Popoldne rn pozno zvečer so na Trgu revolucije in drug-je po Ljubljand v kolu In ob pesmi slavili 30-letnico osvobo-ditve in zmage socialistične revolucije. Mladina, brigadir-ji, pionirji, taborniM, planin-ci, vojaki in med njiml števil-rd borci so se vrteli v kolu jn peli. Peli kot nekoč, ko je bi-la Ljubljana in vsa Jugoslavi-ja ošvobojena. Vsake toliko časa so med vitkimi stolpni-cami IJubljanske banke in Is-kre, kl sta ostali osvetljeni pozno v noč, trgovsko hišo Emona in na drugi stranistav-bo akupšgine SBS odmevall klid »Druže Tito, ml tl se ku-nemo...«, »Zdrav, zdrav, zdrav« ... Tisoči so se vse po-poldne vračali na prizorišCe dopoldanskega slavja, si ogle-dovali veličasten spomenik, ki simbolizira naraščanje boja med NOB vse do končne zma-ge nad fašizmom innaclzmom.
Da se v Ljubljanii dogaja ne-kaj velikega, so v soboto, 10. maja zjutraj, oznanjale fcu-dl zaprte ceste v središču me-sta, povorke ljudi, ki so se pomikale z vseb zbirališč v okolici Ljubljane proti predi-šču mesta. Prvi, tisti, ki so slavje na Trgu revolucije zdnir žild še z obuditvijo spomina na žico, kl je med NOB ob-krožala glavno mesto, in z re-kreacdjo,   so   že   navsezogodaj
plavila prostrano ploščad pred spomenikom in ljubljanske uli-ce. Zapeli so jo mladi, kl so zrasli v svobodni samouprav-ni sooialistični republiki, zapeli so jo delovni ljudje in občani, kl že tri desetletja vodijo od delovnih zmag do novih zmag, v njenem ritmu so vzvalovile zastave, kl so se dvigovale vsepovsod med udeležend, transparenti in gesla, ki so jjh nosili mladi delavdi, šolarji, študentje, taborniki, planincl, pionirji in drugi.
Ko 8O nas združene godbe in pevski zbori z Bilečanko in Hej bmgadami spaininild na tež-ke čase NOB, na rast narodno osvobodilne vojske in na dni, ko so se kovall naši borci in svoboda, je vse udeležence, številne družbenopolitične de-lavce Slovenije in Jugoslavije in delegacije številnih pobra-tenih mest Ljuttljane in dra-gih republlk, pozdravil pred-sednik mestne konference SZDL   Ljubljana   Jože   Smole.
Res, vsi so se zbrali tega dne na Trgu revolucije. Des-no od spomenika borci in par-tizanske enote s svojimi pra-pori, pred spomenlkom mla-di iz brigad, pohodne enote ljubljanskih občinskih konfe-renc ZSMS, za njimi vsi dru-
Brigadir, ki je stal med dve-ma tovarišema in držalprapor
kol med ljudmi enega naroda. Še bolj je stisnil pest, ko so mu mlsli, ki so se mimogrede povmile k bojem, prekinile besede, češ da vse te sile da-nes v rokah tistih, kl so si za-dali nalogo, da prikrajšajo na-rode in še posebej SJovence za pridobitve štiriletne krvava borbe, spet rovanijo proti ob-lasti delavskega razreda in vseh delovnih. ljudi.
Malo stran, prav blizu čast-nega bataljona na šubičevi ce-sti, sta stala veorjetno očka in . njegova deklioa. Prav vneto li je raalagal, in kar z roko kazai na množico, pa na spomenik, pa na palače, ki so zrasle na Trgu revolucije, kot je zrasla nava Jugoslavija. Kot da bi ji hotel povedati, da prej vsega tega ra bUo, kot bi ji hotel razložiti, da so vsi ti ljudje tu na trgu del revolucije, kot bi ji hotel razložiti, da je spome-nik le simbol revolucijd, zanjo in za prihodnje rodove... Drob-cena roka in Se manjši prstek . se je uprl, pokazal proti spo-mendiku. Kot bi razumelii ¦ ¦ •
REVOLUCIJA VCERAJ, DANES IN JUTRI
VeSja skupina maldih je m» lo kasneje prišla na trg. Pohod je bil dolg, start pa prepozno, so zatrjevali. Pa še transparen-ti. ki so jih nosili. Ovirali so
Drevo revolucije
krenill proti Ljubljanskim mle-karnam, proti Tolstojevi za Bežigradom, kjer je bilo izho-ddšče desebkilometTskega po-hoda ob žici okupirane Ljub-ljane, drugi pa proti Tivoliju, kjer so na pet kilometrov dolg pohod ob žici krenili osnovno-šolci. Več kot 70 tisoč delov-nih ljudi, občanov in mladine je letos krenilo po teh poteh, kjer bodo čez leto, dve, ali tri ljubljanske mladinske brigade dogradile Alejo spominov in tovarištva, skupaj pa je v le-tošnjih prireditvah ob žicl oku: pirane Ljubljane sodelovalo nad 100 tsioč ljudi.
Pot, ki se je vila najprej ob žici za Bežigradom, do Celov-ške mimo Litostroja, niiimo, Rožnika in potem po Večni poti proti mestu, je bila ta dan teot živa reka. Refea Ijaidi, ki so spontano zapeli, koraka-li In se v prijetni hoji bližali Trgu revolucije.
Poleg udeležencev pohoda ob žici, so proti' Trgu revolu-cije krenili tudi drugi. Mnogi so se organizirano pripeljali iz vseh krajev Slovenije, mno-gi so prišli tudi sami. Celov-ška, Titova, Zaloška, Aškerče-va in druge ulice v osrčju Ljubljane so oživele, ko so v prvih sprevodih ljudje krenili z občinskih zbirališč.
že okoli desete ure je Trg revolucije postal pravo mrav-Ijišče. In ko okoli pol enajste ure, pol ure pred začetkom slavja, ploščad trga ni mogla sprejeti nobenega udeleženca več, so tisoči naših delovnih ljudi zapolnili vse bližnje uli-ce, trge in okna. Tako so se napovedi, da bo na slavje pni-šlo okoli 140 tisoč Ijudi, več kot uresničile; gotovo jih je bilo celo nekaj deset tisoč več.
Ko je točno ob 11. uri pol-kovnik Turk zapovedal pozdrav častnemu bataljonu, kl se je razvTstil na šubičevl, desno od spomenika, je vse utihni-lo. Odločno je zadonela držav-na himna, iz ust in src tiso-čev  borcev, je  mogočno  pre-
kozjanske mladinske brigade, je skoraj zamaknjen uprl po-gled navzgor, tja na vrh spo-menika, ki je tako veličasten stal pred njim. Gledal ga je, a kar r|jnkrat se je obrnil in se ozrl po množicd, ki je stala za njim, kot bi sam sebe spra-ševal o revoluciji, o ljudeh, kl stojijo med vsem tem mor-jem teles, o ljudeh, ki jih nl med njimi, a so dali svoje živ-' ljenje za svobodo, za novo živ-ljenje. In kot, da bi se za tre-nutek spozabil, se je brž spet postavil »v mimo«, tako kot je raed več kot sto brigadirji stal malo poprej.
Morda so ga predramile be-sede' predsednika predsedstva SRS Sergeja Kraigherja, ki je medtem stopil na govorniški oder, ta spregovoril o zmagi nad faSistično koalicijo, ozma-gi nad nemškim imperijem, kl je naklepal, da bi se svet in zgodovina človeštva podredila njegovim interesom.
STISNJENA PEST
Desno, prav poleg špomeni-ka, tik ob drogovih, na kate-rih so na krako zvite zastave čakale, da se povzpnejo v ne-bo in oznanijo odkrije spome-nika, je stal malce. postaran, osivel, z nekaj vrstami.: medalj in odldkovanj na prsih. Pest, ki se je sama od sebe stiskala ob desni nogi se je gotovo kar sama spominjala dni, bo jesti-skala nekaj drwgega. Pu&ko, mitraljez, ali kaj drugega... Ni več tlstl kot nekoč, tako si je mislil, ko je z dolgim po-gledom premeril vrste mlad&n-cev pred sabo in ob spome-niku. A vendar bi bil še pri-pravljen poprijeti za orožje, če bi bilo treba.
še se mu je stiskala pest, ko je Sergej Kraigher govoril o zmagi, pa o graditvi samo-upravne socialistdčne oblasti delavskega razreda. Ko je go-vorll o podivjanih tolpah 5et-nikov, ustašev, vlasovcev, ne-di6evcev in domobrancev, kl so med vojno sejale samo raa-
jih, tako da so težko prišli kaj bliže slavnostnemu prostoru. Pa so hoteli v prve vrste. Da bi se tudi na televiziji videli njihovi transparenti, na kate-re so napdsali: »ZK — revolu-cija včeraj, danes in juitri«, »Ti-to je naš, mi smo lUtavi«. Uaps-lo jian je, da so se »prerimili« či-sto spredaj. Kot sinoči, je d&-jal eden od njih in se spomnil, da so tudi k odkritju spomeni-ka komandantu Francu Rozma. nu-Stanetu prišli s transparenti in se prebili vse do prvih vrst. Trijg ali štirje so nekaj mr-mrali sami zase; zdelo se je, kot da pojejo tiste, ki so jih peli, ko so šli ob žici partizan-ske Ljubljane.
ZAMEJAMI
Ostaja dejstvo, da v Italijl pripadniki slovenske roanjšine ne uživajo položaja enakoprav-tiih državljanov, je govoril Ser-gej Kraigher. Slovencem v Be-riečiji in Reziji uradno še ved-no ne priznavajo statusa manj-šine. še vedno je zelo nepopol-na zakonodaja o pravicah manjšine glede šolstva, rabe je-zika v državnih ustanovah in v upravi.
Avstrlja da ne spoštuje dr-žavne pogodbe, zlasti giede d«>-ločil o prepovedi obnavljanja nacističnih organizacij Jn naci-stične dejavnosti. »Ob tem ko se zavzemamo za pravice slo-venske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji in Italiji, seveda toliko bolj upravičeno razumemo zahteve makedon-skega naroda za priznanje nje-govih pravic v sosednjih draža-vah,« je dejal predsednik pred-sedstva SRS.
Niti dež, ki je za trenutek prekinil sončno vreme, ki je že od jutra spremljalo prazničnl dan, ni zmotil vrste. borcev, kl so ponosno držali prapore.
V USTAVO SMO ZAPISAU
Besede iz ustave sq zapisane v kamnu ob spomeniku. Bese-
Nadaljevanje na 2. stranl
Nadaljevanje s 1. strani
de o bratstvu in enotnosti, be-sede o odločujoai vlogi delov-nega človeka. Da moramo stop-njevati napore, da se uveljavi-jo ustavne pravice in odnosi ter odgovornosti med trgovino in združenim delom, med orga-ni velikih integracijskih tvorb in temeljnimi organizacijami združenega dela in da se dejan-sko uveljavi vloga bank kot finančnih asociacij gospodar-stva tako, kot zahteva ustava, je poudaril Sergej Kraigher. Okrepiti in uveljaviti pa se mo-ra tudi družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumeva-nje, poiskati pa moramo tudi ključ za obvladovanje inflacije, dviganja cen in življenskih stroškov.
DOLG GENERACIJAM
Svoj »sprehod« skozi razvoj in krepitev naše samoupravne socialistične revolucije, od za-četja NOB, do sedanjega tre-nutka, je Sergej Kraigher za-ključil z besedami:
Danes odkrivamo tu, na Tr-gu revolucije v Ljubljani, spo-rnenik revoluciji. Slovenci s tem izpolnjujemo svoj dolg ge-neracijam, ki so revolucijo pri-pravljale in jo pripeljale do zmage, oddolžujemo se vsemu naprednemu v naši zgodovini, njenim najslavnejšim tradici-jam, ki jih je v svojem revo-lucionarnerri žaru socialistična revolucija spojila in pretalila v novo, neizbrisno zgodovinsko dejanje. S tem izpolnjujemo svoj dolg do žrtev, ki so padle V tem boju, do vseh katerih življenje in trpljenje je vtkano v zmago revolucije in njene sa-dove. Taspomenik postavljamo tudi večno živemu toku in raz-voju revolucije, neizprosnemu boju 2a uresničevanje gesla prOr letarcev in njihove Internaci-onale: bili smo nič — bodimo vse, za uresničevanje zgodovin-ske naloge delavskega razreda: osvoboditev dela in človeka.    -
Za Ljubljano, mesto heroj, ki sprejema danes spomenik v svoje varstvo, pa pomeni in bo pomenil stalno vzpodbudo in dolžnost, da bo y izpolnje-vanju revolucionarnih nalog vsakega časa v polni meri iz-polnjevala slavna izročila in revolucionarne vtapodbude, ki jih  predstavlja  ta  spamenik.«
Eoke so udarile skupaj, ro-ka k roki, 150 tisoč parov rok je potrdilo besede, ki so od-mevale proti Titovi cesti, proti Trgu osvoboditve, pa proti Pre-šernovi, na vse strani.
ODKRITJE
Ko je Sergej Kraigher poz-val k odkritju spomenika, so zadonele fanfare in ubrale u-vodne akorde slovenske himne »Naprej.zastave slave.« Hkrati je deset deklet in deset fantov pred spomenik ponpslo dvajset zastav. Brigadirji in mladinci v uniformab. pobodndh mladin-sklh enot so poprijeli za vrvi in zastave ob spomeniku so se dvignile v nebo in oznanile: Spomenik revoluciji je odkrit. Hkrati so se z 'ljubljanskega gradu oglasile častne topovske salve.
čez ploščad je tistd hip pre-letela »Pesem o Titu« in za njo še skladba Svobodna zemlja. Skupaj z recitatorji, godbeniki, pevskimi zbori je želja postala želja vseh udeležencev slavja, ki so za tem družno zapeli In-ternacionalo in tako zaključili slovesnost na Trgu revolucije.
Slavje pa s tem seveda ni bi-lo končano. Vrsta prireditev v vseh Ijubljanskih gledaliških hišah, kinematografih, galeri-jah in mnzejih, na športnih ig-riščih, v novem bazenu v Tivo-liju, kd šo ga odprli v soboto popoldne, na hipodromu v Sto-žicah, in še v nedeljo, so bila v znamenju slavja. Najlepše pa je bilo še naprej na Trgu re-volucije, kamor so y soboto in nedeljo prihajali tisoči naših delovnih ljudi in občanov, da si ogledajo spomenJk, kd se dvi. ga sedanjim in prihpdnjim ro-dovom v spodbudo in opozori-lo, v spomin na težke dni re-volucije.
Veli Pšeničny