GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 29 IZVLEČEK Dopolnilne dejavnosti na kmetijah vse bolj prepoznavamo kot uspešen mehanizem gospodarske in socialne stabilizacije kmetijskih gospodarstev, ki se zaradi negotovih razmer v kmetijskem sektorju vse težje preživljajo le z dohodki od osnovne kmetijske dejavnosti. V članku se ukvarjamo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah v občini Vrhnika. V občini deluje 509 kmetijskih gospodarstev, a se jih je do leta 2023 za izvajanje dopolnilnih dejavnosti odločilo le 22, kar je bistveno manj kot v sosednjih občinah. Na razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v vrhniški občini bistveno vplivajo svojske značilnosti pokrajine in ljudi, ki jo obdelujejo. Ključne besede: kmetijstvo, majhne kmetije, dopolnilne dejavnosti, podeželje, občina Vrhnika ABSTRACT Potentials for the development of supplementary activities on farms in the Municipality of Vrhnika Supplementary activities on farms are recognised as a successful mechanism for economic and social stabilisation of farms. Farms struggle to survive on the income from the main agricultural activities alone. In this article, we focus on the supplementary activities in the Municipality of Vrhnika. In 2023, 22 out of 509 Vrhnika's agricultural holdings engaged themselves in supplementary activities, which is fewer than in neighbouring municipalities. The development of agriculture and supplementary activities on farms in the Municipality of Vrhnika is significantly influenced by the specific characteristics of the landscape and the people who cultivate it. Key words: agriculture, small farms, supplementary activities, rural areas, Municipality of Vrhnika Potenciali za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini Vrhnika 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Avtorica besedila in slikovnih prilog: SARA BRADEŠKO, univerzitetna diplomirana geografinja in univerzitetna diplomirana zgodovinarka Velika Ligojna 17, 1360 Vrhnika E-pošta: sarabradesko@gmail.com COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek N a območju Slovenije deluje 68.331 večjih in manjših kmetijskih gos-podarstev (v nadaljevanju tudi KMG) (Bedrač s sodelavci 2022). Med njimi prevladujejo manjše, tržno usmerjene kmetije, ki jih upravljajo družine. Zgolj z dohodki iz osnovne kmetijske dejavnosti se vse težje preživl- jajo. Čedalje več KMG se odloča za opuščanje kmetovanja, saj jim zahtevne razmere, ki jih soustvarjajo nepredvidljive naravne razmere, podnebne spre- membe, stresno dogajanje v svetu (vojna v Ukrajini, pred tem pa pandemija Covid–19), mednarodni tržni mehanizmi in kmetijska politika, ki od kmetov zahtevata vse več prilagajanja, onemogočajo nadaljnje delovanje. Eksistenčno krizo v kmetijstvu poglabljajo še nekatere svojske značilnosti slovenskih kmetij. Majhnost posesti, razdrobljenost zemljišč ter neugodna starostna sestava kmeč- kih gospodarjev zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih kmetij tako na evrop- skem kot globaliziranem svetovnem trgu. Na primeru občine Vrhnika smo preučili stanje kmetijstva in dopolnilnih de- javnosti ter raziskali potencial za njihov nadaljnji razvoj. Metode dela V prvem delu raziskave smo opravili pregled virov in literature s področja kme- tijstva in dopolnilnih dejavnosti. S pregledom in analizo statističnih podatkov smo pridobili vpogled v stanje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmeti- jah v Sloveniji in občini Vrhnika. Osredotočili smo se predvsem na podatke iz Registra kmetijskih gospodarstev ter Registra dopolnilnih dejavnosti, ki ju ure- ja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Oba navedena vira sta pomanjkljiva in verjetno ne odražata realnega ter povsem aktualnega položaja v našem kmetijstvu. Pomanjkljivosti obeh registrov se pokažejo pri poskusu analize značilnosti kmetijstva na lokalni ravni. Z namenom čim bolj celostne obravnave kmetijstva in dopolnilnih dejavno- sti v občini Vrhnika smo teorijo podkrepili s terenskim delom. Vključevalo je sodelovanje s kmeti in relevantnimi deležniki, ki vplivajo na lokalni razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. Izvedli smo spletno anketo o kmetijstvu, s katero smo ugotavljali, kakšno je stališče kmetovalcev v občini Vrhnika glede dopolnilnih dejavnosti in kakšni so njihovi načrti za prihodnost. Poleg tega smo sodelovali s kmetijsko svetovalno službo, občinsko upravo občine Vrhnika in lokalno akcijsko skupino Barje z zaledjem (v nadaljevanju LAS Barje z za- ledjem). Dopolnilne dejavnosti na kmetijah V zadnjih desetletjih v celotni Sloveniji in tako tudi v občini Vrhnika opažamo trend zmanjševanja števila KMG, ki se bo v prihodnosti nadaljeval (Bedrač s sodelavci 2022). Boljše možnosti za preživetje imajo kmetije, ki imajo zago- tovljeno nasledstvo ter dovolj naravnih, finančnih in človeških virov. Obseg naravnih virov določajo površine kmetijskih zemljišč in gozda ter njihov GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 31 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Z dopolnilnimi dejavnostmi lahko svoje potenciale uresničijo vsi člani kmečkega gospodinjstva, saj ni nuj- no, da je nosilec dejavnosti hkrati tudi gospodar na kmetiji (nosilec KMG-MID). Hansson s sodelavci (2013) pri diverzifikaciji dohodka na kmetiji izpostavlja pomen družine in samoiniciativnosti družinskih članov. S trženjem širšega nabora proizvodov lahko družinski člani pripomorejo k preživljanju družine, kar pozitiv- no vpliva ne le na kmetijo, temveč tudi na njihovo osebno zadovoljstvo. Drugi razlogi za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah so še izguba službe družinskega člana, trenutni trendi in želja po ohranjanju tradicije (Potočnik Slavič 2002). Dopolnilne dejavnosti ne vplivajo pozitivno le na kmetijo proizvajalko, ampak tudi na lokalno skupnost, pri- pomorejo pa tudi k ohranjanju in ra- zvoju podeželja. S predelavo primar- nih kmetijskih in gozdarskih surovin kmetije ustvarjajo široko ponudbo izdelkov za prodajo na lokalnem trgu, kar pripomore k prehranski varnosti skupnosti in varovanju okolja (Potoč- nik Slavič 2010). Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (2022) podrobno določa 126 dopolnilnih dejavnosti, ki so razdelje- ne v 10 skupin (preglednica 1). Vse več KMG se zaradi diverzifikaci- je dohodka na domači kmetiji odloča z registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Geografski terminološki slovar jih opredeljuje kot dejavnosti, povezane s kmetovanjem, ali druge storitve, ki majhnim kmetijam na gospodarsko razvitih območjih omo- gočajo pridobivanje dodatnega do- hodka, na manj razvitih območjih pa lahko pomenijo tudi delovanje pode- želske skupnosti (Kladnik, Lovren- čak in Orožen Adamič 2005). Zakon o kmetijstvu, ki je z Uredbo o dopol- nilnih dejavnostih na kmetiji sloven- ska pravna podlaga za izvajanje, pa dopolnilno dejavnost opredeljuje kot »… dejavnost, povezano s kmetijstvom ali gozdarstvom, ki jo opravljajo na kmetiji in omogoča boljšo izrabo nje- nih proizvodnih zmogljivosti ter dela družinskih članov.«. Gre za nadgra- dnjo klasične kmetijske pridelave, ki jo dosežemo z dodajanjem vrednosti osnovnim kmetijskim ali gozdarskim proizvodom in z njihovim trženjem (Zakon o kmetijstvu 2023; Uredba o dopolnilnih dejavnostih … 2022). Poleg finančne stabilizacije dopolnil- ne dejavnosti kmetijam omogočajo boljšo rabo vseh razpoložljivih vi- rov ali pa nadomestijo njihovo po- manjkanje in iz omejenega obsega virov ustvarijo nova delovna mesta (Potočnik Slavič s sodelavci 2016). proizvodni potencial, ki je odvisen od rabe zemljišč, načina upravljan- ja in možnosti za dodatna vlaganja. Smotrnost upravljanja s kmetijski- mi zemljišči je odvisna od znanja članov kmečkega gospodinjstva, ki so tako imenovani človeški viri. Od lastnosti gospodarja na kmetiji in drugih družinskih članov sta v veliki meri odvisni proizvodna in razvojna naravnanost kmetije. Razvojni po- tencial, investicije, zagotovljeno na- sledstvo in pripravljenost slediti te- hnološkemu razvoju so komponente nestvarnega kapitala v kmetijstvu. Investicije omogoča stvarni kapital, ki ga pogojujeta obseg in struktura dohodka članov kmečkega gospo- dinjstva. (Potočnik Slavič s sodelavci 2016). Za kmetije je vse pomembnejša di- verzifikacija dohodka, ki kmetijo gospodarsko in finančno stabili- zira ter ji omogoči razvoj. Pogost način diverzifikacije na slovenskih kmetijah so polkmeti, člani kmeč- kega gospodinjstva, ki so zaposleni v neagrarni dejavnosti in dohodku od kmetijske dejavnosti dodajo še zunanji vir dohodka. Zaslužek iz neakmetijske dejavnosti je za kmeč- ko gospodinjstvo pogosto glavni vir dohodka, ki preživlja družino in pomaga vzdrževati kmetijo. Pomem- ben del letnega dohodka so za kmete tudi neposredna plačila, ki izhajajo iz evropskega mehanizma Skupna kmetijska politika, a se iz leta v leto zmanjšujejo. Za slovenske kmetije so nepogrešljiv vir dohodkov še socialni transferji, med katerimi prevladujejo pokojnine (Potočnik Slavič s sode- lavci 2016; Kulovec 2002). Izvajanje dopolnilne dejavnosti kmetijam omogoča, da ustvarijo nove vire do- hodka znotraj kmetijske dejavnosti. KMG se z registracijo ene ali več dopolnilnih dejavnosti oddalji od monostrukturiranega prihodka iz osnovne kmetijske pride- lave. Zaradi nizkih odkupnih cen globaliziranega trga z osnovnimi kmetijskimi proizvodi in odvisnosti kmetijske pridelave od naravnih razmer je diverzifikaci- ja dohodka za zagotavljanje varne prihodnosti kmetije skorajda nujna (Kulovec 2002). 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Geografski oris občine Vrhnika 116 kvadratnih kilometrov prostrana občina Vrhnika je osrednjeslovenska občina. Razprostira se na jugozaho- dnem robu Ljubljanskega barja in njegovega hribovitega zaledja. Obči- no sestavlja 25 naselij, med katerimi ima največ središčnih funkcij naselje Vrhnika (medmrežje 2). Naravnogeografske značilnosti pokra- jine občine Vrhnika so odraz njene lege na stičišču predalpskih hribovij, Lju- bljanskega barja in dinarsko-kraškega sveta (Strategija trajnostnega razvoja … 2022). Priložnosti pokrajine na ju- gozahodnem robu Ljubljanskega bar- ja, kjer je najugodnejši prehod iz Lju- bljanske kotline čez alpsko-dinarsko dejavnosti letno organizira več izo- braževanj in ekskurzij (medmrežje 1; Vavken 2023). Kmetije, ki se odločijo za registra- cijo dopolnilne dejavnosti, morajo za izvajanje določene dejavnosti izpolnjevati vse zahtevane pogoje. Vse so dolžne voditi evidenco pro- daje, informacije o letnem zaslužku iz dopolnilne dejavnosti pa morajo javljati na odgovorno upravno eno- to. Izvajalci dopolnilnih dejavnosti manjšega obsega – njihov letni pri- hodek od dopolnilne dejavnosti ne presega 3500 evrov – evidenco pro- daje vodijo le informativno in so de- ležni davčnih olajšav (medmrežje 1). V postopek pridobivanja dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavno- sti se lahko kmetje podajo sami. In- formacije o postopku registracije in izvajanju dejavnosti kmetje pridobi- vajo iz literature in medijev. Poleg tega se po nasvete pogosto zatečejo h kmetom, ki že imajo izkušnje z iz- vajanjem dopolnilnih dejavnosti. Ves čas sta jim na voljo pomoč in vode- nje pristojne kmetijske svetovalne službe, ki na vseh ravneh svojega delovanja na področju dopolnilnih Slika 1: Izsek iz članka o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji v lokalnem časopisu, ki je nastal s sodelovanjem občinske uprave in kmetijske svetovalne službe, z namenom spodbujanja kmetov k registraciji dopolnilnih dejavnosti (vir: Naš časopis 2023). Preglednica 1: Skupine dopolnilnih dejavnosti (vir: Uredba o dopolnilnih dejavnostih … 2022). SKUPINA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI predelava primarnih kmetijskih pridelkov predelava gozdnih lesnih sortimentov prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij vzreja in predelava vodnih organizmov turizem na kmetiji dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo socialno varstvo GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 33 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA dalpskih hribovij v vrhniški občini pa segajo od 600 do 800 metrov visoko (Habič 1962). Za kraško planoto Me- nišija na jugu občine so značilni kraški pojavi. Najpogostejši so vrtače, jame in kraški izviri. Površje je poraščeno z goz- dom, saj razčlenjen relief in plitva prst ustvarjata slabše razmere za kmetijstvo. Rovtarsko hribovje in Polhograjsko hribovje, ki sestavljata zahodni in se- verni del občine, sta večinoma iz do- lomita. Na nepropustnih tleh se je raz- vila gosta vodna mreža, ki je pokrajino preoblikovala v značilne grape, doline in vmesne kopaste vrhove (Marušič s sodelavci 1998). Za kmetijstvo je to območje zaradi večjih naklonov manj tev Ljubljanskega barja in njegovih funkcij je nujno prizadevanje za rav- novesje med njegovim izkoriščanjem in ohranjanjem. S tem namenom je bil leta 2008 ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje, ki sega tudi v vrhniško občino. Leta 2004 je bilo celotno območje uvrščeno v Naturo 2000 (medmrežje 3). Vsi mehanizmi, vzpostavljeni za varovanje narave in njenih vrednot ter njihove zahteve do določene mere omejujejo kmetijstvo, kar je pogosto vzrok za konflikte. Barjanska ravnina je na nadmorski vi- šini med 290 in 300 metrov, najvišji vrhovi dinarsko-kraških planot in pre- pregrado proti zahodu, so prepoznali in izkoristili že naseljenci kolišč v bro- nasti dobi, prvi razcvet pa je Vrhnika kot naselje Navport (latinsko Naupor- tus) doživela v rimskih časih (Horvat 1996). Rimljani so bili prvi, ki so se lotili obsežnih melioracij Ljubljanice in osuševanja območja Ljubljanske- ga barja. Brez teh posegov ne bi bilo primerno za kmetovanje in poselitev (Melik 1927; Habič 1962). V zadnjih desetletjih Ljubljansko bar- je vse bolj prepoznavamo kot dragoce- no območje, ki ga je treba zavarovati pred nadaljnjim izsuševanjem in pre- komernim izkoriščanjem. Za ohrani- 0 3 61,5 km meja občine Vrhnika meja naselij Kartografija in oblikovanje: Sara Bradeško Vir podatkov: GURS 2023 Vir podlage: Esri, HERE, Garmin, USGS, NGA 2024 Oddelek za geografijo FF UL; Velika Ligojna, 2023 Esri, HERE, Garmin, USGS, NGA Slika 2: Občina Vrhnika z okolico in označenimi mejami pripadajočih naselij. 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKADOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA prirast je bil v letu 2021 negativen, –0,8 promila (medmrežje 2). Kljub negativnemu naravnemu prirastu število prebivalcev na račun subur- banizacije še vedno raste. Vrhnika z okolico je postala naselitveni prostor za priseljence, ki sem ne prihajajo kot ekonomski migranti, pač pa se umi- kajo na prometno dostopna obrobna območja ljubljanske aglomeracije. Zaradi bližine Ljubljane in dobrih prometnih povezav je vrhniška obči- na zelo priljubljen cilj priseljevanja. Pregled gibanja števila prebivalcev po naseljih nam pove, da se priseljenci odločajo predvsem za selitev v pode- želska naselja, ki so bolj oddaljena od občinskega središča. Prebivalstvena rast kot posledica priseljevanja je za občino Vrhnika značilna že več dese- tletij (slika 4). Priseljevanje je za občino, ki je dolžna zagotavljati vso potrebno infrastruk- turo, velik izziv, za kmetijski sektor pa množično priseljevanje ljudi, zaposle- nih v nekmetijskih dejavnostih, pomeni povečanje trga in dodatno priložnost za razvoj. Kmetijstvo v občini Vrhnika Kmetijska zemljišča v občini Vrhnika zasedajo 39,4 km2, kar je 34 % nje- ne površine. Od vseh teh zemljišč je 36,15 km2 ali 3615 ha kmetijskih ze- mljišč v uporabi (v nadaljevanju tudi KZU). V preglednici 2 so kategorije dejanske rabe tal, ki se upoštevajo kot KZU, označene s svetlo zeleno bar- vo. Največji del zavzemajo travniška zem ljišča, skupaj 76,6 % KZU. V severo vzhodnem delu občine se po- javljajo barjanski travniki, trajni trav- niki pa so prostorsko porazdeljeni po Poleg kmetijstva se na ta območja umeščata še poselitev in raznovrstna infrastruktura, ki v strukturi rabe pro- stora občine zasedata dobrih 8 %. Na naplavni ravnici Ljubljanice s pritoki sta zrastla Vrhnika in Verd, ki sta naj- večji naselji v občini, v katerih živi več kot polovica prebivalcev občine Vrh- nika (medmrežje 4; medmrežje 5). Na višjih območjih so za kmetijstvo primernejša nezakrasela območja, pre- vladujoč tip poselitve pa so zaselki in samotne kmetije (Habič 1962). Kme- tijska zemljišča v strukturi namenske rabe prostora v občini zavzemajo 33,9 %, več kot polovico občine pa prekri- vajo gozdna zemljišča. Delež vodnih teles in drugih zemljišč je manjši od enega odstotka (Strategija trajnostne- ga razvoja … 2022). Po zadnjih podatkih iz januarja 2023 v vrhniški občini prebiva 17.923 lju- di. Gostota poselitve je 153 prebival- cev na kvadratni kilometer, kar je več od slovenskega povprečja. Naravni primerno in od kmetov zahteva več prilagajanja. Večino površja prekrivajo gozdovi in trajni travniki (medmrežje 4). Za poselitev in kmetijstvo so naj- bolj primerna slemena kopastih vrhov in zemljišča na prisojah. Najugodnejše razmere za kmetijstvo v občini Vrhnika so na območjih, kjer ravnina Ljubljanskega barja prehaja v višje lege. Ta območja so prekrita s holocenskimi nanosi Ljubljanice in njenih pritokov, ki pritekajo s kraških in nekraških območij. Na njih so se razvile rjave prsti, primerne za kmetij- sko obdelavo (Habič 1962). Ljudje na ta prehodna območja s svoji- mi dejavnostmi izvajamo velik pritisk že stoletja. Težava je predvsem širjenje naselij na ravninska območja, ki so pri- vlačna za poselitev, a so hkrati najpri- mernejša tudi za kmetijsko pridelavo (Habič 1962). Raznoliki interesi in pred- stave o namembnosti prostora pogosto povzročajo konflikte. 56 % 34 % 8 % 1 % 1 % gozdna zemljišča kmetijska zemljišča stavbna zemljišča vodna območja druga zemljišča Slika 3: Struktura namenske rabe prostora v občini Vrhnika (vir podatkov: Strategija trajnostnega razvoja … 2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 35 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA paši. V zadnjih desetletjih kmetje na težje dostopnih zemljiščih vse bolj opuščajo košnjo in pašo, zato se ta za- raščajo. Travniki ravninskih predelov in območja Ljubljanskega barja so de- loma namenjeni paši, deloma košnji. Njive zavzemajo 18 % KZU in so večinoma namenjene pridelovanju krmnih rastlin (MKGP 2023; med- mrežje 4). Med kulturami prevladu- jeta koruza in travinje, manj je žit, ki na barjanski prsti ne uspevajo najbo- lje (Drašler in Cunder 2004). Na 1,6 ha njiv so zasajene trajne rastline. V strukturi KZU občine Vrhnika so zastopani tudi intenzivni sadovnjaki, med katerimi je največ nasadov ame- riških borovnic, ter rastlinjaki, a ti dve kategoriji skupaj zavzemata manj kot 0,5 % KZU. Omeniti velja še neobdelana kmetij- ska zemljišča (70 hektarov) in kme- tijska zemljišča v zaraščanju (97 hek- tarov), ki jih ne prištevamo h KZU. Tovrstna zemljišča so zgoščena ob robovih gozdnih zemljišč (MKGP 2023; medmrežje 4). V prihodnosti bi jih lahko doletelo zaraščanje, mor- da pa bodo po njih posegali kmetje, ki bodo izgubili obdelovalna zemljišča na območju Ljubljanskega barja, kjer prihaja do zaostrovanja omejitev kme- tijskih praks. S 3615 hektari KZU upravlja 509 KMG. Število KMG se zmanjšuje, kar vpliva na postopno izboljševanje izrazito drobne posestne strukture, ki je značilna tako za vrhniško občino kot celotno Slovenijo. V povprečju vsako KMG obdeluje 11,09 ha KZU, kar je slaba dva hektara več kot leta nadmorske višine in večji nakloni, so trajni travniki namenjeni predvsem celotnem ozemlju. V severozahodnem in južnem delu občine, kjer so večje 0 5 10 15 20 25 7000 9000 11000 13000 15000 17000 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2011 2021 RA ST P RE BI VA LS TV A V % ŠT EV IL O PR EB IV AL CE V LETO POPISA rast (%) število prebivalcev Slika 4: Gibanje števila prebivalcev v občini Vrhnika po 2. svetovni vojni (vir podatkov: medmrežje 5). Preglednica 2: Struktura rabe tal v občini Vrhnika (kategorije kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) so obarvane svetlo zeleno) (vir: MKGP 2023). kategorija dejanske rabe tal površina (ha) delež (%) njiva 665,6 6 trajne rastline na njivskih zemljiščih 1,6 0,01 rastlinjak 0,6 0,005 intenzivni sadovnjak 14,5 0,13 travniški sadovnjak 84,4 0,76 trajni travnik 1471,8 13,3 barjanski travnik 1297,6 11,71 kmetijsko zemljišče v zaraščanju 96,9 0,87 plantaža gozdnega drevja 1,7 0,015 drevesa in grmičevje 326,8 3 neobdelano kmetijsko zemljišče 70,3 0,64 kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem 79,3 0,72 gozd 6538,9 59,05 pozidano in sorodno zemljišče 358,2 3,24 barje 3,5 0,03 drugo zamočvirjeno zemljišče 0,2 0,002 suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 0,2 0,002 voda 57,1 0,52 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKADOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA njiva trajne rastline na njivskih zemljiščih raslinjak vinograd intenzivni sadovnjak travniški sadovnjak trajni travnik barjanski travnik kmetijsko zemljišče v zaraščanju plantaža gozdnega drevja S drevesa in grmičevje neobdelano kmetijsko zemljišče kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem gozd pozidano in sorodno zemljišče barje ostala zamočvirjena zemljišča suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokorvom voda Kartografija in oblikovanje: Sara Bradeško Vir podatkov: GURS 2023; MKGP 2023 Oddelek za geografijo FF UL; Velika Ligojna, 2023 Slika 5: Dejanska raba tal v občini Vrhnika. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 37 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Glavni razlogi za nadpovprečno velik del zemljišč, s katerimi upravljajo ekološke kmetije, so naravnogeografske danosti, ki so hkrati najpomembnejši prideloval- ni vir in vir omejitev, ter različni meha- nizmi, vzpostavljeni z namenom varova- nja narave. Celotno ozemlje občine Vrhnika spada med območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo (OMD). Za hribovska in gorska območja, kamor se uvršča 71 % površine občine, je značilno, da je na njih uporaba kmetijskih zemljišč otežena. Večji nakloni zahtevajo uporabo prilagojene kmetijske mehanizacije ter dodatne vložke dela in denarja (Opisi območij … 2014; Travnikar s sodelavci 2022). Poleg hribovitih območij v OMD spada tudi Ljubljansko barje. Njegov zahodni del, ki zavzema 29 % površine občine, spada med območja z naravnimi omejitvami za kmetijstvo. Glavni razlog za uvrstitev barja med ta območja so poplave, ki vplivajo na naravno okolje in rabo zemljišč ter zahtevajo posebne prilagoditve kmetijske pridelave (Opis območij … 2014; MKGP 2023). Na območju Ljubljanskega barja je tudi Krajinski park Ljubljansko barje, območja Nature 2000 pa prekrivajo kar 51,5 % površine občine (Strategija trajnostnega razvoja … 2022). Kmetje in naravovarstveniki na teh območjih zaradi navzkrižja interesov čedalje težje sklepajo kompromise. Zaostritve omejitev kmetijskih praks, ki jih je napovedoval Program upravljanja z območji Nature 2000 za obdobje 2023–2028, zaradi protestov kmetov spomladi leta 2023, niso bile v celoti izvedene. rejo in se usmerja v pašno živinorejo za prirejo mesa. S pašno živinorejo kmetje zmanjšajo stroške proizvodnje, kar jim omogoča, da kljub nizkim in nepredvidljivim cenam kmetij- skih pridelkov in proizvodov na trgu kmetujejo bolj rentabilno. Prevlado živinoreje kot pridelovalne usmeritve v kmetijstvu omogočata velik de- lež travinja in ugodna velikost tržno usmerjenih kmetij (Drašler in Cunder 2004). Večinski del vrhniških kmetov kme- tuje na konvencionalen način. Leta 2023 je bilo v občini Vrhnika 31 eko- loških KMG, kar je 6,3 % od vseh KMG (MKGP 2023). Število eko- loških kmetij v občini narašča. Ena od večjih specifik kmetijstva občine Vrhnika je, da ekološke kmetije ob- delujejo kar 24 % vseh KZU. Velik delež ekološko obdelovanih zemljišč je povezan z naravnogeografskimi danostmi območja, ki so narekovale svojstven razvoj kmetijstva. Ekološko obdelovana zemljišča so najbolj zgo- ščena na območju Ljubljanskega barja in na jugu občine, kjer prevladuje višji in bolj razgiban relief, ki ne dopušča intenzivnega poljedelstva (Travnikar in Juvančič 2018). 2010, ko je bila povprečna površina KZU 9,1 ha (MKGP 2023). Števi- lo KMG se zmanjšuje predvsem na račun opuščanja kmetovanja zaradi ostarelosti gospodarjev in neurejenega nasledstva. V občini Vrhnika poteka pomlajevanje gospodarjev na kmeti- jah izrazito počasi (Vavken 2023). Posestna struktura KMG v vrhniški občini je boljša od slovenskega pov- prečja (MKGP 2023). V preglednici 3 predstavljamo velikostno strukturo 316 vrhniških KMG. Med njimi pre- vladujejo manjša KMG, z manj kot 10 ha obdelovalnimi zemljišči, ki pa skupaj posedujejo četrtino KZU v občini. Največji delež KZU (34 %) obdeluje 17 KMG z več kot 40 hek- tari obdelovalnimi zemljišči. Podat- ki, ki smo jih prejeli z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2023) ne vključujejo 193 KMG (od skupno 509 KMG). Sklepamo, da gre za manjša KMG, ki ne oddajajo zbir- nih vlog za subvencije ali pa niso več aktivna. Najpogostejša osnovna dejavnost vrhniških kmetij je živinoreja. Prevla- dujoča tržna dejavnost je govedoreja. Vse več kmetij opušča mlečno živino- Preglednica 3: Velikostna struktura KMG v občini Vrhnika glede na površino KZU (vir: MKGP 2023). površina KZU (ha) število KMG delež KMG (%) skupaj KZU (ha) delež od vseh KZU (%) do 10 223 71 816,2 24 10,1 do 20 45 14 638,1 18 20,1 do 30 24 8 593,8 17 30,1 do 40 7 2 248,3 7 nad 40 17 5 1199,4 34 skupaj 316 100 3495,8 100 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKADOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v občini Vrhnika V občini Vrhnika se z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji ukvarja 22 kmetij, kar je 4 % od vseh KMG. Na prav vseh kmetijah je nosilec dopolnil- ne dejavnosti le eden. V treh primerih je nosilec dejavnosti družinski član, ki ni nosilec KMG (Vavken 2023). Sku- paj vrhniški kmetje opravljajo 103 dopolnilne dejavnosti (MKGP 2023). Povprečno imajo kmetije dovoljenja za opravljanje štirih dopolnilnih de- javnosti. Kmetije z najmanj registri- ranimi dejavnostmi izvajajo po eno, kmetija z največ dovoljenji pa izvaja 12 različnih dejavnosti. Od leta 2016, ko je bil vzpostavljen register dopol- nilnih dejavnosti, sta se povečala tako število izvajalcev kot število izdanih dovoljenj za izvajanje dopolnilnih de- javnosti. Zastopanost posameznih skupin do- polnilnih dejavnosti smo prikazali z grafikonom na sliki 8. Največ do- polnilnih dejavnosti, ki jih izvajajo na vrhniških kmetijah, spada v sku- pino storitve s kmetijsko in gospo- darsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela. Dovoljenje za izvajanje vsaj ene dopolnilne dejavnosti iz te skupine je pridobilo 17 kmetij (od 22 izvajalk dopolnilnih dejavnosti). V vrhniški občini je bilo največ do- voljenj izdanih za izvajanje storitve dela s traktorjem in drugo strojno opremo. Sledijo dejavnosti, poveza- ne s sečnjo in spravilom lesa iz goz- da, na četrtem mestu pa je sezonska storitev vzdrževanja cest in pluženja snega. Kmetje se za te dopolnilne de- javnosti odločajo, da bolje izkoristijo kmetijsko mehanizacijo in delovno Slika 6: OMD, območja Natura 2000 in območje Krajinskega parka Ljubljansko barje. Slika 7: Spomladi 2023 so kmetje protestirali tudi v središču Vrhnike (vir: Naš časopis 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 39 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Grafikon na sliki 9 prikazuje, kako so na vprašanje o tem, kaj jih odvrača od odločitve za izvajanje dopolnil- nih dejavnosti, odgovarjali kmetje, ki so sodelovali v naši raziskavi. Od morebitne registracije jih odvrača- jo starost, visoke začetne investicije, davki in administracija. Nekatere kmetije prosperirajo že zaradi za- dostnega obsega osnovne kmetijske dejavnosti, druge pa se z dopolnilni- mi dejavnostmi ne ukvarjajo zaradi premajhnega obsega primarne pride- lave. Najpogostejši razlog, ki kmete odvrača od izvajanja dopolnilnih dejavnosti, je čas, potreben za trženje izdelkov. Občina Vrhnika je uredila prostore za pokrito tržnico, ki pa ni zaživela, kot so si na upravi želeli. Ve- čini kmetov takšen način trženja ne ustreza. Raje se odločajo za prodajo na domu, saj je logistično bolj pre- prosta in ne zahteva toliko časa kot prodaja na tržnici, poteka pa lahko tudi neregistrirano (Vavken 2023; Anketa o kmetijstvu 2023). Ključne- ga pomena za razumevanje nizkega deleža kmetij, ki se v občini Vrhni- ka odločajo za izvajanje registriranih dopolnilnih dejavnosti, sta pozna- vanje lokalnih razmer v kmetijskem sektorju in poznavanje razvojne na- ravnanosti kmetij. Med kmetovalci v občini Vrhnika ugo- tavljamo pomanjkanje želje po uvajanju novosti in razvoju njihovih kmetij, kar je posledica neugodne starostne strukture gospodarjev in vse težjih razmer za kme- tijstvo. Glede svoje prihodnosti so kmet- je negotovi in zaskrbljeni, spopadajo se z neodločenostjo in pomanjkanjem osebne motivacije (Anketa o kmetijstvu 2023). pridelkom in proizvodom dodajo vrednost, bolje izkoristijo razpoložl- jive vire na kmetiji, delo samo pa jim prinaša zadovoljstvo. Za pridobitev novih dovoljenj se kmetje, ki se z do- polnilnimi dejavnostmi že ukvarjajo, večinoma ne bi odločili (Anketa o kmetijstvu 2023). V vrhniški občini se za dopolnilne dejavnosti odloča manj kmetov kot v sosednjih občinah, kljub čedalje večjemu povpraševanju in rastoče- mu trgu za kmetijske proizvode in storitve. Do neke mere je za ta feno- men krivo pomanjkanje pobud obči- ne Vrhnika, ki se v preteklih letih ni dovolj zavzeto ukvarjala s kmetijskim sektorjem. Nekaj uspešnih projektov je občina izvedla v okviru LAS Bar- je z zaledjem, vendar zaostaja za so- sednjimi občinami. Veliko kmetov se že ukvarja s predelavo in prodajo izdelkov na domu, a se za registraci- jo dopolnilne dejavnosti ne odločijo, čeprav je takšno delovanje za njih lahko tvegano. silo, ki je na voljo na kmetiji. Velika prednost dejavnosti, ki vključujejo delo s kmetijsko in gozdarsko me- hanizacijo je, da ob že obstoječi me- hanizaciji ob začetku izvajanja večje investicije niso potrebne, prav tako izvajalci največkrat že posedujejo vsa potrebna znanja. Največ dopolnil- nih dejavnosti, povezanih z gozdom, opravljajo v naseljih, kjer je več goz- dnih zemljišč. Druga najbolj zasto- pana skupina dopolnilnih dejavnosti je predelava primarnih kmetijskih pridelkov. Za ostale skupine dopol- nilnih dejavnosti je bilo izdanih 6 ali manj dovoljenj, z vzrejo in predelavo vodnih organizmov ter s socialnim varstvom, pa se v občini Vrhnika ne ukvarja nihče (MKGP 2023; Vavken 2023). Za izvajanje dopolnilnih dejavnosti se kmetije odločajo zaradi dodatnega dohodka, saj jim dohodek izključ- no iz osnovne kmetijske dejavnos- ti ne zagotavlja finančne varnosti. Izvajalce veseli, da lahko domačim predelava primarnih kmetijskih pridelkov predelava gozdnih lesnih sortimentov prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij vzreja in predelava vodnih organizmov turizem na kmetiji dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo socialno varstvo 12 % 8 % 1 % 3 % 6 % 3 % 66 % 2 % Slika 8: Delež dopolnilnih dejavnosti v občini Vrhnika glede na skupino dejavnosti (vir: MKGP 2023). 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA V prihodnosti bi lahko k ustvarjanju prijaznejšega okolja za investicije z nekaterimi usmerjenimi dejavnost- mi in ukrepi pripomogli občinska uprava, pristojna izpostava kmetijske svetovalne službe, LAS in različna društva. Perspektivno okolje pozitiv- no vpliva na pripravljenost kmetov za razvoj. 12 od 40 kmetov, ki so sodelovali v naši raziskavi, ne izključuje možno- sti, da bi se v prihodnosti ukvarjali z dopolnilno dejavnostjo. Upoštevajoč dejstvo, da smo v raziskavi uspeli za- jeti dokaj reprezentativen vzorec an- ketirancev, lahko predpostavimo, da je takšnih kmetov v občini Vrhnika še več. Prihodnost svojih kmetij ne- kateri vidijo prav v diverzifikaciji pri- delave in proizvodnje z dopolnilnimi dejavnostmi. Ukvarjali bi se s prede- lavo kmetijskih pridelkov in prodajo na domu, kar je verjetno posledica že obstoječe neregistrirane prodaje. Omenjajo še možnosti za razvoj raz- ličnih storitev s kmetijsko in gozdar- sko mehanizacijo ter uvedbo turizma na kmetiji (Pažek in Rozman 2010). Ena od kmetij se zanima za oddajanje konjskih boksov in ustanovitev zave- tišča za živali. Zanimiv je tudi predlog na eni od večjih anketiranih kmetij, ki priložnost za uspešno prihodnost vidi v morebitnem povezovanju z ostalimi kmetijami. Podrobna analiza podatkov in rezul- tatov, ki smo jih pridobili z MKGP in s terenskim delom, nam je v občini Vrhnika omogočila opredelitev nasle- dnjih štirih tipov kmetij: · Tip 1 so majhne kmetije, ki obde- lujejo manj ali nekaj več kot 1 ha izvajalci kmetijske politike. V pro- gramskem obdobju 2023–2027 sta za neposredna plačila in intervenci- je razvoja podeželja na voljo več kot dve tretjini od skupno 1,8 milijarde evrov, predvidenih v strateškem na- črtu SKP (Vavken 2023). Naloga pristojnih organov, predvsem kme- tijske svetovalne službe, je, da poma- gajo premostiti nesoglasja med kmeti in politiko. Na pripravljavce in izva- jalce ukrepov SKP bi morali vplivati na način, da bi ti pripravljali dobre in relevantne razpise, na katere bi se kmetje želeli in hoteli prijavljati. Na drugi strani bi morali kmete bolj intenzivno spodbujati k prijavi in jih na različne načine pravočasno obve- ščati o smernicah razvoja. Prihodnji razvoj dopolnilnih dejavnosti V občini Vrhnika prepoznavamo ve- lik potencial za razvoj dopolnilnih dejavnosti in s tem možnost za ohra- njanje kmetij. Poleg občinske uprave ter lokalnih organizacij in društev bo v prihodnosti pri uresničevanju potenciala in povečanju (ali zmanj- šanju) števila izvajalcev dopolnilnih dejavnosti na Vrhniki in širše imela ključno vlogo skupna kmetijska po- litika Evropske unije (v nadaljeva- nju SKP). Žal kmetje SKP vse bolj dojemajo kot omejitev ali grožnjo in ne priložnost, zato so do njenih ukrepov skeptični. Takšen odnos je hkrati vzrok in posledica pomanj- kanja komunikacije med kmeti in ŠT EV IL O OD GO VO RO V nenaklonjenost zakonodaji pomanjkanje motivacije neodločenost premajhni dohodki glede na izdatke administrativni postopki večji obseg pridelave premajhna pridelava ostarelost gospodarja pomajkanje časa 12 7 7 7 5 6 3 1 2 0 2 4 6 8 10 12 14 Slika 9: Dejavniki, ki kmete odvračajo od registracije dopolnilnih dejavnosti (vir: Anketa o kmetijstvu 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 41 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA glavni vir dohodka. Ukvarjajo se predvsem s trženjem primarnih kmetijskih pridelkov (mleko, meso) in so močno odvisne od odkupnih cen na trgu. Za dopolnilne dejav- nosti se (še) ne odločajo, ker jim zadostna velikost kmetije omogoča primerno eksistenco brez njih. V prihodnosti nameravajo povečati tako velikost KZU kot obseg pride- lave. Sklep Na značilnosti kmetijstva občine Vrhnika bistveno vplivajo svojstve- ne naravnogeografske danosti, ki so hkrati največji proizvodni vir in vir omejitev. Zaznamujejo ga negotove razmere v celotnem kmetijskem sek- torju ter pomanjkanje sodelovanja med občinsko upravo, kmeti in osta- limi akterji, ki imajo možnost vpliva na kmetijstvo. · Tip 3 so kmetije, ki so se že ali pa se v bližnji prihodnosti bodo odločile za registracijo dopolnilnih dejavno- sti. Gre za kmečka in polkmečka gospodinjstva, ki so inovativna in iščejo vire dodatnega dohodka v di- verzifikaciji. Kmetije tipa 3 prepo- znavajo in izkoriščajo priložnosti, ki jih nudi pomanjkljiva ponudba lokalnih produktov, saj ta ne doha- ja potreb rastočega trga. Nekoliko večje kmetije se z dohodkom iz do- polnilnih dejavnosti opolnomočijo, za manjše kmetije pa je dohodek iz dopolnilne dejavnosti glavni vir dohodka za preživetje. Prevladujoč način trženja je prodaja na domu, neposredno končnemu potrošniku. · Tip 4 so večje (nad 30 ha KZU), delovno intenzivne kmetije z ureje- nim nasledstvom. Zaposlujejo več članov kmečkega gospodinjstva, ki jim kmetijska dejavnost zagotavlja KZU in imajo majhno število glav velike živine (GVŽ). So večinoma samooskrbne in se v skromnem obsegu ukvarjajo s prodajo svojih kmetijskih pridelkov in izdelkov na domu (najpogosteje tržijo goveje meso, mleko, kokošja jajca). Člani gospodinjstva imajo glavni doho- dek iz zaposlitve v nekmetijskih de- javnostih ali od pokojnin. Glede na posestno strukturo je ta tip kmetij v občini Vrhnika prevladujoč. Za re- gistracijo dopolnilnih dejavnosti se ne odločajo, saj je njihov poslovni model ljubiteljske narave in nima- jo želje po spremembah. Kmetije tipa 1 s starejšimi gospodarji brez zainteresiranih naslednikov bodo v prihodnosti opuščale pridelavo. Kmetijska zemljišča bodo oddaja- li v najem, ali jih prodali drugim KMG v okolici, ki se bodo zaradi tega povečevala. · Tip 2 so srednje velike kmetije (od 5 do 10 ha KZU), ki se ukvarjajo s trženjem primarnih kmetijskih pridelkov neposredno končnemu potrošniku. Prodaja najpogosteje poteka na domu. Nekatere kmetije se v manjši meri ukvarjajo s prede- lavo mleka in mesa, za kar nimajo pridobljenih ustreznih dovoljenj. Dohodek iz kmetijske dejavnosti je sekundarni dohodek. Na kmetijah tipa 2 se ne odločajo za registracijo dopolnilnih dejavnosti, ker zaradi zaposlitve zunaj kmetije za to nima- jo časa, člani gospodinjstva so lahko starejši ali pa dopolnilnim dejavno- stim zaradi različnih razlogov niso naklonjeni. V prihodnosti bodo ohranjale sedanjemu podoben obseg pridelave, še posebej, če imajo zago- tovljeno nasledstvo. Slika 10: Vrhniška tržnica, na kateri manjka domačih ponudnikov (foto: Sara Bradeško 2023). 42 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA kurenčnih kmetij, te v občini Vrhnika prevladujejo, bi se jih lahko za regis- tracijo dopolnilnih dejavnosti odlo- čalo čedalje več. Pomembno vlogo bo s svojim delovanjem ali pa nede- lovanjem na področju kmetijstva ime- la občinska uprava, ki lahko ključno prispeva k ustvarjanju varnega okolja za investicije in s tem kmete spodbudi v vzpostavitev oziroma razvoj dopol- nilnih dejavnosti. pojavljajo interesenti za uvedbo do- polnilnih dejavnosti, ki se najbolj za- nimajo prav za predelavo kmetijskih pridelkov in prodajo na domu. Dopolnilne dejavnosti vse bolj prepo- znavamo kot uspešen mehanizem gos- podarske in socialne stabilizacije kme- tijskih gospodarstev. V prihodnosti, ki bo pod vprašaj postavila predvsem delovanje manjših, na trgu manj kon- Ocenjujemo, da v občini Vrhnika obstaja neizkoriščen potencial za na- daljnji razvoj dopolnilnih dejavnosti. Potencial temelji na hitro rastočem povpraševanju po pridelkih in izdel- kih s kmetij, ki je predvsem posledica priseljevanja v občino, ter na dejstvu, da obstoječih ponudnikov z registrira- nimi dopolnilnimi dejavnostmi ni dovolj. Kljub negotovim razmeram v kmetijstvu se med kmeti še vedno Viri in literatura 1. Anketa o kmetijstvu 2023. Vrhnika. 2. Bedrač, M., Bele, S., Brečko, J., Hiti Dvoršak, A., Kožar, M., Ložar, L., Moljk, B., Travnikar, T., Zagorc, T. 2022: Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva. Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. Medmrežje: 2. https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2021_splosno__priloge_6.9.2022.pdf (18. 2. 2024). 3. Drašler, J., Cunder, T. 2004: Kmetijstvo na Vrhniki danes. Vrhniški razgledi 5-1. 4. Habič, P. 1962: Vrhnika: geografska monografija manjšega mesta. Acta Geographica 7-1. Medmrežje: https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/ files/zbornik/GZ_0701_005_066.pdf (15. 2. 2024). 5. Hansson, H., Ferguson, R., Olofsson, C., Rantamaki-Lahtinen, L. 2013: Farmers‘ motives for diversifying their farm business – The influence of family. Journal of Rural Studies 32-1. Medmrežje: https://reader.elsevier.com/reader/sd/pii/S0743016713000545?token=704D32AB8 74515A9D5B94A6F2DC45A48AB9668921D6ACEF81D5AD436ADF106BC16529E08A98DF1375380171E091CAD60&originRegion= eu-west-1&originCreation=20230511 124158 (14. 2. 2024). 6. Horvat, J. 1996: NAUPORTUS – Vrhnika v arheoloških obdobjih. Vrhniški razgledi 1-1. Medmrežje: https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-W9J0WCQN/387f5ddb-ecec-4022-8a13-3c44f58bbfa2/PDF (15. 2. 2024). 7. Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. 2005: Geografski terminološki slovar. Ljubljana. 8. Kulovec, M. 2002: Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ljubljana. 9. Marušič, J., Jančič, M., Hladnik, J., Kravanja, N., Kolšek, A., Piano, S., Simič, M. 1998: Krajine predalpske regije. Ljubljana. 10. Medmrežje 1: https://zspm.si/abc-o-dopolnilnih-dejavnostih/ (14. 2. 2024). 11. Medmrežje 2: https://www.stat.s i/obcine/sI/Municip/Index/200 (14. 2. 2024). 12. Medmrežje 3: https://www.ljubljanskobarje.si/ (15. 2. 2024). 13. Medmrežje 4: Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP (gov.si) (15. 2. 2024). 14. Medmrežje 5: https://www.stat.si/publikacije/pub_popisne_prva.asp (15. 2. 2024). 15. Melik, A. 1927: Kolonizacija Ljubljanskega barja. Ljubljana. 16. MKGP [Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano] 2023: Podatki o kmetijstvu za občino Vrhnika. Ljubljana. 17. Naš časopis 2023. 514. Medmrežje: https://visitvrhnika.si/nas-casopis-514-april-2023/ (22. 2. 2024). 18. Naš časopis 2023. 516. Medmrežje: https://visitvrhnika.si/nas-casopis-516-junij-2023/ (26. 2. 2024). 19. Opisi območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 2014. Medmrežje: https://skp.si/wp content/uploads/2016/08/Opisi OMD_5_dec_2014.pdf (15. 2. 2024). 20. Pažek, K., Rozman, Č. 2010: Ocena kakovosti storitev turističnih kmetij. Revija za geografijo 5-2. Medmrežje: https://doi.org/10.18690/ rg.5.2.4038 (10. 4. 2024). 21. Potočnik Slavič, I. 2002: Iskanje dodatnih virov zaslužka na podeželju: primer dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji. Dela 17. Medmrežje: https://journals.uni-lj.si/Dela/article/view/1336/1140 (10. 4. 2024). 22. Potočnik Slavič, I. 2010: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. GeograFF 7. Ljubljana. 23. Potočnik Slavič, I., Cigale, D., Lampič, B., Perpar, A., Udovč, A. 2016: (Ne)raba razpoložljivih virov na kmetijah v Sloveniji. Geograff 19. Ljubljana. 24. Strategija trajnostnega razvoja občine Vrhnika do leta 2030. Občina Vrhnika. Vrhnika, 2022. Medmrežje: https://vrhnika.si/wp-content/ uploads/2022/06/Strategija-trajnostnega-razvoja-Obcine-Vrhnika-2030_cistopis_sprejet-na-OS_21.6.2022.pdf (15. 2. 2024). 25. Travnikar, T., Bedrač, M., Bele, S., Brečko, J., Cunder, T., Hiti Dvoršak, A., Kožar, M., Moljk, B., Verbič, J., Zagorc, B. 2022: Slovensko kmetijstvo v številkah. Ljubljana. Medmrežje: https://www.kis.si/f/docs/Slovensko_kmetijstvo v stevilkah/KI S_Slovensko_kmetijstvo_v_ stevilkah_za_leto_2021_SLO_sp.pdf (24. 2. 2024). 26. Travnikar, T., Juvančič, L. 2018: Prostorski vzorec vključevanja slovenskih kmetijskih gospodarstev v ekološko kmetovanje. Geografski vestnik 90-2. 27. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Uradni list RS 151/22. Ljubljana. 28. Vavken, M. 2023: Intervju s kmetijsko svetovalko KSS Logatec (ustni vir, 5. 5. 2023). 29. Zakon o kmetijstvu. Uradni list RS 78/23. Ljubljana.