh od dneva, ko je postal sklep o organiziranju temeljnih organizacij veljaven, lahko vsaka izmed njih začne spor pred sodiščem združenega dela.« Zadnji odstavek tega zakona pa pravi: »Samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti oziroma odločbo sodišča združenega dela, ki nadomesti takšen sporazum, izvede poslovodni organ delovne organizacije (OZD), ki izda knjigovodstvu nalog za preknjdže-nje sredstev, pravic in obveznosti na posamezne temeljne organizacije, da organu, ki vodi javno knjigo, v kateri so vpisana določena družbena sredstva, predlog za ustrezen vpis, oziroma vloži pri službi družbenega knjigovodstva zahtevo za prenos sredstev na posamezne temeljne organizacije.« PETER RASPOTNIK ŠE O NOVOSTIH V OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU ...! Medsebojna razmerja... Osnutek zakona o združenem delu vsebuje precej novosti, ki jih bomo morali urediti v naših samoupravnih aktih. Predvsem bomo to uredili v statutu temeljne organizacije združenega dela, v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v TOZD in v samoupravnem splošnem aktu, ki bo urejal medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. V tem sestavku želim osvetliti nekatere postavke v osnutku zakona in tako še pripraviti izhodišča za izdelavo novih samoupravnih predpisov. Pri sprejemanju delavcev v de- lovno razmerje osnutek zakona ne predvideva bistvenih sprememb. Delavca je mogoče premestiti iz ene v drugo temeljno organizacijo združenega dela. Način premestitve in pogoje, pod katerimi se delavca sme premestiti, se določa s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo. Prav tako se s tem sporazumom določi delavčevo pravico, da takrat, ko mu ni več treba delati v temeljni organizaciji zaradi ekonomskih težav, dobi delo v drugi temeljni organizaciji. V obeh primerih se delovno razmerje sklene v drugi temeljna organizaciji brez objave prostega delovnega mesta, vendar pa mora delavec dati primemo izjavo, da je seznanjen s samoupravnim sporazumom o združevanju dela, s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih in z drugimi splošnimi akti temeljne organizacije. Delavčev položaj v temeljni organizaciji Delavci v temeljni ogramizaciji enakopravno in svobodno urejajo medsebojna razmerja, vendar v skladu s samoupravnim sporazumom o združenem delu delavcev. Na podlagi tega sporazuma pa do- ločijo v temeljni organizaciji medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu tako, da sprejmejo samoupravni splošni akt, s katerim uredijo, medsebojna razmerja. Razumljivo je, da mora ta splošni akt biti v skladu z zakonom, s statutom in z družbenim dogovorom. Glede na to, da ima naša delovna organizacija več temeljnih organizacij, bomo morati s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo določiti skupne osnove in skupna merila za urejanje določenih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov vseh naših temeljnih organizacij. Delavoi uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri delajo. Novost v osnutku zakona pa je v tem, da je delavski svet temeljne organizacije tisti-s organ, ki odloča o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev. Sicer pa lahko delavski svet zaupa določene izvršilne funkcije posebnim komisijam. Drugačna sestava disciplinske komisije Za odločanje o odgovornosti in za kršitve delovnih dolžnosti se ustanovi posebno disciplinsko komisijo. Sestavi se jo tako, da je en del komisije sestavljen iz članov, ki niso v delovnem razmerju v temeljni organizaciji. Te člane bodo volili delavci temeljne orga- nizacije na predlog zbora združenega dela občinske skupščine. Obstaja tudi možnost, da se za več temeljnih organizacij izvoli skupno disciplinsko komisijo. Disciplinska komisija mora imeti tajnika, ki ima praviloma pravno izobrazbo.., Ukrepi zoper kršilce delovnih obveznosti Za kršitve delovnih obveznosti in za druge kršitve predvideva osnutek naslednje ukrepe: — opomin — javni opomin — razporeditev na drugo delovno mesto — denarna kazen — prenehanje delovnega razmerja. Delavec, ki pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz skrajne malomarnosti povzroči materialno škodo, je to dolžan poravnati. S samoupravnim splošnim aktom pa se lahko določi pavšalni a-li odmerjeni znesek odškodnine za povzročeno škodo. Prenehanje delovnega razmerja Po osnutku zakona lahko delavec preneha delovnp razmerje na več načinov in sicer: 1. če pismeno izjavi, da ne želi več delati v temeljni organizaciji; 2. če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje; 3. če noče delati na delovnem mestu, ki mu je ponujeno,- delov- no mesto pa ustreza njegovi strokovni izobrazbi in delovnim zmožnostim; 4. če je pri vstopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti pogoji pa so bistveni za opravljanje dela oziroma nalog, za katere je bilo sklenjeno razmerje; 5. če ne izpolnjuje svojih obveznosti pri delu in tako huje krši skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije (hujša kršitev delovnih obveznosti); 6. če se ugotovi, da delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla temeljna organizacija, lahko delavoi določijo, da preneha delo tistim delavcem, zaradi katerih je temeljna organizacija zašla v težaven ekonomski položaj. Poleg teh primerov lahko delavcu preneha razmerje še po samem zakonu in to, če je obsojen na kazen zapora več kakor 6 mesecev, če ne da pismene izjave, da sprejme samoupravni sporazum o združenju delavcev in v podobnih primerih. Na koncu naj poudarim tole: Delavci pri uresničevanju svojih samoupravnih pravic v združenem delu in družbi opravljajo svobodno, neposredno in enakopravno celotno združeno delo. S tem pa tudi prevzemajo obveznosti in odgovornost za urejanje skupnih intere- MALA ANKETA MED SODELAVCI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Sodelavci so povedali... Te dni, ko z velikim zanimanjem pričakujemo, kaj bomo zvedeli v javni razpravi ne le o teoretičnih osnovah osnutka zakona o združenem delu, ampak kako bomo prispevali tudi svoj delež k njegovemu plemenitenju v naši lastni »hiši«, smo si v uredništvu naložili nalogo organizirati o tem pogovor s sodelavci. Zanimalo nas je, kaj oni sami in tisti, s katerimi se pogovarjajo, mislijo o zadevah v zvezi z novim zakčnom, ki bi jih bilo treba pretresti in najti zanje ustrezne odgovore. Predvsem smo vpraševali, kaj menijo o dohodkovnih odnosih, o samoupravni organiziranosti, o medsebojnem obveščanju In o delu samoupravne delavske kontrole. Naših sobesednikov pa seveda nismo omejevali, da ne bi mogli spregovoriti še o čem drugem.. Iz pogovorov smo izluščili marsikaj zanimivega, zato le preberite! Ivan Turnšek — stekiobrusilec v Steklarski šoli »Čeprav smo izgubo, ki je bila po trimesečnem obračunu 190.000 dinarjev, že pokrili, se meni pa tudi drugim delavcem ne zdi prav, da ne vemo, kdo je največ prispeval k temu. Sicer so nam rekli, da je temu prispeval novi obrat, toda po moji sodbi bi to moralo biti načrtovano. Kolikor vem, modernizacija še ni končana, saj bi morali misliti tudi na novo brusitnico. Ker pa ni denarja, je to vsaj za letos neizvedljivo. Rečeno je bilo, da bo analitična ocena delovnih mest končana do 1. maja, zaenkrat pa iz tega še ni nič. To je primer neizpolnjevanja sklepov! Nujno bi bilo, da to zadevo čim prej uredimo, saj vemo, da so režijski delavci preskromno nagrajeni. Lahko bi rekel, da smo o veliko zadevah dobro seznanjeni, toda še vedno ni vse na takšni ravni, da bi mogli brez pridržkov sprejeti za višek obveščenosti. V zvezi s tem pa ne gre vse krivde valiti na vodilne ljudi, na katere se tako radi sklicujemo, ampak smo krivi za to tudi mi! So pa še nekatere zadeve, za*, katere zvemo prepozno ali ne zadosti, in so zato seveda nesprejemljive. Kljub pomanjkljivostim, ki se kažejo v občasnem zamujanju materialov, se delegatski sistem pri nas vendarle uveljavlja, saj se v svojem neposrednem delovnem okolju delegati posvetujejo s sodelavci. Težko je priznati, toda občutek imam, da je samoupravna delavska kontrola pri nas le bolj na papirju. Takšno stanje pripisujem strahu pred zamero!« Jože Vrtič — steklarski mojster v Steklarski šoli »O zamislih novega zakona o zrduženem delu se bomo še bolj podrobno pogovarjali. Gotovo je, da tudi mi nismo storili vsega, da bi nam šlo bolje. Ko govorimo o obveščenosti, bi morali videti tudi drugo plat te medalje, saj se nekateri sploh ne zanimajo za to, da bi bili seznanjeni! Kdo in kako jih naj potem obvesti? V delu delavske kontrole se zadnje čase čuti nekakšno dopustniško razpoloženje. Z analitično oceno delovnih mest precej zamujamo. Nekaj je temu botrovala nova peč, nekaj pa je subjektivnih slabosti. Vsekakor bo treba pohiteti s to zadevo. Delovni pogoji v novi delavnici so boljši, toda v nobenem primeru niso opravičili naših pričakovanj!« Jože Ogrinc — elektrikar v temeljni organizaciji Rogaška Slatina »Zavzemamo se, da ostanemo organizirani tako, kot smo sedaj, kajti več temeljnih organizacij pomeni še večje stroške. Vsekakor pa je težava v tem, da na tej ravni računi res niso povsem razčiščeni. Dohodkovni odnosi niso urejeni, saj sedaj ni mogoče nagraditi tistega, ki res največ prispeva k uspehu. Presenečen sem, ker nekateri predlagajo, naj bi bile servisne službe temeljne organizacije, saj smo vendarle vzdrževalci obratov, ki zaenkrat ne ustvarjajo dohodka, da bi se ga dalo meriti. Potemtakem tudi ne moremo računati s tem. Najbrž ne pretiravam, ko pravim, da osebni dohodki niso urejeni. Sistemizacijo delovnih mest pripravljajo prepočasi in vse preveč skrivnostno, za kar ne vidim pravih razlogov. Na koncu bo predlog gotov, toda menim, da bi tudi mi imeli kaj pripomniti. (Sistemizacija bo šla v razpravo — urednikova opomba!). Drugje ljudje z leti napredujejo, pri nas pa tega ni. Odgovor, ki smo ga včasih deležni: če nisi zadovoljen, lahko greš, ni najbolj ustrezen. Ne bi bilo nič narobe, če bi točno opredelili, kaj naj kdo dela. Delavska kontrola je zaživela, toda še ni tisto, kar od nje upravičeno pričakujemo. Naj se spusti na vsa področja in naj nas obvešča o vsem! S časopisom Steklar, v katerem pa se mi križanka zdi odveč, smo precej obveščeni. Kazalo bi več pisati o dosežkih v obratu, člani oziroma delegati v delavskem svetu bi nam morali kaj več povedati in nas vpraševati, ali tudi mi kaj • premišljujemo, saj oglasna deska ni dovolj. Sestankov je premalo. Marsikaj bi se imeli in morali zmeniti, toda pravih priložnosti ni. Sestanek pa bo uspešen le takrat, ko bo z jasnim dnevnim redom in pravočasno napovedan. Sindikata in poverjenikov skupnih služb ne čutimo v zadostni meri, saj nimajo prave povezave z nami.« Vinko Čuka — steklopihalec »Več kot Očitno je, da ustvarjanje in delitev dohodka na ravni celotne delovne organizacije ni dobra. Nekaj je treba spremeniti. Mislim, da bi dohodek kazalo decentralizirati in se organizirati vsaj v tri namesto ene temeljne organizacije. Bili naj bi to peči in brusilni-ca, morda tudi Kozje, in če se še kje izkažejo pogoji za to! Obveščeni smo kar dovolj, toda večina nas nima možnosti preveriti verodostojnosti posameznih obvestil. Sestankov je dovolj, občutek pa imam, da vsaj nekateri niso dobro pripravljeni, skladno s tem pa so seveda tudi neplodni. Priznati moram, da dela delavske kontrole ne spremljam in zato ne bi mogel reči, kaj je doslej naredila. Preprosto povedano, ni toliko časa, da bi si vsako obvestilo šel ogledat na oglasno desko!... Zelo me skrbi osip kadra pri peči. Nekdanje steklarje najdemo po vseh oddelkih, iz drugih oddelkov pa ne prihajajo k peči. Nekaj bo treba ukreniti, da ne bo več tako!« Franc Hrepevnik — groba brusil-nica »V grobi brusilnici smo precej zapostavljeni. Osebno ne vidim nobene spremembe, če bi bili drugače organizirani. V skupnem prizadevanju vidim boljše možnosti. Obveščanje si zamišljam tako, da delavci pred sklepanjem, povemo, kaj mislimo o kakšni zadevi, kajti' po toči zvoniti je prepozno. V marsičem bi naše mnenje morali spoštovati bolj kakor ga sedaj! Mene in druge, ki delamo v grobi brusilnici, zelo zanima, kaj je z našo beneficirano delovno dobo?« Milorad Kračun — steklobrusilec »Nedvomno drži, da bi več temeljnih organizacij prispevalo k realnejši delitvi in ustvarjanju dohodka, Jaz in najbrž osemdeset odstotkov brusilk in brusilcev menimo, da sedanji način delitve v bru-silnici ni pravilen, kar nam nazorno potrjuje zadnja delitev. Od ana- Ivan Turnšek, steklobrusilec v Steklarski šoli. litične ocene delovnih mest, čeprav vem, da ne bo odpravila obstoječih slabosti, pričakujem pravičnejšo delitev sredstev. Organiziranost na temeljne organizacije ni ne formalnost in ne želja posameznikov, ampak zahteva časa, v katerem živimo. Z več temeljnimi organizacijami bi bili močnejši, saj je znano, da so dobri prijatelji le tisti, ki imajo med seboj čste račune. Moti me, da člani delavskega sveta še niso postali pravi delegati. Obnašajo se po starem. Ne sprašujejo nas dosti o tem, kaj mi mislimo. Sindikalnih poverjenikov ne čutimo, morali pa bi biti nekakšna vez med vodstvom in članstvom sindikata. Samoupravna delavska kontrola je našla pravo pot. če bo nadaljevala v tem slogu, bo v celoti opravila svoje poslanstvo!« Jožefa Jeršečič — brisalka stekla »Veljalo bi poskusiti z drugačno organizacijo, saj tudi doma obračamo na več načinov v želji, da bi našM tisto, najbolj pravo. V vezal-nici menimo, da je krivično, ko dobimo enako, če delamo tako ali drugače. Mislite, da tudi me ne bi prispevale svoj delež, če bi vedele, da bomo za boljše delo dobiM tudi boljši zaslužek? Nasploh pa je pri nas težava v tem, ker malo zaslužimo, večkrat čakamo na škatle ali pa nimamo dovolj dela. Pri nas ne zvemo vsega, ker nam nihče vsega ne pove! Zgodi se tudi tako, da kaj zvemo, toda že izkrivljeno in to ni dobro. Iz Steklarja marsikaj zvemo, marsikaj pa ne razumemo. Ne bi bil odveč kakšen sestanek v manjših skupinah, saj je tam dosti tega bolj razvidno.« jt Jože Vrtič, steklarski mojster v Steklarski šoli. Smo v času, ko se razprav o osnutku zakona o združenem delu, vsaj po predvidevanjih, bliža koncu. Ko pišem te vrstice, smo pri nas za razpravo že kakšno urico zamudili. In četudi je tako, sedaj ne bi smeli za vsako ceno hiteti, da bi se držali določenega roka. Zdi se mi, da bomo tudi to pomembno delo opravili veliko boljše, če ne bomo hiteli na račun kakovosti. Že v začetku se moramo upreti teoretičnim razlagam osnutka zakona, kajti s tem ne bomo ničesar dosegli. Treba je našo preteklo prakso »dati na rešeto« in skladno s tem iskati 'boljše rešitve, kajti na dlani je, da na današnji stopnji razvoja nismo ustrezno samoupravno organizirani! Pred leti smo rekli, to je začasno Ne delam si utvar, da ne bo med nami tudi takih, ki bodo oporekali trditvam, da smo neustrezno organizirani. V pomoč si bom poklical nekaj znanih stvari iz naših vrst... 1 Ko smo se samoupravno organizirali po sprejetju ustave, smo si rekli, to je začasno, ker smo v veliki časovni stiski. To smo rekli na sestankih aktivov, komisij in glasbo ponovili na zborih delovnih ljudi. To smo rekli in pri tem je Jože Ogrinc, elektrikar v TOZD Rogaška Slatina. ostalo! Pred enim letom pa je osnovna organizacija zveze komunistov spet sprožila razpravo o tem — in če se spominjate — smo o tem tudi pisali. Znova se stvari niso premaknile z mrtve točke, četudi je bilo dogovorjeno, da do konca leta 1975 vendarle moramo nekaj narediti...! Med letom je bilo nič koliko sestankov, na katerih je bila izražena ne le želja ampak dejanska potreba po drugačni organiziranosti. Spet je sledilo zatišje. Na letni skupščini osnovnih organizacij sindikata smo se znova odločili, da bomo nekaj ukrenili, in vendar — brez uspehov... Sami sebi smo obljubi j ah, toda boljših rešitev nismo poiskali. S tem pa smo praktično dokazali, da se sicer strinjamo s stvarjo, z vsem dogovorjenim in obljubljenim, vendar smo zatajili, ko je bilo treba nekaj premakniti z mrtve točke!? Drugače organizirani in močnejši Odpori do drugačne organiziranosti niso ravno majhni.' Ko razmišljam o njih, se mi zdi, da jih je največ zaradi tega, ker vlogo temeljne organizacije ponekod nismo dovolj pojasnili. Nasprotniki, ki svoje nezadovoljstvo izkazujejo bolj pasivno, najdejo sto nasprotnih razlogov, medtem ko pravih ne Vinko Čuka, steklopihalec. spravijo na dan. Najbolj pogost izgovor je na primer, da smo mi v steklarski industriji nekaj posebnega in da je pri nas proizvodno in samoupravno organizacijo nemogoče kako drugače izpeljati. Močno se »bojijo«, da zaradi tega ne bomo nikoli več tako enotni, kot smo sedaj. Nekateri spet pravijo, da nimamo strokovno usposobljenih ljudi, ki bi zamišljeno znali izpeljati tako, kakor si želimo. Ni malo tistih, ki so zagovorniki, da nam v sedanjem položaju, ko so osebni dohodki nizki, ne pomaga nobena drugačna organiziranost. Nekateri, kar je zelo nevarno in nesprejemljivo, saj je to znak, kako želijo ribariti v kalnem, pa vsa napredna stremljenja v zvezi s tem oznanjujejo kot boj med steklarji in brusilci; kakor, da sta v steklarni le ti dve poklicni kategoiiji zaposlenih... Res je, da sta temeljna poklica res ta dva, toda nikoli ne smemo prezreti resnice, da za stekleni izdelek, ki ga prodamo, še kako potrebujemo' delavce raznih drugifi poklicev! Razčlenjevanje steklarne na temeljne organizacije ali obračunske enote ali — kakorkoli bi že to imenovali, nima namena razbijati enotnosti kolektiva! Nasprotno ...! če smo razdeljeni na manjše skupi- P ne, bomo gotovo bolj enotni, saj •% bomo o vsem bolj na tekočem in iß RAZMIŠLJANJE O NAŠI ORGANIZACIJI Praksa na rešetu se kljub morebitnim trenutnim nesporazumom vendarle zedinili in sprejemali takšne rešitve, ki bodo odsevale interese — če ne slehernega delavca — pa vsaj večine njih! Sedanjih razmer pri nas v steklarni pa ne kaže ocenjevati preveč črnogledo. Se manj upravičeno je, če bi jih prikazovali preveč vedro, ker takšne tudi niso. Ali ni že to dovolj zgovoren dokaz o naši neustrezni organiziranosti, če še vedno ne vemo, kje pri nas so najbolj boleče točke. Od časa do časa sicer slišimo: «... Zdaj ne gre tu, zdaj ne gre tam...!« Včasih se morda tudi posreči uganiti, kaj v resnici in kje, toda to ni tisto, kar bi nas gnalo naprej. Dobro znano je, da moramo najprej poiskati vzroke za slabosti in nato predpisati ustrezno zdravilo. V tako veliki organizaciji, kakršna je naša, lahko morda po laični oceni kar na oko ocenjujemo stvari. Vendar to ne zadostuje za preudarno gospodarjenje in razvijanje medsebojnih odnosov. Rešitve so, toda... Nobene bojazni ni, da pri nas ne bi imeli ustreznih strokovnih kadrov. Pogoj za — naj se tako izrazim — našo dejansko stabilizacijo je le eden: delo, trdno delo in še delo! Ne mislim na isto delo, na katerega običajno mislimo — na fizično delo! Brez tega res da ne moremo, toda pod pojmom delo imam v mislih vsestransko delo, ki nas bo potegnilo iz zagate. Ne le delo v neposredni proizvodnji, ampak delo, v katerem bo: do našla sebe prav vsi. Če ga bomo ovrednotili, česar sedaj še ni, ni nobene bojazni, da še tako zapletenih zadev ne bi bili sposobni raz-vozljati... Bojazen, da bo pri nas zmanjkalo dela za katerega koli stro- kovnjaka, je odveč. V drugače, bolj ustrezno organizirani delovni organizaciji bo za vsakogar pravo mesto. Seve, pod pogojem, če bo resnično opravljal tisto delo, ki ga v združenem delu zahtevamo od slehernega med nami in v skladu z našimi zmogljivostmi. Manj, ko nam bodo važni položaji in bolj, ko bomo cenili delo, prej bomo premagali dolgoletno zgrešeno pojmovanje, da je pomembno le to, kdo bo zasedel kakšno mesto po hi-erahični lestvici. V teh dneh — ne le, dokler traja javna razprava o osnutku zakona o združenem delu — dajmo resnično vse na tehtnico! Izognimo se ozkim interesom, ki nas ne peljejo naprej. Rešitve, veliko boljše od sedanjih, so možne. Le od nas je odvisno, ali jih bomo poiskali in — kar je zelo pomembno — ali jih bomo tudi presadili v vsakdanjo našo prakso! JOVO TIŠMA PREDLAGAN NOV SISTEM NAGRAJEVANJ A NAŠEGA DELA Dohodek bi se povečal za 16,000.000 dinarjev. 1 Podatki o dosedanjem sistemu nagrajevanja kažejo, da je Je-ta neustrezen, ker ne upošteva opravljenega dela posameznih organizacijskih enot, ampak je odvisen le od števila opravljenih delovnih ur. Nagrajevanje opravljenega dela po cenikih del ni v skladu z dejanskimi potrebnimi časi za izdelavo — normami, ampak temelji na dogovarjanju cen za posamezna dela. Sistem ne nagrajuje kakovosti opravljenega dela in ne veže posameznikovega osebnega dohodka na kakovost njegovega dela. Predlagani sistem nagrajevanja - ne terja novih sredstev za osebne dohodke, marveč le spodbudno prerazporeja že obstoječa sredstva, s tem da delavce spodbuja k iskanju prihrankov in njihovih gospodarskih učinkov, nagrajuje tista delovna področja, na katere ^delavec lahko vpliva, postavlja take višine nagrad, ki so zanje privlačne, upošteva dosedanje stanje in postavlja za cilj rezultate, ki jih je objektivno možno doseči. ' Predlagani sistem uvajamo delno glede na možnost registriranja podatkov, ki služijo za spodbujanje. Izračuni, kažejo, da bi bilo mogoče z doseganjem po- stavljenih normativov ustvariti za kakšnih 16,000.000 dinarjev višji dohodek, od česar bi za stimulacijo ali spodbudo namenili 8 odst. mase sredstev za osebne 'dohodke! Osnove novega sistema nagrajevanja Pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke moramo upoštevati družbenoekonomsko produktivnost dela, to je dohodek na zaposlenega. Izdelati moramo ustrezna merila za merjenje gospodarske uspešnosti in spodbudno deliti sredstva za osebne dohodke, pri čemer je treba upoševati kolektivno stimulacijo vseh zaposlenih glede na uspeh podjetja, nagrajevanje kakovosti opravljenega dela in nagrajevanje po količini opravljenega dela in po času prisotnosti na delu. Merila za oblikovanje mase za osebne dohodke določa samoupravni sporazum. Kolektivna spodbuda Maso sredstev za izplačilo kolektivne stimulacije ali spodbude izračunamo kot razliko med dovolje- no mesečno maso sredstev za celotno izplačilo osebnih dohodkov glede na doseženo produktivnost dela ih 90 odstotki planirane mase za osebne dohodke tekočega meseca. Izračunani odstotek kolektivne spodbude se povečajo vsa izplačila na osnovi količine, časa in kakovosti dela. Delitev mase sredstev za plačevanje količine in časa Maso sredstev za plačevanje količine in časa dobimo tako, da od dovoljene mase sredstev za osebne dohodke odštejemo sredstva za kolektivno spodbudo in sredstva za nagrajevanje kakovosti dela. Formiranje sredstev za kakovost dela je opisano v naslednjem poglavju. Sredstva se deli med oddelke v razmerju vsote točk iz analitične ocene delovnih mest (AODM), korigirano z odstotkom doseganja proizvodnega plana za proizvodne oddelke oziroma kore-glrano z odstotkom doseganja plana in prodaje za strokovne službe. Vsoto točk iz analitične ocene delovnih mest za posamezne oddelke in s tem tudi zaposlenost posame- mih oddelkov se lahko spreminja le v skladu s potrebami planirane proizvodnje, ker ne smemo dopustiti, da bi si oddelki večali maso za osebne dohodke na podlagi večjega števila zaposlenih. Osnova za delitev mase osebnih dohodkov po količini in po času je analitična ocena delovnih mest, ki pomeni vrednost delovnega mesta — ne glede na značilnost delavca, ki to delovno mesto zaseda — po zahtevanih sposobnostih, znanju, izkušaj an, odgovornostih ter naporih, ki jih delo na delovnem mestu zahteva od delavca, ki po oceni teže delovnih pogojev. Analitično oceno delovnega mesta se določi ob sistematiziranju delovnega mesta. Predlog pripravi kadrovska služba in ga posreduje zboru delavcev- Na podlagi utemeljenih pripomb delavcev pripravi kadrovska služba dokončen predlog in ga posreduje v potrditev ustreznemu organu samoupravljanja — delavskemu svetu. Del osebnih dohodkov za plačevanje opravljenih količin normiranih del se ugotavlja na osnovi analitične ocene delovnih mest, vrednosti točke, doseganja postavljene norme, težavnostne grupe izdelka in jo bo treba v prihodnje določati ne več izkustveno, marveč po posebnem pravilniku o normiranju, normirati pa bo morala posebej za to organizirana služba. Dokler tega ne uresničimo, postavlja norme tehnični sektor skupaj s poslovodji organizacijskih enot. Del osebnih dohodkov za izplačevanje po času prisotnosti na delu se zaračunava na osnovi delav-čeve osebne ocene in njegovega dejanskega časa, prebitega na delovnem mestu, ter na osnovi vrednosti točke. Osebna ocena je na osnovi stoodstotne analitične ocene delovnega mesta izračunana vrednost glede na čas delavčeve zaposlitve na enako strokovnih delovnih mestih glede na zahtevano prakso, glede na zahtevano izobrazbo in glede na dejansko izobrazbo. Za organizacijsko vodstvene delavce v proizvodnih obračunskih enotah se del osebnih dohodkov po času oblikuje po analitični oceni delovnih mest, po vrednosti točke, po času in po doseganju proizvodnega plana. Za delavce v strokovnih oddelkih pa se osebne dohodke oblikuje po času njihove prisotnosti na delu in na osnovi njihove osebne „ocene. Nagrajevanje kakovosti opravljenega dela Analiza o doseganju kakovosti dela za letos kaže naslednje stanje: Kosov Delež v % KRISTALIN: marec—maj Število izdelanih kosov 1.246.007 Odpadek — napaka dela 106.187 8.5 Odpadek — napaka stekla 150.713 12,1 Lom hladilnice 1.451 0,1 II. kvaliteta 32.281 2,6 KRISTAL: marec—maj Izdelanih kosov 630.376 Odpadek — napaka dela 52.857 8,4 Odpadek — napaka stekla 70.393 11,2 Lom hladilnice 25 0,0 II. kvaliteta 70.717 11,2 DODELAVA — novi Obrat: Grobo brušenje: Prejeto število kosov 595.402 Lom pri grobem brušenju Zataljevanje robov: 10.383 1,7 Prejeto kosov 361.900 Lom pri zataljevanju robov Vezalnica: 6.130 1,7 Prejeto število 266.424 Lom Vezalnice 1.280 0,5 DODELAVA — stari obrat: Rezalnica: Prejeto število kosov 1.030.454 Lom rezalnice 8.037 0,8 Grobo brušenje: januar—april Prejeto število 1.371.057 Lom pri grobem brušenju Zataljevanje: marec—maj 34.570 2,5 Prejeto število 658.721 Lom pri zataljevanju Slikarija: januar—april 16.339 2,4 Prejeto število 82.595 Lom pri slikariji Žigosanje: januar—april 941 U Prejeto število 247.285 Lom pri žigosanju 5.826 2,4 DESEN BRUSILNICA: januar—april Prejeto število 354.974 „Lom desen brusilnice 12.113 3,4 Kislinska polirnica: Prejeto število 336.511 Lom kislinske polimice Vezalnica: marec—maj 3.781 1,1 Prejeto število 1.422.519 Lom vezalnice 4.640 0,3 Nerazporejene napake — tehnični lom 33.434 2,4 Glede na sedanje razmere in glede na normative, 'ki jih sprejemajo evropski proizvajalci, bomo določili kot normative za odpadek in slabo kvaliteto II. vrste vrednosti, o katerih poročamo v nadaljevanju besedila. Doseganje teh normativnih vrednosti bomo spodbudili z osmimi odstotki dodatka osebnih dohodkov za kvaliteto op- ravljenega dela, tabele pa so navedene v naslednjih razpredelnicah. Nerazporejenih napak, ki so posledica slabe evidence, v bodoče ne bomo priznavali, ampak jih bomo razporejali po dejanskih povzročiteljih. Po posameznih oddelkih, težavnostnih grupah in vrstah stekla so normativi ti-le: KRISTALIN Doseženo v % Normativ v II. Napaka dela Napaka stekla 8,5 12,1 8 10 K slabi kakovosti bomo prištevali tudi drugo vrsto in to tako, da bomo število izdelanih kosov II. vrste pomnožili s faktorjem 0,2 in prišteli k odpadku , zaradi napak pri delu stekla glede na njihovo poreklo. 10 odstotni napaki dela in naj bi bi: najnižji 0,01, najvišji pa 0,48, če bi dosegli 1,5 odstotno napako dela. Pri napaki stekla se faktor stimulacije v III. grupi prične z 8 odstotn napako in je predlagan in je predlagan prav tako 0,01; pri 1,5 odstotni napaki stekla pa naj bi se povzpel na 0,48. V III., najtežji grupi naj se postopno dviga in doseže vrhunec pri 1,5 odstotni napaki stekla vrednost 0,68! V predlogu je omejeno, da se stimulacijski faktor zaračunava za vsako grupo posebej in izračuna poprečje glede na čas, ko je brigada delala^ isto grupo izdelkov. Ker menimo, da steklar tudi vpliva na napake stekla, se faktor za spodbudo brigad izračuna po formuli: 3 X (fnd + fns) Pri čemer je Fs faktor spodbude, fnd je faktor napake dela, fns pa je faktor napake stekla. Faktor se določi po podatkih sprotne kontrole in po podatkih končne kontrole ločeno in se nato izračuna srednja vrednost obeh. Znesek, ki pripada posamezni brigadi za doseženo kakovost, se določi po enačbi: Osebni dohodek za kakovost = vsota točk brigade x Fs x poprečna vrednost točke v zadnjih treh mesecih, pri čemer je Fs faktor spodbude (stimulacijski faktor). Priprava stekla je nagrajevana po tabeli za napako stekla. Delovodja pri pečeh so nagrajevani s faktorjem, ki predstavlja poprečje faktorja spodbude brigad in faktorjem stimulacije vseh brigad in priprave stekla! KRISTAL Doseženo v % III. Normativ v % II. I. Napaka dela 8,4 6 7 8 Napaka stekla 12,1 6 8 10 DODELAVA Doseženo v % Normativ v % • Novi obrat — lom: Grobo brušenje 1,7 1,0 Zataljevanje robov 1,7 1,5 Stari obrat: Rezalnica 0,8 0,6 Grobo brušenje 2,5 1,5 Zataljevanje robov 2,2 1,5 Slikarija 1,1 0,5 žigosanje 2,4 1,5 Desen brusilnica: Kozje 3,0 Kislinska polimica 1,1 0,7 Vezalnica 0,3 0,2 Nerazporejene napake 2,4 — Ker bomo uvedli sprotno kontrolo kakovosti dela pri peči in v brusilnici in ker bomo podatke sproti vidno beležili na delovnih mestih, bo faktor za spodbudo ali stimulacijski faktor odvisen za vsa taka delovna mesta od ugotovljene kakovosti sprotne kontrole in od prevzemnih pregledov. Faktor za stimulacijo ali spodbudo bomo ugotavljali po istih tabelah enkrat za sprotno kontrolo in drugič za prevzemno kontrolo ter ga bomo obračunali kot poprečje teh dveh vrednosti. V tem predlogu so izkazani stimulacijski faktorji, ki so odvisni od doseženega odstotka napake dela, napake stekla in loma! Tako naj bi bil na primer faktor za stimulacijo III. grupe pri pečeh pri 8 odstotni napaki dela 0,01, pri 1,5 odstotni napaki dela pa 0,33. V II. grupi naj bi bil najmanjši faktor stimulacije pri 9 odstotni napaki dela najmanjši in sicer 0,01, najvišji pa pri 1,5 odstotni napaki dela in to 0,40. Za III. grupo naj bi se faktor stimulacije pričel že pri 0,01; najvišji pa naj bo pri 15 odstotni napaki stekla in to 0,33. Za II. grupo se faktor stimulacije prične pri 10 odstotni napaki stekla V dodelavi je postavljen normativ za lom in je faktor po podobni lestvici kakor za steklarje takle: Najmanjši Pri % loma Največji Pri % loma NOVI OBRAT Grobo brušenje 0,01 1,8 0,36 0,0 Zataljevanje 0,01 2,2 0,58 0,0 STARI OBRAT Rezalnica 0,01 1.3 0,27 0,0 Grobo brušenje 0,01 2,2 0,58 0,0 Slikarija 0,01 1,2 0,24 0.0 Žigosanje 0,01 2,2 0,58 0,0 DESEN BRUSILNICA Rogaška Slatina 0,01 4,4 0,58 0,5 Brusilnica Kozje 0,01 4,4 0,58 1,0 Kislinska polimica 0,01 1,4 0,27 0,0 Vezalnica 0,01 0,34 0,40 0,0 Nerazporejenih napak ne more biti, ampak bodo beležene povzročitelju in mu bodo obračunane kot slaba kakovost. Organizacijsko vodstveni delavci v proizvodnji so spodbujeni za kvaliteto tako, da se jim delež izračuna po formuli: Osebni dohodek za kakovost — AODM x Foe x delež časa na delu (v %)x poprečna vrednost točke zadnjih treh mesecev, pri čemer AODM pomeni analitično oceno delovnega mesta in Foe stimulacijski faktor organizacijske enote. Kartonažna delavnica je nagra- jevana po kvaliteti z 1 odst. udeležbe od skupnega števila točk za nagrajevan j e proizvodnih oddelkov. Servisne službe so nagrajene z 7 odstotnim deležem od skupnega števila točk za nagrajevanje proizvodnih oddelkov. Skupne službe so nagrajene s 14 odst. deležem od skupnega števila točk za nagrajevanje proizvodnih oddelkov. Kon trolorji so nagrajeni prek sistema ocenjevanja kakovosti dela za delovna mesta, na katerih kakovost ni neposredno merljiva, način ocenjevanja pa bo dan s posebnim predpisom. In dokler ta ne bo izdelan, so nagrajevani z 2,5 odst- deležem od skupnega števila točk za nagrajevanje proizvodnih oddelkov. Poleg kakovosti bo treba postaviti še druga merila za nagrade, kot so: izkoristek steklene mase, izkoristek materiala v drugih oddelkih, poraba energije, poraba vode, kakovost modelov itn.! Merila za nagrajevanje bo možno postaviti, ko bodo znane sedanje razmere in ko bodo postavljeni normativi. BOJAN MOŽINA JOŽE JANKOVIČ OB DELITVI POSOJIL ZA ZASEBNO GRAD NJO Denarja malo, prosilcev veliko Komisija delavskega sveta za stanovanjska posojila je imela težavno nalogo, da bi pravilno razdelila razpoložljiva sredstva. Prejela je 91 prošenj, med katerimi so bile tudi takšne, ki niso prišle v Ožji izbor zaradi pomanjkanja dokumentacije ali zaradi drugih pogojev, ki so določeni s pravilnikom o medsebojnih razmerjih. V poštev niso prišli tudi tisti, ki niso opravili vseh solidarnostnih dni v preteklem letu. Temeljno vodilo pri delu komisije je bilo, da si vsako gradnjo ogleda na samem kraju in da si ustvari sliko o stanju v zvezi z zasebno gradnjo stanovanj. Komisija je pregledala stanovanja prosilcev... Komisija je opravila sedem pregledov in ugotovila, da so stanovanja, v katerih stanujejo pro- silci in njihove družine, v zelo slabem stanju. Enajst prosilcev živi v kletnih prostorih nanovo zgrajenih hi:, bodisi da so te zgrajene do tretje faze ali samo s pokrito kletjo. Taka stanovanja so vlažna, hladna in zaradi tega silno nezdrava. Večina delavcev, ki stanuje v njih, je bolnih. Nekateri med njimi nimajo več kakor eno sobico. Skoraj vsi prosilci tudi nimajo urejenih sanitarij. Najbolj otipljiv primer je tričlanska družina, ki živi v sobi 3x1,5 m. Drugi prosilci stanujejo pri svojcih ali pri znancih kot podnajemniki, del pa je takšnih, ki imajo urejene najnujnejše prostore za bivanje (kuhinja, soba). Pri-razdelitvi sredstev , za posojila je komisija najprej upoštevala tiste prosilce, ki bodo z dobljenimi sredstvi uredili svoje hiše toliko, da bodo lahko spraznili družbeno stanovanje letos ali v pričet- ku prihodnjega leta. Lahko bi rekli, da je šest prosilcev zaradi nemogočih stanovanjskih razmer resno ogroženih in jim je komisija posvetila vso pozornost. Razpoložljivih sredstev samo za 650.000 dinarjev S skromno odmerjenimi sredstvi komisija kajpada ni mogla ustreči vsem prosilcem. Odboru za medsebojna delovna razmerja je predložila 47 kandidatov, ki naj bi bili deležni sredstev v višini 650.000 dinarjev, kar je v primerjavi z zaprošeno vsoto 3,000.000 dinarjev zdaleč premalo. Skladno s tem so seveda možnosti, da bi posamezniki bili deležni posojila v manjših zneskih, skromne, da' o tistih sredstvih, ki jih predvideva pravilnik o medsebojnih razmerjih v višini 100.000 dinarjev, sploh ne govorimo...! FRANC BERCKO IZ ZAPISKOV ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA S MO IZBRALI . . . Pomembnejši sklepi Tokrat povzemamo najpomembnejše sklepe delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela Rogaška Slatina od 5. junija, delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela Slovenska Bistrica od 1. junija, sveta zavoda Steklarske šole od 20. maja, odbora za samoupravno delavsko kontrolo TOZD Rogaška Slatina od 2. junija in odbra TOZD Rogaška Slatina za medsebojna razmerja od 8. in 10. junija! Delavski svet TOZD Rogaška Slatina, 9. seja 5. junija V zvezi z najnižjim osebnim dohodkom zaposlenih je delavski svet sklenil, da se prejšnji, pomanjkljivo sestavljen sklep 8. redne seje sveta dopolni, da se sedaj glasi: »Naj nižji osebni dohodek na zaposlenega v temeljni organizaciji Rogaška Slatina pri normalnem poslovanju je 60 odstotkov od poprečnega osebnega dohodka zapo- slenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu, oziroma je 51 odstotkov od poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, - če de- _ lavec ne dosega normalnega poslovnega uspeha.« Delavski svet TOZD Slovenska Bistrica, 1. junija Na seji delavskega sveta so ugotoviti, da kljub povečani aktivnosti za izboljšanje gospodarskega položaja v temeljni organizaciji še niso zadovoljni z doseženimi rezultati. Kažejo pa se že prvi znaki, ki navdajajo z upanjem, da se bo poslovanje izboljšalo. Naročila na domačem tržišču so se namreč povečala. Na osnovi podatkov o poslovanju v letošnjih prvih štirih mesecih so med drugimi sprejeli tele sklepe: 1. Kazalci poslovanja od januarja do aprila letos, ugotovljeni na osnovi fakturirane proizvodnje in realizacije, še vedno kažejo primanjkljaj pri ostanku dohodka za 483.855 dinarjev. To dokazuje, da vsi sprejeti stabilizacijski ukrepi še niso v celoti uresničeni. 2. Sodelovanje vseh članov delovne skupnosti za odločno stabilizacijsko disciplino je treba nadaljevati in usmeriti predvsem v povečevanje produktivnosti dela, v zmanjševanje odpadka in v ureditev delovnega reda. 3. Ker zunanji trg, kamor ima- mo predvsem možnosti prodajati svoje izdelke, zahteva kako- vost izdelkov In konkurenčne cene, se je treba z notranjimi organizacijskimi ukrepi ustrezno prilagoditi takšnim zahtevam. Strokovna služba je v sodelovanju s tehničnim vodjem organizacije združenega dela dolžna pripraviti ustrezne ukrepe. 4. Zaradi neugodnih finančnih razmer delavski svet ne more odobriti Branku PlavCu za eno leto plačanega študijskega dopusta kljub priporočilu občinskega komiteja ZKS Slovenska Bistrica. Iz enakih ' razlogov delavski svet ni odobril Emilu Šketu plačanega dopusta od ,11. do 30. junija za sodelovanje v mladinski delovni brigadi. 5. Samoupravni stanovanjski skupnosti Slovenska Bistrica se pošlje zagotovilo o vplačilu sredstev za nakup stanovanja po razpisu posojil iz družbenih sredstev Glede na neugodne gospodarske razmere se vloži tudi prošnjo, saj je v temeljni organizaciji še veliko nerešenih nujnih stanovanjskih problemov, za posojilo iz solidarnostnega sklada. 6. Računovodska analitična služba mora zagotoviti sprotno obveščanje članov temeljne organizacije v zvezi z vrednotenjem točk po analitični oceni delovnih mest glede na mesečne poslovne dosežke in za izplačevanje osebnih dohodkov 7. Za pomoč prizadetim v potre su v Posočju bo delovna skupnost namenila zaslužek od dela na prosto soboto, 5. junija. 8. Industrijskemu gasilskemu društvu v temeljni organizaciji Slovenska Bistrica je odobrena izjemna izdelava prostoročnih izdelkov za okrepitev njihove materialne osnove. Delo se mora organizirati v okviru dogovorov s tehničnim oddelkom. Svet Steklarske šole, 5. seja 20. maja Na seji so sprejeli tele sklepe: 1. O delovnih rezultatih v letošnjih prvih štirih mesecih bodo po oddelkih pogovori, da bi jih analizirali in zbrali predloge za odpravljanje slabosti. Na osnovi takih predlogov pa se skliče zbor delovnih ljudi, na katerem bi ocenili predloge in sprejeli napotke in usmeritev za nadaljnje delo. 2. Komercialna služba je pooblaščena, da pomembnejšim in resnejšim kupcem poveča rabat in nudi tudi druge ugodnosti, če bo to vplivalo na povečanje in učvrstitev prometa in s tem koristilo delovni organizaciji. O svojih dosežkih mora komercialna služba občasno poročati svetu. 3. Sistemizira se novo delovno mesto »vodja proizvodnje« z zahtevano visoko strokovno izobrazbo kemijske tehnološke smeri. Na to delovno mesto se razporedi diplomiranega inženirja kemijske tehnologije Anteja Plazoniča. Steklarskega tehnika Mirka Anderliča pa se razporedi na visoko kvalificirano delovno mesto vodje dodelave. 4. Osnutek pravilnika o dodelitvi posojil za stanovanjsko gradnjo in delitev stanovanj naj ostane še v razpravi. Odbor za medsebojna razmerja je dolžan predlagati prednostni seznam prosilcev po osnutku pravilnika in ga predložiti v razpravo ter sprejem svetu šole. 5. Na podlagi pogodbe za izdelavo profilov steklarskih poklicev med Gospodarsko zbornico Slovenije in Steklarsko šolo poverja šola to nalogo diplomiranemu in ženirju Ladu Tkavcu z vsemi pravicami in obveznostmi iz te pogodbe. 6. Poveča se tarife za odnašanje loncev in sicer: odnašanje loncev — 1.000,00 dinarjev, razbijanje in prestavljanje loncev — 1.000,00 dinarjev, zamenjavanje nastavkov in podstavkov — 450,00 dinarjev, zamenjavanje obročev — 25,00 dinar jev. Take povečane tarife se izplačujejo od 1. maja letos. 7. Članom investicijskega odbora, se izplača nagrade v višini enomesečnega osebnega dohodka, dipl inž. Plazoniču pa se na njegovo željo namesto nagrade izplača opravljene nadure. 8. Kurirki Zdenki Škrabi se odobri nakup ženskega kolesa za prenašanje pošte 9. Analitično oceno delovnih mest je treba čim prej dokončati; takrat bodo tudi upoštevane pritožbe delavcev! Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Rogaška Slatina, 6. seja 2. junija * Odbor je predlagal delavskemu svetu organizacije združenega dela, naj imenuje komisijo, ki bo imela glede na razdelitev steklarne na več temeljnih organizacij in strokovno svetovati pri nakupih in drugih odločitvah posameznih temeljnih organizacij. Sočasno je treba določiti, do katere vsote za nakup ali drugo vprašanje odloča delavski svet temeljne organizacije brez strokovnega mnenja komisije Za tak predlog se je odločil odbor zato, da bi kar se dä zmanjšali možnosti za sprejemanje neracionalnih odločitev, zaradi katerih prihaja do izgube, ki jo morajo potem solidarnostno pokrivati vse temeljne organizacije, i V zvezi s poročilom strokovnjaka o poräbi drobnega elektromate-riala v lanskem letu organ samoupravne delavske kontrole ugotavlja, da je bila le-ta prevelika. Zato je odbor na seji sklenil, da je treba voditi stalen nadzor nad po-ubo drobnega elektromateriala. Na čekih je treba naznačevati, kje in za kaj bo material porabljen. Zaradi čedalje slabše kakovosti stekla je odbor predlagal tehniški službi, naj do prihodnje seje imenuje osebo, ki bo odgovarjala za kakovost stekla! Odbor TOZD Rogaška Slatina za medsebojna razmerja, 11. in 12. seja 8. in 10. junija Na 11. seji je odbor za medsebojna razmerja sprejel tele sklepe: 1. Med odsotnostjo Biserke Farkaš bo tehniška dela v laboratoriju opravljal Peter Raspotnlk. 2. Za šolsko leto 1976/77 se razpiše naslednje štipendije: eno za ekonomsko fakulteto, eno za pravno fakulteto, dve za srednjo ekonomsko šolo, eno za srednjo upravno administrativno šolo, eno za višjo šolo za organizacijo dela, 18 štipendij za steklobrusilce in 10 štipendij za steklopihalce. 3. Diplomiranemu ekonomistu Davorinu škripjariču, pripravniku v komerciali, se pripravniški stalež skrajša na približno šest mesecev in se izteče s 30. septembrom, ker je le-ta že pred diplomiranjem bil v delovnem razmeriu 11 mesecev 4. V obravnavo delavskemu svetu se da vprašanje o zaposlitvi naših štipendistov, ki bodo v tem šolskem letu končali šolanje^in sicer za gradbenega ter strojnega tehnika in za dva elektrikarja. Za te stroke namreč ni prostih, delovnih mest. 5. Odbor je potrdil predlog komisije za delitev stanovanjskih posojil za zasebno gradnjo. Le-ta pa « je naslednji: Bračun Ivan — 8 000 dinarjev, Bračun Milan — 10.000 dinarjev, Brezinščak Olga — 10.000 dinarjev, Bukvič Nevenka — 10.000 dinarjev, Gajšek Anton — 15.1)00 dinarjev, Gajšek Emilija — 10.000 dinarjev, Gasparič Andrija — 15.000 dinarjev, Godec Albin — 37.000 dinarjev (izprazni stanovanje!), Halužan Ivan — 10.000 dinarjev, Halužan Slavo — 10.000 dinarjev, Hre-pevnik Branko — 15.000 dinarjev, Hrepevnik Rok — 10.000 dinarjev, Hribernik Leopold — 15.000 dinarjev, H-ruo Vlado — 10.000 dinarjev, Humski Jože — 28.000 dinarjev (izprazni stanovanje!), Kamenščak Stjepan — 20.000 .dinarjev, Kitak Margareta — 10.000 dinarjev, Ko-merički Peter — 10.000 dinarjev, Kovač Marjana — 10.000 dinarjev Koražija Leopold — 8.000 dinarjev, Kralj Vera — 15.000 dinarjev, Krk-lec Daniel — 10.000 dinarjev, Krumpak Cvetka — 15.000 dinarjev, Kun-stek Janez — 47.000 dinarjev (izprazni stanovanje!), Metlic Mladen 20.000 dinarjev, Murko Anton — 10.000 dinarjev. Murko Jože — 15.000 dinarjev, Ogrinc Jože — 20.000 dinarjev, Ozvaltiič Anton — 10.000 dinarjev, Podhraški Drago — 15.000 dinarjev (kartonaža), Polažer Franc — 20.000 dinarjev, Poš Rudi — 7.000 dinarjev, Prah Jože — 10.000 dinarjev, Prevolšek Franc — 10.000 dinarjev, Romih Amalija — 10.000 dinarjev, Sajko Angela — 15.000 dinarjev, Sajko Vinko — 10.000 dinarjev, Sovine Kristina — 5.000 dinar- jev, Stuhne Marija — 10.000 dinarjev, Šket Alojz — 10.000 dinarjev, Škorjanc Terezija — 10.000 dinarjev, škrablin Mirko — 20.000 dinarjev, škrablin Vjekoslav — 10.000 dinarjev, Šmit Stanko — 20.000 dinarjev, Šmit Vinko — 15.000 dinarjev, Špoljar Josipa — 10.000 dinarjev in Zagoda Nada — 15.000 dinarjev. Na seznamu za posojilo niso prosilci: Bedenik Jože, Galuna Franc, Jagodič Ivan, Lešnik Erih, Pažon Franc, Posl Jože in Vnučec Franc. Ti prosilci niso delali vse štiri solidarnostne nedelje! Na 12. seji odbora so sprejeli tele sklepe: 1. Andreja Zupana se premesti z delovnega mesta »poslovodja dodelave« na delovno mesto »vodja kontrole kvalitete« ter se mu določi 1.400 točk, kar velja od 15. junija naprej. Delovno mesto vodi e kontrole kvalitete je bilo uvedeno za boljšo organizacijo dela. Za tb delovno mesto ni bilo ustreznega kadra, zato je bil nanj "remeščen Andrej Zupan, ki ustreza vsem 'razpisnim pogojem, hkrati pa ima tudi največ izkušenj za delo na tem delovnem področju. 2. Franca Kregarja se premesti z delovnega mesta »pomočnik steklo-pihalec« na delovno mesto »tekoči kontrolor kvalitete« v oddelku peč in se mu določi 1.090 točk, kar velja od 15. junija naprej. 3. Franja Lepana se premesti z delovnega mesta »mojster steklo- brusilec — skupinovodja« na delovno mesto »tekoči kontrolor kvalitete« v brusilnici. (Pripomba uprave: Glede na to, da je sklep o Le-panovem osebnem dohodku v nasprotju s 7. sklepom iste seje odbora, se odboru za delovna razmerja predlaga, naj ponovno odloči o tem osebnem dohodku; pričakujejo namreč invalidsko upokojitev!). 4. Jože Podkoritnik izpolnjuje vse pogoje za delo na delovnem mestu »tekoči kontrolor k'-'htere« pri peči, vendar odbor meni, da .,e treba pri razporejanju na to delovno mesto upoštevati tudi to, da uvajanje v takšno delo zahteva od dveh let do trd leta časa. 5. Zaradi zmanjšanja režijskih del v celotnem proizvodnem procesu se na delovno mesto »poslovodja dodelave« ne razporedi nikogar, ampak celotno delo tega delovnega mesta prevzame Franc Firer pod pogojem, da mu tehnični sektor določi pomočnike iz vrst poenter-jev, ki bodo opravljali dela poslo-yodje v popoldanski izmeni. 6. Ker se je število nadur povečalo in zaradi teh tudi režijski stroški, se nadurno delo režijskih delavcev ukine, če se bo pokazala zares nujna potreba po f ivm delu, pa bo le-to dovoljeno. 7. Kadrovska in tehniška služba naj pri zdravstveni službi posoešita reševanje primerov tistih delavcev, ki jih le-ta šteje za nezmožne opravljati svoje delo ali pa so v postopku za invalidsko upokojitev. vsem tem pa je, da je mogoče »za zavesami« slišati mnoge predloge, od katerih bi bili nekateri tudi koristni in bi z njihovo uresničitvijo glasilo postalo kvaltetnejše in pestrejše. Tako pa ostajajo kriti-kastri le pri vprašanjih, kot so na primer: Zakaj je v njem objavljeno tole pa ono, zakaj pa niso napisali o tistem dogodku, itn.? Vprašanj je veliko. Na veliko vprašanj med njimi joa bi z malo več aktivnosti lahko odgovoril vsak posameznik s TESNEJŠIM SODELOVANJEM PRI USTVARJANJU GLASILA. Predvsem s tesnejšim stikom z uredniškim odborom, ki ostaja pri ustvarjanju glasila največkrat osamljen kljub številnim nedorečenim pripombam in predlogom »od strani«. Bodimo zato odločnejši in uporabimo pravico do svobode tiska v koristne namene našega kolektiva in družbe. VIKTOR HORVAT BODIMO VSAJ MALO SAMOKRITIČNI...! Odgrnimo zavese! Prisotnost kritičnega obravnavanja dogodkov in okolja, v katerem živimo, je pognala svoje korenine že skozi stoletja človekovega razvoja, pa se temu ne moremo čuditi. Celo nasprotno! Lahko rečemo, da je kritična presoja koristna. Kaj pomeni kritika in kaj kritizerstvo, je nam — samoupravljavcem — dobro znano. Znani so nam tudi rezultati ene in druge dejavnosti... Medtem ko je kritika lahko zdrava in razvoju družbe zelo koristna, pa za kritizerstvo, ki je med nami močno razširjeno, lahko rečemo, da ne sodi v to kategorijo. ■ Nova ustava, samoupravnost vseh proizvajalcev in pravice o odločanju na vseh področjih, niso v celoti uspeli izpodriniti te, že tisočletne tradicije. Nekateri so z njo »bogatejši«1, drugi manj, kar velja tudi za merilo sposobnosti na tem področju. V okolju, kjer živimo in ustvarjamo, se žal še vedno srečujemo z oblikami izražanja »za vogalom« ali »za zavesami«. Marsikatera tako izgovorjena beseda bi prav gotovo našla plodnejša tla pred odprtimi zavesami. S tem bi pomagala v ustvarjanju boljšega in lepšega jutri, če pa je kritika zasnovana na neutemeljenih ali polresničnih podatkih, utegne biti razbijaška in škodljiva. Pregovor »Več ljudi več ve!«, je gotovo še danes v veljavi. Zaradi tega bi lahko tisti občani ali posamezniki, katerih strah je še vedno močnejši od resnice, poiskali odgovor v družbi, v okolju, kjer ži vij o in ustvarjajo. Tudi naše glasilo »Steklar« se temu ni uspelo izogniti. Kljub temu, da je vabilo in še vedno vabi k sodelovanju, doživlja, da ostajajo zelo redki tisti, ki v njem sodelujejo; novih sodelavcev pa skorajda nimamo. Toliko bolj boleče pri »Kje si bil, potepin, da te ni bilo na spregled v prejšnji izdaji Steklarja?« me je ozmerjal v svojem pismu, zdaj že lahko rečem, moj prijatelj, kr nadaljuje: »Veš, Argus, brez tebe oziroma tvojega sprehoda čutim določeno praznino. Skoraj se nimam pri čem ustaviti. Je s teboj končano? Bomo morali položiti kakšen šopek ali morda le cvet, če že ne na vsa tvoja očesa, pa vsaj na katerega med njimi? Si omagal? Si izgubil pogum? Se bi te lahko spraševal, toda ne bom, ker vem, da ti za nas ni dosti. Želim ti, da ne bi bil rahitičen ali da ne bi staknil, čeprav nisi otrok, po-liomielitis, to je otroško paralizo ...!« Hvala za pismo, prijatelj! Nekam me je strah, da se zaradi tvojih pohval ne bom pričel gizdalinsko obnašati. Potrudil se bom, da do tega ne bo prišlo, saj veš, da to ne bi bilo v mojem slogu. Vsakomur pridem v goste takrat, ko se me najmanj nadeja, četudi me ne sprejme s kruhom in soljo. Bi mi ti ponudil domačo potico in za nameček kakšen kozarček »šmar-jole«? Upam, da bi! Čeprav me hvališ, se mi ne zdi tako imenitno, ko praviš, da se, razen na mojem sprehodu, nimaš pri čem ustaviti. Zelo žalosten bi bil tudi jaz, če bi bilo v redu le to, kar vam sporočam s svojih potepanj.. Najbrž se je tudi pri drugih prispevkih v Steklarju vredno ustaviti. Če meniš, da ni, poskusi tudi sam! Piši! O vsem, kar meniš, da bo zanimalo tvoje sodelavce. Nič ne de, če bo kakšna presneta vejica, ki ti je v šoli delala velike preglavice, premalo ali na nepravem mestu. Tudi drugi se bodo zgledovali po tebi in ni hudir, da ne bomo postali bolj radovedni kar vsevprek... Zmenjeno?! Kje da sem bil in, če bo treba, kakšen šopek ali cvet položiti, me sprašuješ, šopkov zaenkrat ne bo treba polagati, saj veš, da koprive kar lepo uspevajo. To, kje sem bil, pa je nekaj povsem drugega! Kar po pravici naj ti povem, da sem bil bolan in globoko premišljeval o raznih zadevah. V spodnjih vrsticah poišči odgovor, ali je moja »bolezen« morebiti v kakršnikoli zvezi z njimi. Torej: Rekreaciji, ki je danes zelo mo-derna reč, sem premišljeval kar tri — ne v tri — dni! Po zgledu nekaterih naših mislecev sem si omislil novo trim panogo, ki bi jo poimenoval »črešnijada«. Plezali bi po češnjevem drevju, nakar bi si do sitega nazobali, vsak izbral najbolj utsrezen način, da bi zlezel dol. To se nekako sklada z zamislijo nekoga, naj bi del delavskih športnih iger organizirali v ribniku. Nič hudega ni, če so ti presneti »ščukarji« vložili čas in denar, da bi se jim kaj obesilo na trnke..! opusti so imenitna reč. Kdo med nami ni vesel dopustniškega brezskrbnega življenja? Sedem čudovitih dni sem preživel na Havajskih otokih. Mi zavidate? Nikar, saj sem ga koristil po planu dopustov iz leta 1967, ki je še sedaj obešen na eni izmed oglasnih desk v obratu. orje dopustnikom, ki veselo pričakujejo, da bodo v določenem času krenili proti sinjini Jadranskega morja, a se izkaže, da je »tiskarski« škrat predrugačil čas njihovega bivanja. To jim pride nekako tako kakor hladna prha, ki se navsezadnje v tej nastajajoči vročini kar »prileže«. da bi zrelostni izpit polagali v normalnih oblekah. Torej, še nadaljnjih sedem dni sem premišljeval o tem, kako bi najbolj »nobel« zlezel do izpitne komisije. jzreča je za moko, sladkor ali še V za kaj drugega. Ste že kdaj slišali, da se kdo tako lepo ujema z drugim kakor rogovje v vreči? Hudir jevo težko jih je zložiti. To sem poskušal kar celih osem dni, toda ni in ni šlo. Kako tudi bi, ko pa zlaganje rogov (športnikov) v Rogaški Slatini traja že lep čas in obstaja resna nevarnost, da sicer ne povsem star pobudnik prej dočaka upokojitev kakor slogo med njimi j li mi boste verjeli, ko vam zatr-i jujem, da sem potreboval veliko časa za zamisel o izdelavi pump v kislinski polirnici. Moram reči, da sem stvarco natančno pogrun-tal in mi je lepo uspela. Namesto pumpe mi je uspelo narediti posodico za ikebano. Nekaj nas je veljala, toda nič hudega, saj se na napakah vendarle učimo. Škoda, pravim, ko računov — včasih — ne naslavljamo na prave naslove. bleka naredi človeka, so včasih (V rekli. Ta rek so na sebi preizkusili maturantje Steklarske šole. Ker pobalini niso prišli v maturantski »uniformi«, so jo morali ucvreti nazaj, saj se ne spodobi. everzu še drugače pravijo pismena zaveza. To naj bi pomenilo: kar si si sposodil, tudi vrni. Ni dolgo tega, ko je eden potreboval neko reč, ki jo običajno- nimamo doma. Ta predrznost se mi je zdela nekoliko sumljiva, ker je mo- MOČ OBVEŠČANJA (PO DNEVNIKU »DELO«) »...Tole lepo preberite, pa vam bo takoj jasno, zakaj nič ne razumete!« žakar očitno pozabil, da je čas posojanja že potekel s tem, ko sem jaz opravil vse podobne zadeve. Obnašanje nekaterih je res neznosno, saj ne vedo, da vsakomur res ni treba priti na vrsto. az . zelo obožujem naravo in sploh prijateljska srečanja. Ne branim se hudo, če me nagovarjajo stopiti v oštarijo. Tako se je zgodilo pred enim mesecem, ko so me povabili na Grenko, oh ne, na Sladko goro. Vem, da bi nekaterim bolj ustrezalo prvo ime. Po medsebojnih srečanjih smo rahlo utrujeni šli navezat še pristnejše stike. Ni bilo dolgo, se je oglasil mili glasek s tisto znano: »če vin-ček govori.../« In zgodilo se je. Nekateri so si s konicami nožev »utrjevali« prijateljske vezi. j parati so sila zapletena zadčv-rl ščina. Brez njih si ne moremo zamišljati posodabljanja. Najbolj pa so zapleteni tisti, o katerih smo svojčas »globoko« razmišljali, ker bi nam služili za lastno evidenco, koliko časa smo prebili v tovarni. Bržčas jih bo na tržišču že zmanjkalo, preden se odločimo zanje. Ta čas lahko nemoteno modrujemo o izkoriščanju delovnega časa. erska enota za glasnost se baje imenuje Jon. Tozadevni strokovnjaki menijo, da zaradi prevelike glasnosti človek lahko postane naglušen. če ne bomo kaj ukrenili, se utegne zgoditi dvojna škoda. Denimo: nekateri šefi, šefice in tisti, ki teh nazivov nimajo, si lahko zelo poškodujejo glasilke, ko tako »tiho« in »prijazno« pojasnjujejo svojim podrejenim, kako naj delajo. Kandidati ali kandidatke, ki jih ni tako malo, pa 'nam lahko poleg naglušnosti prinesejo še strošek za nabavo ustreznih aparatov. Pred slovesom od vas, vsaj za ta mesec, dragi bralci, naj vas posvarim pred to epidemijo, kajti v prihodnjem obdobju, ko nekaj šušljamo o novem zakonu o združenem delu, bi bilo zaželjeno čim manj vate v ušesih. Tako je torej minil mesec, v katerem si je komaj opomogel vaš Argus LETOŠNJI VLAK »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Bratje iz Srbije pri nas... Letos je vlak »Bratstva in enotnosti« pripeljal v Slovenijo kakšnih 1100 bratov iz Srbije, ki so med narodnoosvobodilno vojno sprejeli na svoje domove slovenske izseljence. V naši občini smo sprejeli 21 gostov. Med njimi je bilo osem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, trinajst pa jih je bilo v gosteh pri naših nekdanjih izseljencih v Srbiji. Za goste pripravili bogat program obiskov.... Iz Celja, kamor jih je pripeljal vlaik »Bratstva in enotnosti«, so naši dragi gostje prispeli v Šmarje pri Jelšah, ena skupina pa je prišla k nam v Rogaško Slatino, že prvi dam obiska smo jih sprejeli v Rogaški, kjer so se udeležili jubilejnega. koncerta, ki ga je priredil zdraviliški pevski zbor ob 10. POSOJILO ZA CESTE (PO DNEVNIKU »DELO«) obletnici obstoja. Nadvse zadovoljni gostje so se nato odpravili na večerjo v zdraviliški dom, kjer so jim pevci zapeli še nekaj pesmi in jim tako še bolj popestrili večer. Naslednjega dne so si gostje ogledali 3. državno dirko daljinsko vodenih avtomobilčkov, ki je bila v športnem- parku »KORS«. Potem je naše goste pot vodila do Atomskih toplic in do Kumrovca, kjer so si ogledali Dom borcev in mladine, Titovo rojstno hišo in se nato odpeljali v Klanjec na ogled razstave kiparskih del Augustinči-da. Iz Trebč, kjer je tovariš Tito živel in pripravljal materiale za delovanje komunistične partije Jugoslavije, so se gostje odpravili v Kozje, kjer so pred spomenik padlim . borcem položili venec. Ponovno vrnitev v Rogaško Slatino so gostje izkoristili za obisk Steklarske šole, naše delovne organizacije, muzeja našega revolucionarja Borisa Kidriča in »KORS«, kjer so v popoldanskem času potekali uradni pogovori med predstavniki gostov in med - našimi predstavniki. V torek so gostje iz Srbije obiskali muzej revolucije in zapore Stari pisker v Celju, nakar so se odpeljali v Frankolovo, kjer so si ogledali enega med naj večjimi morišči na Štajerskem. Prek Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice so se gostje znova pripeljali v Šmarje, kjer smo. jim pripravili poslovilno kosilo. Po štiridnevnem bivanju v naši občini pa je vlak »Bratstva in enotnosti« goste odpeljal v Srbijo. Dogovor o tesnejšem gospodarskem, političnem in kulturnem sodelovanju Med bivanjem v naših krajih so gostje na vsakem koraku izražali veliko zadovoljstvo nad veliko prisrčnostjo, ki so jo bili deležni pri nas. Izrazili so željo, da bi takšnih srečanj bilo čim več, ker se tako resnično goji bratstvo in enotnost med narodi in ohranjajo tradicije narodnoosvobodilne vojne. Predstavniki pobratene občine Arilje in občine Šmarje so se pogovarjali o še tesnejšem sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Naši gostje so pripravljeni sprejeti štirideset naših pionirjev, ki bi bili njihovi gostje od 10 do 15 dni, nakar bi naši pionirji bili gostitelji svojih vrstnikov iz Srbije. Hvalevredna pobuda je bila obojestransko sprejeta. Nadalje so gostje pripravljeni sprejeti delegacijo tekstilnih delavcev naše občine, ker je prav v njihovi občini ta panoga najbolj razvita. Tudi to pobudo in željo gostov smo sprejeli z veseljem. Vlak »Bratstva ih enotnosti« naj ne bi bila vez med brati vsaki dve leti, ampak je potrebno, da se večkrat srečamo, izmenjujemo izkušnje inf tako krepimo resnično bratstvo in enotnost med vsemi našimi narodi. Ob slovesu so nam gostje obljubili, da bodo o vtisih, katere so ponesli od nas, govorili prijateljem in znancem in jih seznanili z našimi dosežki na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. MARJAN ŠARLAH NAŠA UPOKOJENA SODELAVCA Ivan Pildek in Albin Kobilšek Ivan Pildek Ivan Pildek se je leta 1937, kot štirinajstletni deček, zaposlil v steklarni. Prvo delovno mesto, kakor vsem steklarjem — začetnikom, je bilo odnašalec stekla. Pot na delo je bila naporna, toda kljub temu je vestno in redno prihajal na delovno mesto. V naši steklarni je prenehal delati 1943 leta, ko je moral v vojsko, takoj po osvoboditvi pa se je znova zaposlil pri nas kot krogljičar. Z vestnim in marljivim delom je Ivan napredoval do pomočnika in takšno delo opravljal do leta 1951, ko je postal mojster. Poleg tega, da je svoje delovne obveznosti opravljal na splošno zadovoljstvo, se je udejstvoval v organih samoupravljanj a, ko je bil večkrat izvoljen za člana delavskega sveta in obratnega delavskega sveta. Ivan Pildek, steklarski mojster. Zaradi redne upokojitve je Ivanu delovno razmerje z našo delovno Albin Kobilšek, steklarski mojster. organizacijo prenehalo letos s 1. junijem... Želimo mu mnogo zdravja in dolgoletno uživanje zasluženega pokoja! Albin Kobilšek - Po prenehanju obratovanja zagorske steklarne so se številne steklarske družine preselile v druge kraje. Kobilškovi so se odločili za Rogaško Slatino. Komaj triletni otrok je tako Albin leta 1927 prišel v naš kraj, s štirinajstimi leti, kakor pač večina steklarskih otrok, se je že zaposlil kot stiskal ec stekla. To delo je opravljal do okupacije in delno med nijo, dokler leta 1943 ni prisilno oblekel vojaško suknjo. Po končani vojni se je znova zaposlil; Tokrat kot pomočnik. Svojo nadarjenost je izkazal s tem, da je leta 1951 postal steklarski mojster. Velika zasluga gre Albinu za vzgojo mladega steklarskega naraščaja, saj je v zgodnjih jutranjih urah marsikateremu mlademu odkrival steklarske veščine. Bil je delaven v organih samoupravljanja, sindikatu, raznih komisijah in najbolj pri godbi na pihala, kjer uspešno deluje še sedaj. Veliko je. prispeval k vzgoji mladih godbenikov, opravljal pa je funkcijo predsednika, gospodarja in arhivarja. Ob odhodu v pokoj je Albin obljubil, da bo v primeru dobrega zdravja še naprej delaven član godbe na pihala. Želimo mu uresničitev te želje in da bi veliko let užival sadove svojega dela! KADROVSKE ZANIMIVOSTI Prišli V temeljno organizacijo Rogaška Slatina: Vinko Drofenik in Božidar Podhraški kot odna-šalca, Vlado Mikša kot krogljičar, Jožica Trobec kot steklo-brusilka, Branko Klagžer kot steklobrusilec, Branko Miküljan kot brusilec v grobi bru silnici in Anica Žerjav kot telefonistka. V temeljno organizacijo Slovenska Bistrica: Janez Rak kot odnašalec in Anton Frešer, Ivan Tajnikar, Franc Gasparič, Miha Ozvaldič in Miro Cvahte — kot krogljičarji. Steklarska šola: Leopold Ka-menšek, Anton Gajser, Stefan Poharc in Anton Sovine kot stiskalo! — odnašalci, Franc Ce-rovski kot krogljičar, Janko Var-jačič kot stektopihalec ter Štefan Mikolič in Štefan Pernek kot izlagalca stekla. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Odšli Iz temeljne organizacije Rogaška Slatina: odnašalec Jože Kos — odpoved, krogljičar Janko Varjačič — odpoved, krogljičar Drago Anošek — JLA, izdelovalec kartonov Adolf Berg- baus — invalidsko upokojen, steklobrusilec Zdravko Grba-vac — samovoljno, knjigovodja nabave Vladimir Zurman — odpoved in -pripravnica Cirila Kikelj — odpoved. Iz temeljne organizacije Slovenska Bistrica: II. pomočnik pri peči Rade Sinkovič, II. krogi jičar Ivan Ačko in stiskalci - odnašalci Jože Marguč, Jože Verbek in Milan Kresnik. Iz Steklarske šole: Štefan Halužan — samovoljno in Ivan Halužan — sporazumno. Poročili Štefanija Škrablin — poročena Štefanec, Jožica Jerič — poročena Kopše, Marjeta Kuraj —poročena Gračnar in Obradin Kovačevič. Mnogo sreče na novi življenjski poti! ■ Rojstva Marko Göttin — sin Leopoldii-ne, Tanja Kamenšek — hči Vande,. Ivo Čoh — sin Jožeta in Zdenke, Peter Jemejšek — sin i Ignaca, Mojca Žibert — hči Marjane, Robert Bračun — sin Stjepana in Mojca Žgajner — hči Antona. Novorojenčkom želimo obilo zdravja, staršem pa iskreno čestitamo! USPEH ŠAHISTOV NA REPUBLIŠKEM MOŠTVENEM SINDIKALNEM PRVENSTVU Naši šestnajsti! Preden so naši šahlsti nastopili na republiškem moštvenem sindikalnem prvenstvu 29. in 30. maja na Bledu, smo računali, da bi bila že uvrstitev med polovico kar lep uspeh. Naši »mojstri« pa so presegli vsa pričakovanja. Med 46 moštvi, kolikor jih je kot zmagovalci v svojih občinah nastopilo na Bledu, je naše moštvo v drugi jakostni skupini s 17 točkami zasedlo šesto mesto. Ker je v prvi jakostni skupini nastopilo deset moštev, pomeni to, da so v skupni uvrstitvi naši dosegli 16. mesto, kar je zelo lep uspeh. Nedvomno je, da bi lahko bili naši šahisti še za kakšno stopnico višji, če bi nastopili v popolni postav. Morda je sedaj res pretirano trditi, da bi se celo potegovali za uvrstitev med deseterico najboljših moštev, toda stvarna ocena je, da bi z nastopom Alojza Kuž-bale že v predtekmovanju nabrali več točk. Povsem razumljivo je, da še neizkušena Goručan in Kučan nista mogla doseči več točk kljub temu, da sta v nekaj srečanjih imela dosti boljše pozicije. Kakor se dogaja že eno četrtletje, pa so glavno breme tudi na tem prvenstvu ponesli trojica Djur-kovič, Tišma in Jovičič. V predtekmovanju je bil najuspešnejši Maks, ki je zbral 7 točk v osmih srečanjih, v finalnem delu pa je Tišma zbral 6 toč iz devetih srečanj, dočim je Jovičič zbral 4,5 točke iz osmih srečanj, še posamezni rezultati: Steklarna »Boris Kidrič« — SAVA (Kranj) 0,5:3,5," METALKA (Ljubljana) 3:1, DELO (Ljubljana) 2:2, UJV (Ljubljana) 2:2, TOMOS (Koper) 1:3, ŽELEZARNA (Ravne) 1:3, Metalna (Ljubljana) 2:2, STT (Trbovlje) 2:2 in ZRMK (Ljubljana) 3,5:0,5. jt KAJ STORITI ZA PREPOROD ŠPORTA V RO GAŠKI SLATINI? - košarka? Quo vadiš Ni moj namen pisati o tekmoval-nih neuspehih aU uspehih košarkarskega kluba »Steklar«, ki deluje pod našim pokroviteljstvom. Bolj pametno se mi zdi pomuditi se pri problemih, ki jih v naši košarki ni ravno malo .. •! Ni dolgo tega, ko smo tarnali, češ da finančnih sredstev ni, pa so mnogi prav v tem videli razloge, da ni bilo več pravih športnih tekmovalnih uspehov. Sedaj bi lahko rekli, da je finančno vprašanje rešeno. Ostale so težave, na primer v organizacijskem smislu, neodgovoren odnos posameznikov do osnovnih sredstev kluba, nekateri so zapustili delo v košarkarskem klubu, in naenkrat je vse narobe. Nogomet V nadaljevanju delavskih športnih iger občine Šmarje pri Jelšah je bilo 4. junija na sporedu tekmovanje v malem nogometu. Naša delovna organizacija je bila zastopana s tremi moštvi. Rezultati skupine a: Steklarna II : Brusilnica Kozje 3:0, Steklarna I : OKP 4:2, Prosveta : Steklarna II 0:3, OKP : Brusilnica Kozje 3:0, Steklarna I : Prosveta 2:1 in Steklarna I : Steklarna II 5:3. Prvo in drugouvrščeni sta naši dve moštvi, tretja je Prosveta itn. Koliko graje je bilo na rovaš tistih, ki so veliko in zastonj delali v prid košarkarskega športa v Rogaški Slatini. Omalovaževanje njihovega dela in prispevka temu športu je kajpak zdaj pokazalo prave rezultate. Zdi se, da v tem trenutku le bi kazalo krivdo valiti na igralce, ker je več kot očitno, da v upravnem odboru, ki se po treh- poskusih ni sestal, vendarle nekaj močno škripa. Treba je reči, da se v šestih mesecih niti enkrat ni sestal v polni sestavi. Bremena razdeliti Menim in upam, da je še veliko somišljenikov in ljubiteljev košarkarskega športa, ki soglašajo s trditvijo, da so igralci nosilci igre. Oni naj nas razveseljujejo ali pa žalostijo, odvisno od doseženih rezultatov. Naloga upravnega odbora pa je v vsakem primeru, da jim omogoči nemoteno vadbo in tekmovanje! Pod tem razumemo, da jim pravočasno ureja prevoze, zagotavlja športno opremo, ureja igrišče in zagotavlja potrebna finančna sredstva. Razmišljajoč o dogodkih v košarkarskem klubu so morebitni razlogi za takšno stanje najprej nešportni odnosi gledalcev do igralcev, o čemer so že lansko leto govorili tudi na sestanku osnovne organizacije zveze komunistov. Zagotovo vem, da tako, kot gre se- daj, v nobenem primeru ne more iti naprej. Kaj ukreniti za premike na boljše? Očitno je torej, da bo treba nekaj ukreniti, še preden pride tisto zadnje, čemur običajno pravimo razformiranje. Posebno žalostno bi bilo, če bi to doživeli v času, ko košarkarski šport v Rogaški Slatini letos slavi 15. obletnico, saj je to že lepa tradicija! V vrstah košarkarjev je veliko članov zveze komunistov. Prav na teh je, da sedaj potegnejo prvo potezo ...! Med možne rešitve, ki jih v tem trenutku vidim, nedvomno pride v poštev in to čim prej združitev vseh športnih panog v enotno športno društvo v Rogaški Slatini. O tem že vrabci na strehah čivkajo, mi pa za to še nismo ničesar storili! V združevanju finančnih sredstev in ljudi, ki so pripravljeni delati v športu, vidim napredek našega športa, kajti tako, kakor sedaj vleče vsaksebi, ne bomo nikamor prišli. In brez pretiravanja je treba reči, da finančna sredstva niso več takšna ovira, saj smo sistemsko prišli do njih. Potrebni sta le še dobra volja in vztrajnost! Kljub vsemu torej je ne le kanček upanja, ampak stvarna podlaga, da strnimo svoje vrste in da ves šport v Rogaški Slatini doživi preporod. Kraj z bogato športno tradicijo si to vsekakor zasluži..! MARJAN ŠARLAH ZA ZABAVO IN RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 29 Med reševalci nagradne križanke št. 29 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer takole: 1. nagrada 70 dinarjev 2. nagrada 50 dinarjev 3. nagrada 30 dinarjev Rešitev križanke^ pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Tržišče ali pa jo vrzite v nabiralnik pred vratarsko ložo. Upoštevali boriio rešitve, ki bodo prispele do 18. julija 1976. Ne pozabite na pismeno osvojni-co pripisati »Nagradna križanka 29«. Prijetno razvedrilo in' srečno pr: žrebanju! Za nagradno križanko št. 28 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado 70 dinarjev Vladu Gorišku 2. nagrado 50 dinarjev Mateji Čoh 3. nagrado 30 dinarjev Tatjani Čoh. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke št. 28: kričač; drenaža, robida, sinonim, amater, Vice, Varan, Pakistan, an, Maraska, tip , šolarka, Br, a, itinerar, era, klopotača, rus, sistematičnost. »Psst..tovariš nam pravkar govori o zakonu o združenem delu!« ■steklar PRIKLJUČENO VOZILO K