★
ra
m
primorJki Dnevnik
GLASILO OSVOBODILNE F* R O N T E ZA SLOVENSKO PRIMORJE^
Cena 1.— liro
Leto I. - Stev. 11
TRST, petek 25. maja 1945
53. rojstni	dan
\ boju in delu za zmago praiice
«Brez uradna proslave., ki bi žalila skromnost velikega narodnega moža, se 25. maja proslavlja po vsej Jugoslaviji rojstni dan njenega največjega sina, maršala Tita. Proslavlja ga narod sam, brez pobude od zgoraj, spontano, iz lastnega čustvovanja ljubezni in hvaležnosti do tistega, ki ga je organiziral in popeljal v osvobodilno borbo, ki ga je a sigurno roko vodil skozi strašna leta vojne, ki je naše narode iztrgal iz čeljusti fašizma, jih iz krvi medsebojnih sporov zedinil v bratstvu, zasnoval njihovo novo narodno državo in jim odprl pot v svetlejo in srečno bodočnost. Naše narodne mase so že leta v stalnem stiku s svojim velikim voditeljem. Poslušale so in se odzvale njegovim pozivom v borbo, spremljale njegove besede in gibe, izvrševale njegova navodila, ker so spoznale, da se morajo nanjo z gotovostjo upreti in da nikoli ne bodo zgrešile, če jim bodo sledile. V najtežjih časih, ki jih je bilo v tej vojni mnogo, so ohranile svojo moralno silo s krepkim in globokim zaupanjem v njegovo hrabrost in njegovo modrost, V urah uspeha In zmage so se spet obračale k njemu, da mu izrazijo svojo hvaležnost. Cim dalje je trajala vojna, čim bolj se je razvijala in razžigala osvobodilna borba, tem tesnejša in krepkejša, toplejša in pristnejša je postajala vez med širokimi ljudskimi sloji in voditeljem njihove borbe. Ko se je liku izrednega vojaškega voditelja, liku slavnega vojskovodje pridružil tudi vse močneje začrtani lik modrega političnega voditelja, lik izrednega državnika, ki je s krepko roko držal krmilo usode naših narodov, se je zgradila med njim in našimi narodi taka pristna in čvrsta vez, k kakršno poprej noben naš narod ni bil povezan s svojimi voditelji, vsi naši narodi pa vsekakor nikoli v svoji dolgi zgodovini. Srca naših narodov so se zlila v eno samo veliko srce, ki je bilo v srcu njihovega Tita. Ko se je vojna približevala koncu, so bili naši narodi priče move velike slave, s katero se je za vse čase ovenčala naša mlada jugoslovanska armada, čudežno delo Titovih rok. Slavna velika zadnja ofenziva, ki je prinesla končno osvobojenje naše zasužnjene Jugoslavije, ki je pokazala, da ni bila nedavna sprememba imena naše narodne vojske samo nekaka gola sprememba imena. Bila je to samo zunanja označba za izredni razvoj, ki ga je prekoračila naša narodna oborožena »ila. Zmagovito je končala veliko delo osvoboditve, uničujoč v ogorčenih bojih okupatorja in njegove izdajalske skupine, ki na naših frontah niso kapitulirale, niti ko je bila očitna njihova gotova propast, temveč so se borili z obupno ogorčenostjo tudi po uradni svetovni proslavi zmage, dokler ni bila tudi poslednja skupina z orožjem prisiljona k predaji.
Toda politično delo ni bilo nič manjše od vojaškega. Niti ene evropske države, ki bi bile žrtev faši stične okupacija in ki bi, potem 'ko se je osvobodila z lastno silo svojega naroda, imela na dan zmage tako široko in čvrsto zgrajeno neomajno osr.ovo za svoje politii ne in gospodarsko obnovo, kakor oai-a iz temeljev obnovljena država. Niti ena od teh držav nin^ takšne notranje organizacije, sigurnosti in ustaljenosti, kot je tako vidno kaže naša država.
Za ustvarjanje novih osnov za nacionalni, politlčr.1 in gospodarski napredek naših narodov in naše nove demokratske federativne državne zajednlco pripada prva in glavna zasluga Titu. Ta izredna nacionalna in politična morala, ki danes tako visoko dviga najširše sloje naših narodov, je plod njegove uporne borbe in njegovega modrega in smelega vodst\|i. On je naš narod naučil velike resnice, da ni nobene težke pa niti obupne situacije, Iz katere narod ne bi našel, izhoda, ako se zaveda svojo časti, ako je zedinjen v pripravljenosti na žrtve za obrambo svoje dežele in za ustvarjanje svoje srečo in napredka. Naši narodi sd danes zavo-dajo, da ne bodo prevarani. (Borba)
Vera v osebnost in znatiželj-no zanimanje zanjo je dediščina književnosti m vzgoje, ki se ju ne bom otresal nikoli. Zato sem tudi na nočnih pohodih na poti v Jajce marsikatero uro prebil v ugibanju o osebnosti Tita, čigar ima, glasno zlogova-no kot Ti-to, Ti-to..., sem čul na tolikih zborovanjih in mitingih in ki na vsakem takem zborovanju od Gorice pa globoko tja v Macedonijo in Albanijo sproži vihar navdušenja in odobravanja.
Cik maršala
resnični junak ali tvorec usode narodov živi v naši bližini in da mu bom p kratkem segel v roko ter ga v razgovoru spoznam neposredno, sta me spremljala na naših nočnih pohodih, na dolgih vožnjah s kamioni ter z vla-kom, ki nas je naposled pripeljal v Jajce.
Na postaji nas je pričakoval častnik, ki nas je odvedel v Vrhovni štab, kjer sem se komaj utegnil pozdraviti z nekaterimi znanci, ko mi je bilo sporočeno, da predsednika dr.-ja Ribarja, popa Zečeviča in mene pričakuje tovariš Tito. Sledil sem dežurnemu in po kratki poti sto-
Kdo je Tito, kakšen je njegov notranji lik, njegova človeška podoba f sem se vpraševal poln nestrpnega pričakovanja. Kdo je ta kmečki sin iz hrvat-skega Zagorja, sin Hrvata in Slovenke, ta industrijski proletarec, strugar, ki se je udeležil bojev ruske državljanske vojne in ki stoji danes na čelu vsega jugoslovanskega osvobodilnega gibanja, katerega je pokrenil v prvih dneh narodne vstaje v Srbiji, organiziral prve odrede partizanov, stopil v zvezo z vsemi svobodoljubnimi skupinami in tako polagoma v neprestanih bojih, sredi akcij, nemških ofenziv ustvaril ogromno enoto Narodno-osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, uporniško armado, ki je trajno obdana in obkoljena od sovražnikov neprestano rasla, se sproti oboroževala in vežbala, dokler ni dosegla četrtmilijon-ske moči, trdne organizacije z vzorno disciplino, s strokovnja■ škiPi vodstvom, vso prežeto z enotnim ruirodno-revolucionar-nim in pravljično junaškim duhomf Kdo je Tito f sem se vpraševal in ga v mislih primerjal z junaškimi osebnostmi iz zgo dovčne drugih narodov, za katerimi voditelj naše borbe v ničemer ne zaostaja. Primerjal sem ga ruskima osvobodilnima borcema, z Minjinom in Po tarskim, z mehikanskim junakom Juarezom, z orleansko junakinjo Ivano D’Arcovo in s podobnimi zgodovinskimi heroji in sem pri vsakem od njih mogel ugotoviti, da ni nobeden v tako težkih okoliščinah dosegel ta• kih uspehov kakor Tito. In čim jasnejša mi je postajala njegova zgodovinska veličina, tem večje je bilo moje zanimanje za živo pojavo tega moža, tem bolj nestrpno me je zanimal neposredni vtis njegove osebnosti, tem bolj sem si želel žive opore za spoznanje njenih osnov in posebnosti.
Poznal sem nekaj njegovih slik, fotografij in grafik, ki so nam jih prinesli kurirji z juga tn ki sem si jih bil pozorno ogledal. Nobena izmed fotografij mi o njegovi osebnosti ni kdo ve kaj tazodela. Bilc so medle, kazale so obraz, ki je imel nekoliko tujo izrazitost, nikakor pa ne pravega pečata veličine. Grafike pa so predstavljale nekakšno tipično balkansko obličje, v katerem je umetnik očitno skušal stopnjevati silo in moč, e-nergijo, ne pa tudi duha ali kakršne koli. višje človečnosti, ki jo je moral vsakdo čutiti v dejanjih tega moža poleg junaštva in energije. Vse te slike \ so me navdajale samo z neko j skrbjo, z nekim nemirom; kdo | tn kaj je ta človek, ki vodi našo ( veliko stvar f Ali je v njem dra- ■ g ocen ost, veličina, ki ni zgolj energija in moči
Tako ugibanje in hkrati globoka, radostna zavest, da živi sredi nas mož, kakršne poznamo samo iz zggjtovine, da ta
m *&>:	v	'v	:
TITO!
Zadostuje ena sama beseda: Tito!
V njej je obseženo vse, ljubezen do svobode in mržnja do sovražnika, veder nasmešek in mrki obraz. Govori nam o preteklosti, ki smo jo pretrpeli, poje o bodočnosti h kateri stremlijjio in .priča o borbi, ki jo vodimo.
TITO!	1
To ime daje'potrtim moči, vedri utrujene in pomirja zaskrbljene; krepi šibke, dviga klečeče, ustvarja iz navadnih smrtnikov heroje, iz nepismenih prosvetljene, iz nevednih zavedne.
Kjerkoli srečujemo danes lepoto, moč in veličino, povsod najdemo Titovo ime. Preko noči zažari na zidovih sovražnikovih garnizonov, kot silna pretnja-n« izbrisno.
Z njim se srečujemo v partizanskih bolnicah, kjer ga šepeta je izgovarjajo ufctnlce ranjencev, kot upanj« im molitev: to ime celi rane.
Mladina ga vzklika veselo in s tem Izraža svoj polet, starci ga izgovarjajo resno in z njim izpričujejo svojo treznost. S Titovim imenom so nas sprejeli kmetje Glamoča, meščani Andrije-vice, žene iz Ogorja in deca Kušiča.
O Titu pojo dekliške popevk«, junaški dcscterec, stari in moderni stihi. O njem enako govorita, preprosta beseda ljudstva in izobražena misel učenih ljudi: Naš!
Borci ga nosijo v srcu, ljubljeno in drago, za vedno spojeno z najprijetnejšimi, najdragocenejšimi vrednotami in smslom življenja. ki se poraja. Oni vedo za njegovo bol zaradi Gornjih Barov, vedo za tisto toplo besedo: »Požuri, druže'.» na Zelen gori, za odločnost pri. Jablanici, za možatost pri Miljevir.i. Z njimi so delili neprespane noči v Peti (ofenzivi), mraz na Treskavicl, glad na Durmitoru.
V tesnih vaških izbah in v slavnostnih dvorcih lahko vidiš njegove sliko. Njegov’ mirni z zmago obžarjeni pogled meri preko vseh te/koč daljav bodočnosti, katere veličino slutimo. V njej jc pocr-bljenje vseh r.aporov ln združitev vseh teženj. Izšel iz naro da, je v liorbi zrasel v njegov najpopolnejši in najzgovornejši simbol. V njem so se združile sila tradicije, stremljenje sedanjosti ln lepota bodočnosti, to je moč in veličina zgodovine.
Na nekem zborovanju v dalmatinski Zagori je hotela povedati svojo misel siva starka, ganjena od ^slutnje usode, ki jo kujemo z orožjem in prinašamo z bratstvom. Toda iz ustnic šibkih od radosti se ji jc izvila samo ena beseda: Tito!
In glej! Množico je prevzelo navdušenje ln s pritajeno solzo v očesu so jasno začutili:
Kadar izpregovori srce naroda, pove vedno vse!
ELI FIN<jl
pil v delavnico komandanta Narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije. Bilo je v večernem mraku in snažnay. preprosta, neve-lika soba je bila polna električne luči. Opazil sem nekaj naslanjačev, na dveh izmed njih sla že sedela tovariša, ki sta bila povabljena hkratu z menoj, poleg vrat je nepremično stal komandantov osebni dežurni častnik, nasproti vratom je stala velika pisalna miza, osvetljena še močneje od ostale sobe in polna papirjev. Za njo je sedel Tito. Stopil sem k n jemu, se mu predstavil in sproščeno zavzet sedel na prostor, ki mi ga je ponudil. Motril sem njegovo pojavo z vso pozornostjo in z vso zbranostjo, ki jo premorem. Srednje visok je, čvrste rasti, glavo nosi pbhosno. Obraz blede polti, obrit, lasje plavi, na sencih rahlo osiv:li, čelo visoko, oči mu leže globoko, svetlo modrc so in nekoliko zastrte ter utrujene, a polne moči, nos izrazito upognjen, izraz okrog ust nepregledno kompliciran, brada krepka, celoten izraz obraza je energičen in očarljiv, nekaj napoleonskega je v njegovi teži, a mogel bi biti tudi obraz u-metn’ka. Njegovo vedenje je zadržano ih mirno, toda njegove kretnje so hlastne, nervozne.
Opazoval sem ga sproščen, skoraj bi dejal olajšan. Vprašanja, ki so me navdajala na poti z nemirom in skrbjo, so bila zdaj odgovorjena. Ne znal bi tedaj odgovoriti zakaj, toda že sem si bil na jasnem, da se v tem možu družita energija in čar, energija in neka fascinirajoča moč, ki je dana samo dragocenim in žlahtnejšim naravam. Čutil sem v njem nekaj zanosnega in vznesenega, nekaj trdo realnega in hkratu vzvišenega.
Tak je bil moj prvi vtis o Titu. Ves čas mojega bivanja v Jajcu, sem obedoval in večerjal na njegovi levi strani nasproti dr.-ju Ribarju in moja pozornost ni mirovala. Zbral sem veliko vtisov o njegovi osebni zadržanosti in nervoznosti, o njegovi molčečnosti, ki se druži v njem z naravno prostodušnost-jo, o njegovi discipliniram in prirodno neugnani delavnosti. A vse to so drobni vtisi, ki nikakor ne povedo o Titu toliko kot vtis prvtega srečanja in še neki kasnejši vtis, ki ga nameravam še opisati.
Bilo je na zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a. Podal sem v imenu slovenske delegacije predlog o ustanovitvi naslova «maršala Jugoslavije» v Na-rodno-osvobodilni vojski in sem prosil predsedstvo AVNOJ-a, naj ta naslov kot prvemu podeli komandantu tovarišu Titu. Predlog je bil sprejet. Takoj nato se je novoizvoljeno predsedstvo sestalo in podelilo naslov, kakor je bilo predlagano. i Bil je to nedvomno velik tre-j nutek- v Titovem življenju. O-j pazoval sem ga ves ta čas z ne-' nasitno, pstro pozornostjo. Ko mu je bil podeljen visoki naslov, smo mu vsi člani predsedstva čestitali. Vsakemu izmed nas je stisnil ' roko, s svojimi ožjimi, starimi sodelavci pa se j je poljubil. Nobeiui črtica na (njegovem obrazu mi ni ušla. Bil jc srečen in prevzet, toda ko je objemal svoje stare prijatelje, sta njegov izraz in kretnja govorila: sTovariši, dopolnili smo vaten del svoje naloge. Velik in težak kos našega dela je opravljen*. Skratka, to ni bila sreča osebne zadoščenosti, temveč sre-
ča nad uspehom stvari. In to je velika in visoka sreča. Izmed vseh močnejših vtisov je ta najmočneje potrdil moj prvi vtis in tisti trenutek sem bil srečen tudi sam, ker sem z vso gotovostjo vedel, da je vodstvo naše zgodovinske stvari v pravih rokah, v rokah človeka, ki je živeč zanjo znal pozabiti na vse bistveno, nevdžno in tudi nase — v rokah človeka, ki je posvečen. Resnično velika dela nastajajo samo iz posvečenosti. Lik maršala Tita priča o veličini naše borbe, je upravičen njen simbol. Prejel je od nje svojo veličino in zdaj* je tudi ona prejema od njega.
Trst na predvečer
Jasno je nebo in poslednja zarja tone nekje v morju. Luči se prižigajo po tržaških ulicah. Tu in tam začenja mežikati v nastajajočo noč žaromet z morskega svetilnika. Ob obali je zelo živahno; ljudje se sprehajajo po gladkem tlaku in ob obrežju se zibajo barke.
Nekje z višine nad Barkovljamj švigne proti nebu rdeča raketa; za hip obvisi v zraku in žarka svetloba odseva po strehah tržaških hiš. Takoj zatem pa je zažarelo vse nebo v mavričnih barvah. Z Barkol in Sv. Justa nekje pod Opčinami, iz .srede Trsta, z morja, z vseh gričkov, od povsod so švigale proti nebu rakete. Trst pričenja slavnostni predvečer Titovega rojstnega dne. Z vseh višin okoli Trsta so zažareli kresovi, dolge vrste manjših ognjev migljajo po gričih Dolg rafal iz šarca se vmeše med silovito prasketanje pušk in brzostrelk; svetleči metki se z bliskovito naglico poganjajo v nebo ftr ugašajo nekje visoko, visoko... Besno odmeva med visokimi stenami tržaških palač pokanje orožja Jugoslovanske Armade, ki je še pred kratkim osvobodila Trst. Danes isto orožje žari od izstrelkov na čast tovarišu Titu.
Tudi ob obrežju se prižiga dolga vrsta svetlih plamenov, vse ozračje trepeta od pisanih barv številnih raket. Nebo žari tudi nekje nad Krasom in Istro; tudi tam proslavljajo predvečer Titovega rojstnega dne.
Ves Trst je na ulicah, Trst proslavlja veliki predvečer največjega sina Jugoslavije — maršala Tita, In če se povzpneš kam visoko nad Trst, se ti odpre še bajnejši pogled; po vsej širni svobodni Primorski, po vsej Istri in preko vsega Krasa do Nanosa, pa tja do obronkov Trnovske planote in Beneških hribov žarijo kresovi in naznanjajo veliki dan — rojstni dan našega velikega vodnika maršala Tita.
Deset je že ura in še več, po obronkih okoli Trsta pa še vedno žari, še vodno žvižgajo v nebo rafali mitraljezov in še vedno rdeče in bele, modre in zelene rakete raz-vetljujejo ves Trst. Dostojanstveno je Trst dokazal svojo ljubezen do svojega velikega vodnika.
Mladina marialu Titu
Jugoslovanska mladina proslavlja rojstni dan maršala Tita in je organizirala Štafeto iz vseh krajev naše domovine. Mladinci bodo prenašali pozdrava iz vseh središč federalnih edinic, kakor tudi iz vseh večjih mest. Prihod štafet se pričakuje jutri ob 17. uri. Ne samo v Beogradu, temveč tudi v vseh mestih naše domovine so mladincem priredili spontane sprejeme in narod želi, da bi izpričal svojo najtoplejšo simpatijo maršalu Titu. Vse štafetne palice so umetniško izdelane. Tako tudi jugos!o'vahska mladina pozdravlja rojstni dan maršala Tita in mu donaša pozdrar ve iz vseh krajev domovine.
Igra je končana
Dfinituva vlada raspušfana In njani člani aratfranl
FLEKSBURG, 24
Dopisniki tiska javljajo, da je bil admiralu DOnitzu danes sporočen na zavezniški ladji »Pairij* ukaz generala Eisenhower|a o razpustitvi ftftfti-sko vlade. 1'kaa je sporočil general Lovvel Rooks, predstojnik Kontrolne komisije Vrhovnega poveljstva za-vtznišklh ekspedicijskih sli.
Britlsh United Press Javlja, da jo general Rooks, obračajoč se na Do-niiza in na generala Jodla s pomočjo prevajalca in ob navzočnosti zastopnika generala. Zukova rekel: «Danes zjutraj sem prejel navodila Vrhovnega poveljnika generala Ei-str-hovverja, naj vam sporočim, da je v soglasju s sovjetskim vrhovnim poveijstvom sklenil danes izvršiti aretacijo članov nemške vlade In nemškega vrhovnega poveljstva, kateri se smatrajo za vojne ujetnike. Nemška vlada je torej razpuščena. Četo 21. armadne skupine vrše v tem trenutku aretacije raznih članov, tako Civilnih kot vojaških. V skladu z dobljenimi nnvtfdili so mora vsak od vas smatrati od tega trenutka daljo kot vojni ujetnik.
Danes zvečer javlja Reuterjeva depeša, da Je veliki admiral Hans von Ftiodburg, ki jo bil naslednik Dti-nilza kot vrhovni poveljnik nemške mornarice, izvršil samomor potom zastrupitve. Von Friedburg je bil med onifnl, ki so podpisali brezpogojno kapitulacijo Nemčije. Zastrupil se je in umrl v svojem stanovanju, rajši ko da bi se dal aretirati kot vojni zločince. Reuterjev dopisnik ja objavil, da je Friedburg prosil za dovoljenje, da smo vzeti nekaj oblek, preden.bi bil danes skupaj z drugimi člani nemškega vrhovnega poveljstva odveden v zapor. Zaklenil ee jc v svojo kopaltilco, sc zastrupil in v trenutku umrl. Med člani , nemške vlade, o katerih javljajo brzojavno, da so bili danes aretirani kot vojni ujetniki, so sledeči: admiral Karet Dčnitz, grof Schvverln von Krosigk, Albert Speer, Franz Seldfe, Julius Dcrpmeller.
Admiral DCnita, Hitlerjev naslednik, je vodil bitko *i Atlantik in je izvedel podmorniško taktiko napadanja v rojili v svoj-tvu poveljnika nemške pedmorniške flote od začetki vojne. Leta 1913. ie postal vrhovni poveljnik nemške flote in je zav-ze, mesto admirala Raederja, s katerim je Intimno sodeloval v letih med obema vojnama na tem, da tajno pripravi nemško podmorniško floto. Ve-
lik del prejšnje vojne je prebil v britanskem taborišču za vojne ujetnike, kjer se je pretvarjal, da je nor, zato da bi z njim bolje postopali.
Grof Schvvering Von Krosigk, Ribbentropov naslednik kot zunanji minister je bil 12 let Hitlerjevski finančni minister in Je državni funk-cijonar po karieri. «Sunday Obser-ver* (London) piše v komentarju o vnemi, s katero je von Krosigk sfH-ž.i Hitlerju, Von Krosigk predstavlja nekaj, kar ni samo nemško, ampak kar je zvezano z zlim, kjerkoli se pojavi; to je meč, ki ne pozna dobrih navad, brez moralnosti, najbolj rafinirana lrinka.
Herbert Backe, ki je pod Dbnit-»m ohranil mesto ministra za prehrano in poljedeljstvo, ki ga Je imel od leta 1933., se Je vpisal v stranko leta 1931. Bil je eden idmed pov\J-nitov SS in tudi vodja knetov., Albert Speer je bil hitlerjevski minister Za oborožitev ju vojno jirodukcljo, pod D3nilzcm pa je bil minister narodnega gospodarstva in produkcije. Fod H flevjem je bil šef JJrada za dodeljevanje delavcev za vojaška dol;, sef nacionalsocialistične zveze za r.imška ženijska vojaški drla, šef tehničnega odseka nacistične stranke ih šef enega od odsekov Delavsko fronte. Znan je bil kot Gdfingiv tekmec, posebno v času, ko jc bil poslednji šef štiriletnega nacističnega industrijskega programa.
Vvilhelm Šitickhardl, Himmiefjev naslednik v notranjem ministrstvu Dčjnltzevega kabineta, Je bil šef. enega od odsekov notranjega ministrstva Reicha v času nadisilčneg. režima. Bil je funkcijonar nacistične stranke od leta 1933.
Franz Seldfe je bil pod Hitlerji p od 1. 1933. reichovski minister za delo in je obdržal ta resor tudi v Dč-nit2evem kabinetu. Bil Jc lastnik nekega kemičnega industrijskega podjetja. Leta 1918, Je stopil na poji-tieno pozornieo z desničarskim! strankami. V Magdeburgu je os lova) krmitet bivših bojevnikov. Ta odbor so je leto nato združil z neko podobno organizacijo v desničarsko parlamentarno organizacijo bivših bojevnikov, ki jC bila znana pod imenom «8lahlheltn». Ril je član prvega Hitlerjevega kabineta.
julius Dorpmeller Je hll prometni minister v Hitlerjevi In DObJzevi vladi. Prej pa je bil predsednik npm-ških železnic od leta 1933. do 1936., nr.kar ga je Hitler imenoval za prometnega ministra.
Dokazi proti nemškim vojnim zločincem
ARMADE, 24 Neki ameriški vojni dopisnik poroča v telegramu iz Rosenheima, da je glavne dokaze proti največjim vojnim zločincem podalo 8 nemških stenografov, deloma pc ■pumlnu, deloma pa po različnih zapiskih, ki so sedaj v zavezniških rokah. Dopisnik dodaja, da so ti »tenografl slišali vse, kar se je govorilo na političnih in vojaških sestankih, in si to zabeležili v posebnih sejnih zapiskih. Ti zapiski so-se zažgali na povelje Martina Bohrmanna nekaj ur pred koncem vojne. Bohrmenn Je bil šef kruice-larske pisarne nacistične stranke in je pozneje umrl v^Berlinu. Vendar pa jo bilo mogoče rešiti majhen del teh sejnih zapiskov.
Omenjeni stenografi sedaj obnavljajo te zapiske v pisano besedo in žel« biti pozvani za priče v procesih proti vojnim zločinefem. Z ozirom na njih dober spomin smatrajo, da bo njihovo pričanje veliko važnosti za komisijo, kt bo Vojne zločince sodila.
Sodba namiklh generali abnih oficirjev
FLENSBUilG, 24 Vsi nemški generalštabih nfK-Jl bodo verjetno obsojeni na ln do 15 lot zapora, Je lajnvll nek visoki oficir zavezniškega vrhovnega poveljstva. Kje in kedaj bodo sojeni je zaenkrat še tajnost, toda vsi il so bili aretirani, so bili danc3 mdvedeni v nez-nur. zapor nekje v Evropi.
(Associated Rrers)
Bombe na Tokio
GUAM, 24 Več kot 550 gopcr-lrdnjov jo odvrglo danes tri četrt mlijmvi funtov z&ltgalMh bomb na Industrijske cilje v Tokiu.
Oulsllng pred aodlKent
OSLU, 24 Glavni državni tožilec Sven Arnt-zon jo izjavil, da bo Itllkun fjicsil ig, norveški diktator za c.;sa nemške pc tlelnc okupacije, na prvem sodnem naroku, ki je razpisan it jutri, obložen veleizdaje. Tožilec, k bo vodil kot zastopnik pravosodnega ministrstva la proces. Je dejal, da bo Cipsliug začasno obložen tega dejanja, zato dj se obdrži v J-*el do proces- samega.
Kandidati za novo britansko posl. zbornico
LONDON, 24 Ža 540 sedežev, Iti Jih bo štela nova britanska zbornica, Je do sedaj prijavljenih 1358 kandidatov. Od teh je: 528 konservativcev, 488 laburistov, 17 neodvisnih laburistov, 199 liberalcev, 39 nacionalnih liberalcev, 60 nedvienih, 28 pripadnikov commonavelthe in 22 komunistov. (N. N. V.)
Volna proti Japonski
Neko poročilo geherala Mac Ar-thur-ja prinaša vcat, dl sta. dve ameriški koloni, ki v osrednjem predelu severnega dela otoka Min-danao prodirata iz dveh nasprotnih smeri vzdolž važne ceste Sovre, le še 13 km narazen. ("N. -V. V.)
Hitler umrl vsled zaatrupljenja
Iz glavnega štaba zavezniških špedicij »k ih čet, 24.
Kakor poročajo lz vrhovnega štaba zavezniške »pedlcljske vojske, je-neki sovjetski general informiral zavcanlftko kontrolno komisijo v Flenaburgu, da jc Hitler umrl v podzemskih prostorih berlln3kc kancclarije veled vbrizganja nek:-ga mrtvičnegn. etrUpa, k.l ga je prakticiral nj:gav osebni zdravnik. Trupla Je bilo neto sežgano. (N. N. V.
Obnova v Franclji
PARIZ, 24 ASP Javlja: Okrog 380 delavcev Je delalo brez prestanka na oba dneva Binkošti na ruševinah tovarn letalskih strojev Gnome-Rh6-ne; letalski minister je čcctltal delavcem za njihovo požrtvovalnost in navdušenost, ki so Jo pokazali, da bi tova.-na z delom člmprej pričela. Po zaslugi udarnega dela delavcev bo en del tovarn* lahko začel z delom 22, maja, drugi pa Cez 14 dni. Nasprotno temu pa bodo nekatera dela končala, če bodo pote-kala normalno, šele Aoa 6 ali 8 mesecev. Anketa o vzrokih eksplozija, ki se nadaljuje, bo zaključena Šele po popolnem očiščenju lega usodnega mesta. M:dtem se vodno bolj utrjuje mišljenje, da gre v tem oziru za teroristične napade, ki noj bi ovirali razvoj francoskega gcepodaistva.
Borih pa smo se tudi s« one brate, hi »o bi ti več ko dvajset let podjarmljeni v tujini.
TITO
POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE
ODLOK
C. 1. V členu odloka Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora ta Slovensko Primorje o dolžnosti prijave vseh društev * dne IB. maja 19 ji določeni rok ta prijavo se podaljša do Sl. maja l9iS.
čl. t. Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Trsi, dne 24. maja 1945.
Predsednik:
FRANCE BEVK, 1, r.
Tajnik:
Dr. BOGDAN BRECELJ, 1. r.
Izjave profesorja Zlatowskega
NEW YORK, 24
V pogovoru s predstavniki tiska o položaju v Poljski je znameniti profesor Zlatow»kl povdaril icsnlč-no demokratični značaj varšavske začasne vlade in izjavil, da bo morala Poljska vzdrževati prijateljske ednošaje z vsemi slovanskimi sosedi, posebno pa s Sovjetsko Zvezo. «Nagla induatrijalizaclja in gospodarska varnost Poljske bo odvisna od trgovskih ttdnošajev s Sovjetsko Zvezo, ki bodo temeljili na prijateljstvu. Sovjetska Zveza je naravni trg poljske industrijske dobrine, zlasti sedaj, ko jih ta potrebuje za svojo obnovo*.
Profesor Zlatovcski je naglasil, da agrarna reforma k) so jo izvedli v Poljski, povsem ustreza potrebam kmetstva in to pripomogla k zgraditvi trdne osnove za demokracijo v deželi Ta reforma bo Poljski omogočila, da v dveh ali treh letih izstopi iz okvira starinskega na-zanjaštva v moderno dvajseto stoletje. S stališča ljudstva, ki objektivno presoja novi položaj v Poljski, je nedavni pakt e Sovjetsko Zvezo, sklenjen za dobo 20 žet, v veliki meri podminlral korenine nove svetovno vojne. Najvažnejše pa je, da pomeni 'ta pakt rešitev najbolj perečih vprašanj narodnih manjših in da obenem zagotavlja notranji mir v Poljski.
Govoreč o poljski začasni vladi je Zlatovvski izjavil, da so njena iskrenost, poštenost in dobri nameni izpričani z njeno pripravljenostjo; držati se jaltskega sporazuma in sodelovanja s tremi velesilami. »Londonski Poljaki so pokazali svojo neiskrenost, s tem da so odklonili sodelovanje in da niso spre. Jeli jaltskih sklepov, kakor tudi s SVojim sedanjim zadržanjem, ki Je usmerjeno proti vzpostavljanju prijateljskih odnošajevln proti sporazumu s Sovjetsko 55vezo*.
' Zlatotvski je nadalje povdaril, da nekateri Poljaki v Ameriki nikakor nočejo razumeti, da se je tekom borbe proti Hitlerju zadržanje poljskega ljudstva do nove Rusije docela spremenilo, ln da se je poljsko ljudstvo opredelilo za prijateljsko sodelovanje s Sovjetsko Zvezo, kajti njena Rdeča Armada j« ikup-no s poljsko Armado osvobodila poljski narod hitlerizma. »Londonski Poljaki*, Je nadaljeval Z!atow-skl, »so se nameravali polastit! oblasti v Poljski z edkvim namenom, da irsovejo v deželi domovinsko vojno. Ogromna večina poljskega naroda pa je podpirala varšavsko vlado in tako onemogočila domovinsko vojno. To pomeni tudi mir v Evropi*.
Ztatovvskii je nadalje izjavil, da je aretacija 16 Poljakov poslednji dokaz razkrajajočega se protipoljske-ga delovanja protidemokratičnih cilemcntov pod vodstvom poljske londonske «vlade».	(Tass)
Izjave Kisleva na konferenci v San Francisco
SAN FRANCIS’10, 24
Kuzman V. Kiselev, ljudski lsumi-wr ln predsednik delegat 1J9 *.,vje(> sl»e socialistične republiki; Belo Rusije je na konferenci združenih lili-r 'ciov za mednarodno organ,z.ujijo včeraj izjavil, da je edini želja njegove, delegacije sodelovanje v boibi zi ustvaritev trajnega n,tu in varnosti vseh miroljubnih nerodcv.
V svojem govoru na prvi konferenci tiska je Kiselev izjavil, da Je njegov narod mnogo pretrpel v tej vujnl ln da potrebuje enako kot drugi narodi, ki so trpeli vsled agresije, miru in mednarodnih vezi, ki i r,J žagi lova ln v vsakem cnsu očuvnjo čioveško dostojanstvo in njegove pravice.
Kiselev Je izrazil upanje, da bo njegov narod povečal kulturne vezi z o«t«llml narodi.‘ Rekel Je tudi, da
uživajo Belorusi popolno versko svo-bedo In di so popolnoma ahtimomnl. Dodal je, da ljudstvo Belo Rusije upa, da bo moglo vzpostavili miroljubne in prijateljsko stike s poljskim narodom.
Herriofove izjave o-Sovjetski Zvezi
In Rdeči Armadi
PARIŠ, 24 Povodom svojega bivanja v SSflR je Herrlot podal sledečo izjavo: »Rdeča Armada jo nekaj veličastnega. Kakšna disciplino! Kakšna samozavest! Kakšna patriotska vera! Prepričan sem, da ne bi
prišlo do vojne, če bi bila Francija obdržala sovjetsko-francosko zvezo. Sredstvo za očuvanje miru jo bila koalicija Francije, Rusije in demokracij*.
Ob svojem prihodu v Lyon je Herriot sprejel predstavnike tiska, ki jim je med drugim dejal.
«V Moskvi sem prisostvoval proslavi 1. majnika, Vojaška parada je bila nekaj izrednega po svoji sili in disciplini. Na tej paradi je sodelovalo številno vojaštvo in naj modernejša vojna tehnika. Spričo tega je popolnoma razumljivo, da je Rusija ostala zmagovalka, kakor sem to jaz vedno trdil. Vedno sem dopovedoval svojim rojakom, da moč Rdeče Armade ni prazna beseda. Povsem jasno je bilo, de. b’ bil angleškp-franccski-sovjetekl pakt najuspešnejše sredstvo za ohranitev miru. Ce bi se bil ta pakt podpisal, vojna n® bi izbruhnila. Naeprotniki take politike zbližanja nosijo težko odgovornost.
Spremembe v raznih ameriških državnih uradih
STOCKHOLM, 24 Predsednik Truman je objavil odstop tajnikov Glavnega urada za poljedelstvo. Odstopil Je tudi Mar-vln Jones, upravitelj za vojno prehrano. Truman je dejal, da bo generalnega poobloščenca Bldlla zamenjal 13.6, Tom Clark iz Teka sa, ki je sedaj pomočnik glavnega pooblaščenca. Truman jo nadalje dejal, da ne predvideva nobenih sprememb v Državnem uradu, ki mu načeluje Settistus. Odstopivše-ga tajnika Poljedelskega ministrstva Claude Wichard-a bo zamenjal Clinton Anderson, demokrat li New Mexika. Zvezni sodnik Le-wia Schelle.nbach, prejšnji USA senator za državo Wfl»hington, bo z dnem 30. majnika stopil na mesto tajnica Delovnega urada Francis Perkins-ove. Predsednik je še dejal, da bo po odstopu Marwin Jo-nes-a postal Apderson upravnik za v o Jr. o prehrano kakor tudi tajnik Urada za poljedelstvo.
Padlim vojakom Rdeie Armade
BEOGRAD, 24 Dne 20. majnika So v Bsogrodu, Z:munu-ln Veliki Pnlanki odkrili spomenike vojakom Rdeče Armade, ki so padli v boju sa osvobodi tev Jugoslavije. Predstavniki vojaških in civilnih oblastev, ki so ob tej priliki spregovorili, Junakom ohranjen trajen spomin.
Konferenca v San Francis ku
SAN FRANCISCO, 24 Predsfdnik delegacije eovjetske ukrajinske rspublike Malvlnski Je Izjavil, da bi moralo biti zastopanih na konferenci poleg Ukrajine it. Belorusije še ostalih 14 republik SSSR.
Problem razširitve AVNOJ-a
BEOGRAD, 24 Problem razširjenja AVNOJ-a Je težje rešiti s tehničnega stališča kot pa s političnega. Vendarle obstoja upanje, da se bo to vprašanje kmalu rešilo, tako da bo mogoč« njegovo tretja zasedanje, na katerem e« bo pretvoril v začasni parlament že koncem tekočega meseca. Upa se, da bomo imeli najkasneje v prvi polovici julija začasen parlament kot vrhovno zakonodajno telo demokratične federativne Jugoslavije, ki bo imelo polog tekočega dela tudi nalogo, da pripravi čim hitrejši prehod v normalno politične razmere, in sicer s sklicanjem ustavodajne skupščin«, katera bi se imela sestati v oktobru tega leta. Tako se bo z razširitvijo AVNOJ-a v začasni parlament in nato v ustavodajno skupščino zaključilo veliko delo, ki ga je tako uspešno ln častno vršil doslej.
Pionirski zlet v Beogradu
BEOGRAD, 24
Na pionirski »let v Beograd so prišle delegacije iz Srbije, Makedonije, Sandžaka in Metohije ter Kosove. Tanjug javlja:
Beograjski pionirji že dva dni pričakujejo na beograjski železniški postaji pionirska odposlanstva iz notranjosti Srbije. Te delegacije prihajajo, da skupno z beograjskimi meBt-miht pionirji sodelujejo na velikem pionirskem zletu, ki se vrli v Beogradu in v celi" državi ob priliki rojstnega dneva maršala Tita. Vsak oddelek, ki je prispel, je nosil svojo zastavo in lepake, na katerih so bili napisani pionirski pozdravi: Za domovino, za Tita — naprej! Posamezni pionirji so igrali tudi na harmonike, s katerimi so spremljali pesem svojih tovarišev. Skoraj vsi so imeli na prBih pionirski zletnl znak. Pi Ihajale so delegacije 12 vzhodne Sribje ln Kosova. Poleg srbskih plo-niijev se nahajajo v delegaciji iz Kosiva tudi škipetarski pionirji iz teh krajev. Mali Šiftarji so prinesli s seboj svoje narodne nože, v katerih bodo obiskali maršala Tita In mu izročili svoje darilo umetniško izdelan Stvbrn čibuk. Komaj se je spostil mrak' na beograjske parke, so pionirji prižgali kresove. Pionirji so posedali okrog njih in vriskajoč plesali narodna kola in priljubljeno kozaro. Bcrci-pionirji so pripovedovali o borbah, v katerih so sodelovali, o tem, kako so prenalali pošto ln 'poročila. Med tem so rakete razsvetljevale nebo; spremljalo jih Je burno vzklikanje dece.
Štafetni tek v proslavo rojstnega dne mariala Tita
BEOGRAD, 24
Julrl se bodo sestale v Beogradu mladinske štafete; ki prinašajo iz vseh krajev nase domovine plamtečo pozdravo ln čestitke ža rojstni dan maršala Tita. Mladi telovadci iz federalnih edinio bodo prinesli palice s pozdravi do mej federalne Srbije. Tukaj bodo vzeli 12 palic pozdrave Makedonske, Črnogorske, bosansko-lurcegovsko, hrvalke, slovenske in vojvodinske mladine, in Jih dali v pclieo Srbov. V Beogradu bodo sesti vljeno posebne narodno skupine, ki bodo prineslo pozdravne čestitke tov. Titu do njegovega stanovanja.
(Tanjug)
V
SOFIJA, 24 V Bolgariji bo kmalu sprejet zakon o radikalni agrarni reformi po geslu: 55emlja pripada onemu, ki jo obdeluje.
Po novem, zakonu se bo onim, ki niso neposredno zaposleni z obdelovanjem zfmlje, dovoljevala ponest 50 juter zemlje. Ostalo bo proti • odškodnini pripadlo državi.
Bolgarski tisk o Titu
SOFIJA 24.
Ob priliki rojstnega dne maršala Tita prinaža list »Domovinska fronta* aliko maršala Tita in članek, v katerem pravi med drugim: Narodi Jugoslavije bodo slavili jutri rojatni dan avojega voditelja slavnega maršala Tita, rojatni dan voditelja težke, toda alavne borbe Jugoslovanskih narodov za osvoboditev ia nemške »užnostl. V tej borbi sc maršal Tito ni pokazal samo kot odličen strateg, temveč kot e-nako sijajen državnik ln politik. Pod njegovim vodstvom so nacodl Jugoslavije zgradili svojo slavno armado in izvojevalt zmago, bratstvo ln edlnstvo. Jutri mu bo v
vsej državi staro in mlado izkazalo svojo veliko ljubezen in vdanost.
Osvobojeni ujetniki pišejo Titu
Ujetniki iz taborišča,'Miinster, ki nestrpno pričakujejo povratka v Jugoslavijo, so poslali maršalu Titu pozdravni telegram, v katerem pravijo: »okrepljeni po herojskih podvigih Narodno osvobodilna vojske smo vzdržali težke dni ujetništva v verigah fašističnih barbarjev. Osvobojeni, pričakujemo danes težko povratka domovini ln narodu in Tebi, tovariš Tito, da bi dali vse svoje sile na razpolago za izgradnjo demokratske, federativne Jugoslavije. Dalje pravi brzojavka, da niso mogli sodelovati v borbi, ki so jo vodili naši narodi, rsjdl izdaje bivših voditeljev, da pa bodo V delu ta obnovo razrušene dežele vložili vse napore in udarniško delali Za srečnejšo bodočnost naših narodov (Tanjug).
Madžarsko uneslo Pecs postavilo spomenik na čast sovjetskim vojakom
PECS, 24-
V znak globoke hvaležnosti do Rdeče Armade ki Je osvobodila Madžarsko, so prebivalci madžarskega mesta Pecsa postavili spomenik v čast sovjetskim vojakom, ki so padli v boju proti nemškemu okupatorju. Spomenik je dvajset metrov visok obelisk s peterokrako zvezdo na vrhu. Več kot tridese*-tisoč ljudi se je udeležilo spominske svečanosti na skupnih grobovih Rdečearmčjcev. Na levi strani pokopališča so grobovi jugoslovanskih partizanov in vojakov. V bližini je polfopan tudi ameriški pilot. Generalmajor Galjev je prerezal vrvico, žalno pregrinjalo se je odgrnilo in odkrilo kip sovjetskega vojaka, čigar pogled strmi na sinje griče v daljavi - proti Blatnemu jezeru in Dunaju, kjer so čete Rdeče Armade zmagovito prodirale. Orkester je zaigrali žalno koračnico, tri salve so zagrmele v pozdrav. Generalmajor Oinev je govoril o oddelkih Rdeče Armade, ki so osvobodili Trst in rekel: «Rdeča Armada je vsemu svetu pokazala svojo orjaško moč. Ta spomenik je simbol poguma, junaštva in plemenitosti naših junakov. Počivajte v mini, naši tovariši po orožju! »Borba proti nemškim okupatorjem se je končala z zmago, ki nima primere v zgodovini*. Pokrajinski načelnik Bar as je govoril v čast madžarski vladi ln prebivalcem Pecsa. Zahvalil se Je Rdeči Armadi, ki je osvobodila Madžarsko od fašističnih o-kupatorjčv. Njsmu so sledili na govorniškem odru predstavniki edi-nlc Rdeče Armade, ki so sodelovale v bojih za osvoboditev Pecsa, ter polkovnik Barmakov, poveljnik bolgarskih čet. Potem se je miting zaključil. Položeni so bili venci na podstavek spomenika, kjer so bile razgrnjene sovjetske zastave. Cete ln prebivalci mesta so s povešenimi zastavami korakali mimo spomenika. Pod kipom vojaka so brali besedo, vklesane v kamen: Večna slava Junakom; ki so padli v boju za svobodo in neodvisnost sovjetske domovine in za osvoboditev evropskih narodov Izpod fašističnih okupatorjev.
Bolgarski snanstvaniki v Sovjetski Zvezi
SOFIJA, 24
Bolgarski Mdlo poroča, da so posel ni delegati bolgarskega znanstvenega društva naravoslovcev in bolgarskega zemljepisnega društva, obiskali člana znanstvene akademijo Sovjetske Zveže. Demvlna, ki Je sedaj v Bolgariji, In mu s poverilnico za njegovo udejstvovanju podali casino predsedstvo teh družtev. (Tass)
Sprejem jugoslovanskega ambasadorja v Moskvi
MOSKVA, 24 23. maja, je prvi podpredsednik piezldlja Vrhovnih Sovjetov SSSlt Svernlk sprejel v Kremlju. Jugoslovanskega izrednega ln opolnomoccnc-g> ambasadorja Popoviča, ki mu Je lžiučll svoje poverilnice. Popovič Jc bi! v spremstvu šefa Jugoslovanske vojaško misijo V SSSR, general-lajl-n.r.ta Primorca, prvega lajnika ambasado Nikolajeviča, drugega tajniki ambasade Kosllča In drugih elanov ambasade, katere Jo Popovič pridstnvil SvernlkO. Poverilnice so b!!e lzrftčene Svornlku v navzočnosti pomočnika ljudskega komisarja za »upanje zadevo SS9R Vilinskega, taj-r.ika prn2ldiuma Vrhovnega Šiovjetj 95*814 Gorklna, ravnatelja četrtega evropskega oddelka ljudskega komi-sarjata za zunanjo zadeve SSSP. La* vrlščova In ravnatOlj* protokola oddelka ljudskega kothlsarjata za zunanje zadeve S98R Molocllkova.
(Tass)
Ustvarjeno Je Jugoslovansko-Bolgarsko bratstvo
Dopisnik Tanjuga javlja lz Sofije: Današnja Številka lista «Obče-stvenl front* posveča uvodnik Jugoslovanskemu opolnomoč«nemu ministru Kovačeviču pod naslovom: »Prvi poslanik* v katerem pravi: »V Nikoli Kovačsvlču pozdravljamo novega poslanika demokratske federativno Jugoslavije, ki jo nihče ne more -razrušiti, ln slovansko vzajemnost. V naše od-nošaje so se vmešali zunanji sovražniki in fašistični elementi; u-stvarlll so med nami sovraštvo, zaradi katerega je prišlo do spora. Toda to umetno ustvarjeno nezaupanj* med našima dvema državama se ni moglo obdržati v narodu, kar so spregovorila Slovenska srca obeh narodov. Prav zaradi toga je bila mogoča skupna borba obeh narodov proti skupnemu sovražniku. V teku to borbe se j« ustvarilo edlnstvo na naši zahodni meji, kjer so ustvarili bolgarski, makedonski
In srbski partizani v skupni krvavi borbi (U-otl sovražniku Slovanov skupno bratstvo. ,
Po 9. septembru Je našo domovinska frontna vojsko pomagala ramo ob rami s sovjetsko RA srbskemu, makedonskemu ln hrvat-skemu narodu, da se osvobodo o-kUjatorja, V tej skupni borbi se jo skovalo vzajemno vojaško bratstvo in edinstvo ter slovanska solidarnost, ki jo niličo no inorc več zrušiti,
Vojna proti hitlerjevski Nemčiji Jc končanaj Jc pa obtitojajo poizkusi lvttlerjlveev in njihovih agentov, da se obdršo. Slovanski narodi oo bili predmet najpodlejšlh napadov s strani hltlorjcvakc Nemčije. RasoCpljeni slovanski narodi na Balkanu so poEtall lahek plen Nemcev, Prljatoljotvo in bratstvo med slovanskimi narodi na Balkanu ata jamstvo trajnega miru.
Tržaška kronika
Pogoie s tržaškimi tvrdkami
Kakor smo že poročali, se je v dneh 20. In 21. t. m. mudila v Ljubljani delegacija zastopnikov tržaške Industrije. Med drugim so se vršili tudi pregovori glede vzpostavitve obratovanja tržaške industrije. Obsežna tržaška Industrija je sposobna zadovoljiti del potreb za obnovo naše države, na drugi strani pa je z vpostavo obratovanja vse tržaške industrije zagotovljeno gospodarsko življenje Trsta in za-sigucana eksistenca štiridesetih ti-sočev delavcev, ne oziraje se na drugo prebivalstvo, ki prav tako zavisi od procvita industrije.
23. t. m. je Ministrstvo za industrijo in rudarstvo sklenilo v Trstu generalno pogodbo z eno C R. (Cantieri Riuniti) in drugo tržaško industrijo za obsežne dobave instalacij in strojev, kakor tudi drugih predmetov, potrebnih za obnovo naše od okupatorja opustoše-ne dežele.
Istočasno se je Ministerstvo za industrijo obvezalo, da bo posredovalo tudi za dobavo potrebnih surovin in materiala, kakor tudi hrane za prebivalstvo Trsta.
Ze v nekaj dneh se prične delo na podlagi novih naročil, ki bodo prihajala iz vseh predelov Jugoslavije. v
Tržaško gospodarstvo stopa s tem na pot obnove, a ne samo to, nego tudi na pot gospodarskega procvita, kajti velika industrija Trsta bo imela v Jugoslaviji svoje obširno zaledje, in stalno tržišče, kec v Sloveniji nikakor ni bil slučaj.
Omenjamo tudi, da se je sklenila tudi pogodba s tvrdko Trip-kovič za dviganje potopljenih la/-dij v pristaniščih. Ta dela so se že pričela in so v polnem teku.
Volitev predstavnikov v Konzulto III. sektorja mesta Trst
Včeraj zvečeci ob 20. uri so se zbrali vsi (frotifašisti, možje ki žene iz III. sektorja, da bi izvolili svojo konzulto. Zborovanju je .predsedoval tov. De Stradi, navzoči pa so bili tud/i predstavniki raznih organizacij in Jugoslovanske Armade. Tov. De Stradi je najprej pozdravit (goste, nato pa je v svojem govoru posebno povdaril velike žrtve, ki so jih doprinesli jugoslovanski narodi v štirih letih borbe proti fašizmu. Rekel je, da so bili jugoslovanski narodi prvi, ki so šli po poti csvobo-jenja svojih in drugih narodov izpod fašističnega jarma. Posebno slovenski narod se je boril tudi za Tržačane ter jim prinesel svobodo in ne obratno kot to skuša dokazati italjanska in druga reakcija; kajti narod; ki se jo toliko boril za dosego svobode, ne more postati narod, ki bi tlačil druge narode. Kdor že tako misli, naj si to izbije iz glave, ker če gledamo na njihovo borbo vidimo, da nimajo nobenega namena posloveniti Trst ali odvzeti nam jezik; kot so poskušali fašisti pri njih.
Nadalje je tovariš De Stradi govoril o demokratičnosti nove ljudske oblasti v Trstu ter pristavil, da Jugoslovanska Armada ni prišla v Trst, da bi ga zasužnjila, temveč zato, da bi ga osvobodila.
Govoru je sledilo ploskanje in vzkliki maršalu Titu; Jugoslovanski Armadi in italjansko-slovensko-mu bratstvu
Nato so sledile volitve. Množice, sestavljena iz vseh slojev ljudstva je zbrala svoje predstavnike v Konzulto, može in žene, ki so se borili skozi vse svoje življenje proti fašizmu in ki so vse žrtvovali za boljšo bodočnost nas vseh.
liani, skovano v skupni borbi proti okupatorju. Naši borci, Slovenci in Italjani, ki so ramo ob rami umirali za osvoboditev Tista In Sloven skega Primorja izpod fašističnega jarma, nam jamčijo, da jim to ne bo nikoli uspelo.
Prepričani bodimo, da bomo znali braniti vse naše pridobitve štiriletne krvave borbe. Končala je z besedami:	Trst	je svoboden, za
Trst so žrtvovali svoja življenja tisoči dn tisoči poštenih Italijanov in Slovencev.
Zmagali smo. A danes nas čaka še drugo trdo delo: obnova Trsta in obnova naše opustošene domovine. Sledil je govor predstavnice italijanskih protifašističnih žena, ki je pozvala italjanske žene, naj bratsko sodelujejo v obnovi našega mesta in cele Jugoslavije, kakor so ccdelovale v borbi proti okupatorju. Pozvala jih je, da bo samo bratstvo dveh narodov zajamčilo Trstu blagostanje in mir.
Govorila sta nadalje predstavnik italijanske mladine, ki je prikazal skupno borbo italianske in slovenske tržaške mladine žA boljšo bodočnost Trsta v Titovi Jugoslaviji in tov. Zmaga. Članica mestnega odbora SP7.Z, ki j# prikazala ženam današnje naloge ih priprave za drugi kongres vseh slovenskih žena.
Na tem zborovanju »o slovenske In italijanske tržaške žene III. sektorja skupno manifestirale za svobodni Trst v demokratični federativni Jugoslaviji.
Konferenca slovenskih Zena lil. sektorja
Včeraj se je vršila na sedvžu III. sektorja predkongresna konferenca slovenskih žeina.
Konferenci so prisostvovali tov. Mara Rupena, predstavniki civilne, politično in vojaške oblasti; ter veliko število vojske, med katerimi mnogo tovarišic.
V lopi okrašeni dvorani eo se zbrale slovensko žene dn veliko število Italijanskih protifašističnih žena.
Po enominutnem molk v spomin padlih borcev jo prevzela besedo članica mestnega osvobodilnega odbora tov. Zagova Jadranka, ki je v kratkem nagovoru pozdravila vso prisotne ter povdarjaia da zastopa interese SPZZ in da bo skušala pomagati pri vsakem delu.
Nato je govoril predstavnik vojske, ki je Izrazil da se čuti srečnega, da pozdravlja v Imenu naše vojske našo žene in matere; ki so toliko doprineslo k skupni borbi za svobodo.
Sledil je govor tov. Mare Rupe-nove, ki je v imenu vseh slovenskih žtna pozdravila slovenske In italijanske žene, ki danes skupno zborujejo v svobodnem Tratil. Tov. Mara jo povdarjaia, kako reakcija skuša na vsak način, da bi raz-
Kulturno iivljenfč v Trstu se oiivija
Prosvetni referenti vseh sektorjev mesta Trst so se sestali dne 23 t. m., da razpravljajo o prosvetnem delovanju tržaških Slovencev. Sestanek je pokazal, da je tudi za tako dolgo zatiran i slovenski živelj mesta Trsta končno napočil Čas, da se zopet popolnoma svobodno udejstvuje v tržaškem kulturnem in prosvetnem življenju. Sestanku sta predsedovala pokrajinski šolski nadzornik tov. Zdešar in slovenski šolski nadzornik za mesto Tret tov. Pahor. Navzoči so sklenili, da se bodo nadaljevali tečaji slovenščine za odras-lo mladino, ki so se še pod okupatorjevim terorjem pričeli po tajnih krožkih. Nadalje eo udeleženci sestanka sklenili, da nadaljujejo z dopolnilnimi tečaji slovenščine za one otroke, ki qo slovenskega rodu in se nameravajo po želji staršev v prihodnjem šolskem letu vpisati v slovenske šole. Ti tečaji imajo namen, da mladini, ki je hodila doslej v italijanske šole, z dopolnilnimi tečajem iz materinega jezika cmogočujejo redno nadaljevanje pouka v rodnem slovenskem jeziku.
Sestanek Je pokazal veliko kulturno -prizadevanje ' slovenskih Tržačanov, kd se dobro zavedajo, kakšnimi velikimi žrtvami je slovensko osvobodilno gibanje že pod zaščito prvih jugoslovanskih bajonetov pričelo z ustanavljanjem šol, prirejanjem kulturnih prireditev ta literarnim ustvarjanjem. Samo v Sv. Ivanu se je sestanka rodite. Ijskega sveta udeležilo nhd 300 oseb. Mnogokje prebivalstvo samo iniciativno zahteva in ustanavlja slovenske tečaje. Značilen Je primer tržaških železničarjev, ki so si celo sami našli prostore za tečaje. Delo naših prosvetnih organizacij obsega poleg organizacije srednjega in ljudskega šolstva v Trstu tudi_ prirejanje ram ih večernih tečajev,' kulturnih prireditev, organiziranje pevskih zboiov, pripravljanje recitacij, iskanje ter nadaljne šolanje in podpiranje ljudskih talentov, urejevanje stenskih časopisov, ustanavljanje knjižnic in čitalnic itd. V (načrtu je tudi ustanovitev ljudske univerze. Koliko razumevanje ima mladina v tržaškem okrožju za prosveto, najbolje dokazuje mladina v Sežani, ki Je po lastni iniciativi zbrala 3000 Lit za novo knjižnico.	/
Govorniki na sestankih so pov-darjall, da se istočasno z doslej zatiranim kulturnim udejstvovanjem tržaških Slovencev obnavlja tudi kulturno življenje italijanskega Trsta in da se polaga posebno važnost na to, da bi se otroci obeh narodnosti šolali vsaka v svojem materinem jeziku.
STAB ZA REPATRIACIJO Vojnih ujetnikov in internirancev Slovenije
ODLOK
V bodočih dneh bo prispelo rečjo število izseljencev, vojnih v.jehrikov, internirancev in drugih vojnih žrtev ki jih je okupator pregnal iz njihovih domov. Tem žrtvam fašističnega nasilja, brez ozira na narodnost so vse naše civilne oblasti dolžne nuditi vsako pomoč. Da se prepreči morebitno širjenje nalezljivih bolezni »in da bo mogoče nuditi organizirano pomoč.
ODREJAMO:
1.) V vsaki vasi, ker se javijo begunci, naj se odloči za njih nastavitev prostore, ločene od os<!ulega prebivalstva. Iz teh prostorov se begunci ne smejo odstraniti do odhoda. Iz zdravstveiiih lazlogov je strogo prepovedan vsak kontakt s civilnim prebivalstvom.
Ta kontakt mora preprečiti Narodna zaščita.
t.) Takoj po prihodu beguncev mora Narodna zaščita ozir. K. N. O. O. javiti najbljižji Komandi mesta prihod beguncev in njihovo število.
Komanda mesta jih bo potem napotila v odrejene Zbirna baze.
S.) Za časa bivanja v naselju naj preskrbi hrano K. N. O. O. v thičaju da se nahaja Komanda v bližini naselja, bo prišla hrana od tam.
!f.) Narodna zaščita, ozir. K. N. O. O. so s vprašanjih, ki se nanašajo na begunce neposredna podrejeni najbližji Komandi mesta.
SMRT FAŠIZMU — SVOBODA NARODU!
Načelnik Štaba Kapetan PICULIN KUDI, s. r,
OSVOBODILNI SVET AA TRST
Objava
Osvobodilni Svet, za Trst opozarja prebivalstvo, da se pobirajo do nove odredbe vse trošarine kot tudi vsi estaii davki in takse, ki so biti do sedaj v veljavi Vsi uvozniki in proizvajalci obdavčenih predmetov eo zato obvezani plačati po veljavni tarifi in spoštovati vse običajne predpise postopka v izogib zakonskim posledicam.
Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Predsednik: Dr. Umberto Zoratti Tajnik: Karl Uršič
PREHRANA
SEPRAL poroča: Ker je danes večja količina mleka na razpolago, bodo prejeli otroci od 1 do 3 let tudi za današnji dan 25. maja povečan obrok 1/4 1 na osebo. Ker je toplo vreme, naprošamo vse odjemalce, da dvignejo mleko v prvih jutranjih urah, takoj po 6 uri.
A
SEPRAL obvešča konzumente, da je bila te dni dovoljena svobodna razprodaja posebne začimbe tvrdke «Ampelea Conservifici* S. A.
Cene so sledeče: škatlje teža 235 gr. lir 23.30, škatlje teža 900 gr. lir 88 dn škatlje teža 4200 gr. lir 400.
A
SEPRAL poroča, da se bo v soboto 26. t. m. zaključila delitev pa-šte in riža (genert da mineštra), sočivja in soje, ki se lahko dvignejo z nakazilom št. 8 živilske karte.
A
V teku današnjega dne morajo vsi detalja/nti iz 11. IV itn VI. skupine dvigniti v občinskem prehranjevalnem uradu nabavnice za krompir.
Istotako morajo vsi detaljantl iz' I. II. III. in IV. skupine v teku današnjega dne dvigniti pri istem u-radu nabavnice za marmelado. Občinski urad bo zato odprt od 8 do 12 ure.
A
SEPRAL poroča: da se bo od danes do srede 30. t. m. razdeljevala marmelada po 300 gr. na osebo vsem tistim, ki imajo osebne živilske karte iz VII. VIII. IX. X. XI. im XII. skupine. Nakazila so št. 11 in 12; karte za razna živila XI. izdaje občine Trst. Cene so sledeče: na debelo grosistom po 65 lir kg na debelo detaljantom po 65.40 kg. na drobno po 77 lir kg. Drugim skupinam se bo delitev vršila v prihodnjih dneh.
SEPRAL poroča: da naročila ra-cijonlranih živil (prenotazloni) za mesec junij morajo biti podvzete od 25. do 29. maja 1945. Do istega roka morajo biti predloženi tudi seznami vseh tistih, ki se hranijo v skupnih kuhinjah, civilnih ali drugih (za tiste, ki dobivajo hrano potom Občinskega prehranjevalnega urada) za določitev normalnih in posebnih obrokov hrane za mesec junji.
V Tržaški občini se bo v prihodnjem mesecu lahko dvignilo sledeče racijonirano- blago:
Olje, odrezek za naročilo iz karte marc-junij, nakazila št. 13-16.
Mast, leto.
Milo. pralni prašek isto, nakazilo samo sa mesec junij.
Pašta in riž (normalni obrok), isto, nakazila 1. do 30. junija.
Pašta iiv riž (dodatek delavske karte) dodatek marc-junij, nakazilo 1.-30. Junij.
Dodatek maščob za težka in zelo težka dela: prvo polovico odrezka za naročilo meseca junija, karte dodatka kruha gr. 100 za mesece marc-junij, nakazila druge polovice meseca junija.
Goveje meso: XLV karte za razna živila za triesece maj, junij, nakazila št. 155-159.
Goveje drobovje: XLVI isto nakazila št. 180-164.
Marmelada: X isto nakazila št. 13-14.
Krompir: XXIV isto nakazil« št. 59-62.
Tdr. sir: XXVI isto nakazila št. 67-70.
Mehki sir: XXXII isto nakazila št. 91-94.
Paradižnikove konzerve:	odre-
zek št. 19 karte za razna živila za meseca maj-junij, nakazilo št. 20.
Suho sočivje: XIV karte za razna živila za meseca marcc-junij, nakazila st. 21-22.
Kuhinjska sol: XXIX isto nakazila št. 79-82.
Vojna delegacija ptt. Trst
Objava
V prihodnjih dneh bomo pretis-kali za potrebe mesta Trsta in tržaškega okrožja večino fraakovnih znamk, ki smo jih našli ob zasedbi Trsta pri zalogi vrednotic Pokrajinske pt. direkcije v Trstu.
Prav/ tako bomo postopali z najdeno zalogo dopisnic.
Ker smo pa izvedeli, da je bilo pred zasedbo Trsta po Jugoslovanski Armadi objavljeno dne 28. aprila 1945. po Radiu Trst in dne 29. aprile 1945. v tržaškem dnevniku «11 Piceolo*, da bodo v naslednjih dneh izšle pretiskane znamke in je mogoče nekaj teh znamk v rokah zasebnikov, opozarjamo javnost, da so pretiskane znamke is objav z dne 28. in 29. aprila 1945. neveljavne in se za predpisano frankiranje poštnih pošiljk ne smejo oziroma ne morejo uporabljati.
Pravtako so-razumijivo neveljavne tudi vse poštne znamke in vred notice bivše italijanske poštne i uprave, ki ne nosijo našega pre-tiska.
Za pomo£ družinam padlih
Ponovno Javljamo, da je v teku organiziranje pomoči družinam padlih, ranjenih, pogrešanih ali interniranih, pripadnikov partizanskih sil in ljudske milice. Vsi Inte-resirani naj predlože preko komand sektorjev vse potrebne podatke, da bi se lahko činrpr-eje organizirala ta pomoč, ki je za sedaj rezervirana samo za tržaške prebivalce.
Zastava nad Sv. Justom
S pivke nas vodi pot. mimo razcvetelih jablan Vremske doline na Kras, ki se ves predaja razkošju pomb.di. Za. primorsko ljudstvo je to pomlad vstajenja, pferdjenja. -Divača, Lokev, Basoviea že tri dni samo strmijo, strmijo in spet strmijo. Kako ne bi, saj se že tretji dan pred njihovimi na-smejmimi očmi razvija proti Trstu nezadržni polet Titove armade. Zanjo utripljejo njihova srca, njo spreiplja-jo z mi3iljo v tržaška, predmestja, ra glavno ulice, v pristanišče, kjer se o na praznik 1. maja trdno vsidrsla.
Ko sem v Lokvi 2. maja predpoldne srečal svojega Učitelja in prijatelja strica Janeza, s katerim se Jls tri leta nisva videla, me ni vprašal za zdravje, niti kod sem hodili ta tri Uta, temveč:
»Ali pri SV. Justu že plapola naša zreta v a ?*
Ostal sem brez besede. Takrat so naši ■ tankisti in pehota še krvaveli 1. d gradom in naša zastava še ni bila razvila nad Sv. Justom... Zakaj pa je Stric Jmez želel to vedeti?
Njegova mati, kmečka hči z Dola pod Zeknncem, fle je za srečnih mla-dm let z družinico nasolila v Trstu. Ko pa je oblast v njem prevzela imperialistična Italija, jo kraška mali Vinka morola iz njega zbežati. To samo zato ker so njeni otroci niso h oteli odreči duhu in jeziku, v katerem jih je zidojila Zatekla se je spet na Kras. Ob slovesu, preden jo šf stinosemdcsetletna slarlm legla k večnemu počitku, je edinemu pre-c talentu sinu podala z lastno roko r.a skrivaj izvezeno slovensko zastavo s tem zaročilom:
«Ko bo nad Sv. Justom zavilirala slovenska trobojnica, glej da mi še istega dne prineseš na grob znamenje —r tole zastavico, da bo tudi meni toplo pri srcu.
Tako so stoletja umirale naše matere in naši očetje..Trst je bil naša teptana pravica. Koliko žuljev, znoja in krvi smo zastonj vložili v temelje njegovega procvita. Trst je bil miš večni in nikoli doslej izpolnjeni sen.
Danes pa se nad Sv. Jusiom svo-bi dno vije slovenska zastava in poleg nje italijanska, obe z lepo peterokrako zvezdo sredi belega polja. V vetru, ki od časa do časi narahlo povleče z morja sem, se obe zastavi poljubljata, kakor bi hoteli simbolično potrdili v skupni borbi prekaljeho edinstvo svobodnega slovenskega in italijanskega življa v Trstu. Slovensko in italijansko zastavo pa prera--
Objave
Vlaki
Pričeaši » četrtkom dne 24. maja se uvede na progi Ljubljana Trat in Reka civilni potniški promet a prestopanjem oziroma s prevozom z autobusi med postajama Vrhniko in Verdom. Odhod iz Ljubljane ob
4.25 in 13.45 s prihodom v Trst ob 9.35 oziroma ob 19 ,uri; v obratni smeri odhod iz Trsta oh 6.40 in
15.25 ter prihod v Ljubljano ob
11.25 oziroma, ob 20.80. Vsi tl vlaki
1 imajo v St. Petru na Krasu zvezo z Reko oziroma z Reke.
Konjske dirke v Trstu
Jutri in v nedeljo se bodo vršile na dirkališču v Montebellu v Trstu konjske dirke, in sicer 3. in 4. tekma letošnje sezone. Jutrišnja tekma, ki ae bo začela ob 16h bo našla svoj posebni povdarek v «Majski nagradi* na razdalji 2600 m, katere se bo udoleži-lo 9 konj vseh starosti, dcčlm bo v nedeljo najbolj važna »Nagrada letnih časov* (2100 m), rezervirana za konje v starosti 4 do
5 let in za katero je bilo vpisanih
6 konj, ki bodo tekli na 2 razdalji 2080 m in 2100 m. Jutrišnji program pa je sledeč:
Nagrada rož: »Marea* in «Fior-doro* (1700); »Marcacoio*, «Aitanga* in «Felice» (1720).
Nagrada marjetic: »Membrotto* (2120), »Asao di Brlscola* in «Dio-nea* (2160), «Attaccabrighe» (2180).
Nagrada cvetov: « Sandro*, «Do-mera* in «Semidea» (1700), «Fu!n», «Trlonfatore» In Dionea* (1730), «PditiiO> Ih «Oredano» (1780).
Nagrada vijolic: «Rollo» in »Tre-vleo* (2120), »Giuseppe* in »Lancia* (2140), »Dionea* in »Paternel-lo» (2160), »Btiti* (2200).
Majska nagrada: »Vlncere*, »Gal-llano* (2500), »Zeus* (2540), «Caip-panerfc*, <Baffelan», »Carllno*, «Dionea» (2569), «Brembio» (2580) in »Plinio* (2600).
Nagrada dalij : »Tritone* (2000), »Carrista*, «Galliano», »Macufa* ln »Pasu-hio* (2020), «Bailo* in «Cap-panera* (2040).
Nagrada hortenzij: »Primastella* (1600), «Arno» (1620), «Gaspar» (1640), «Sclrč» (1660), «Magatteno» (1680) ln »Finnlco (1700).
Brezposelnosti ne bo!
Seja gospodarsko - politične komisije pri PNOO ugotavlja, da je poset tržaških industrljalcev pri predstavnikih Slovenske vlade v Ljubljani popolnoma uspel. Industrijska podjetja so namreč dobila velika naročila od Jugoslovanske države. Vsled tega bo brezposelnost, ki so nam jo zapustili nemški okupatorji, občutno padla.
Vsem podjetjem mesta Trst
Okrožni sindikalni odbor delavcev in nameščencev ponovno opozarja vsa podjetja v mestu, na na-redbe, ki so jih izdale kompetentne oblasti, in sicer na:
1) spoštovanje delovnega umika '48 ur na teden, kar izključuje vsako možnOst njegovega skrajšanja;
2) prepoved začasnega ali stalnega odpusta iz službe;
3) dolžnost, da vzamejo v službo vse tiste, ki so bili odpuščeni zaradi vojaške službe, prisilnega dela ali kakršnegakoli vzroka pod na-clfašistlčnlm režimom.
Ljudska kuhinja pri Sv. Jakobu
s Po prizadevanju naše narodne oblasti in masovnih organizacij se je pri Sv. Jakobu osnovala ljudeka kuhinja, v katori dobiva dnevno kosilo okrog 1000 ljudi. To pa je šele eden od prvih korakov “v preskrbi najširših slojev prebivalstva s hrano, ki ga Je ljudstvo sprejelo z največjim zadovoljstvom in zaupanjem vi demokratično narodno oblast.
Odsek za trgovino in oskrbo pri Osvobodilnem svetu mesta Trst poroča:
Kot je bilo že javljeno dne 19. t. m., morajo biti trgovine odprte od 9-12 ure in od 16-18 ure, razen ob nedeljah in praznikih. Kdor bo pregrešil ta urnik, mu bo odvzeto obrtno dovoljenje. Dovoljena Je razprodaja po določenih cenah blaga, ki se je do sedaj lahko svobodno razprodajalo. Za blago, ki je, pod zaporo, se bo pričela razprodaja z novimi nakazili, čim bodo dokončani inventarji.
Vsem športnim društvom In skupinam dajemo na znanjč, da je potrebno za vsako športno delovanja ali prireditev posebno dovoljenje, ki ga izda odsek za športne prireditve pri Mestnem Osvobodilnem Odboru mesta Trst v ulici Squadristi 1 (bivši Coni); Vse športne prireditve brez dovoljenja bodo ukinjene. Treniranje je dovoljeno samo s posebnim dovoljenjem. Nadalje se bodo morale vse skupine predno bodo šle na igrišče Javiti na gori omenjenčm odseku, da bo s tem lahko določen normalni urnik delovanja raznih društev ali skupin. To velja tudi za treniranje.
Vsi člani odborov in zaupniki grafičnih industrij mesta so povabljeni na sestanek, ki se bo vršil danes, petek 25. t. m. ob 18,30 url v Via Trento 2.
* *
Opozarjamo učitelje in voditelje pionirjev, da prične radio Trst v nedeljo z oddajo «Otroška ura*. Ta oddaja bo odslej vsako nedeljo ob 16 kri. Voditelje pionirjev in učitelje pozivamo, da organizirajo skupno poslušanje te oddaje.
Odbor za mladinsko oddajo na Radio Trst
Z ozirom na navodila, ki jih je dal predstavnik odseka za trgovino in oskrbo pri Osvobodilnemu svetu mesta Trst na sestanku, ki se je vršil pretekli teden, opozarjamo vse Prevozne družbe (Case dl spedizio-ne) da predložijo Inventar vsega blaga, ki ga imajo v zalogi v mestu, v »Punto Franco* ali v Ma-gazzini di sfollamento, tudi če je lastnina drugih. Tvrdke, ki tega še niso izvršile, naj napravijo člmprej, v nasprotnem slučaju, se jim bo zaplenilo blago
sea in skladno veže v eno trobojnico Titove demokratske federativne Jugoslavije, v okvirju katere hoče Trst svojo avtonomijo. Zato je nad Sv. Jusi om tudi prapor z mestnim grbom.
Milko MatUetov
RADIO TRST
Koncert za delavstvo
Danes zvečer se bo v proslavo Tl tovega rojstnega dne vršil v Roaset-tijevem gledališču koncert za delavce. Sodelovali bodo: godba Glavnega štaba, Narodno osv. gledališče in zbor tržaške garibaldijove brigade.
7 Pestra glasba, 7.15 poročila v slovenščini, 7.30 Pestra glasba, 8 Poročila v Italjanščini, 8.30 Konec oddaje. — 12 Napoved časa in objave, 12.15 Poročila v Slovenščini, 12.3CV opoldanski koncert, mali radijski orkester pod vodstvom dirigenta Cergoll-a, 13.15 Poročila v Italjanščini, 13.30 Klavirska glasba, 18 Objave in pozdravi, 18.15 vojaška oddaja, 19 Poročila v Slovenščini, 19.15 Pevski zbori, 19.40 O-perna glasba, 20 Napoved časa in. poročila v Italjanščini, 20.15 Radijski govor, 20,30 Vcčertil koncert Veliki radijski orkester, pod vodstvom dirigenta Cipci-ja in s sodelovanjem Anke Jelačič, in Maria Carlih, 21.15 pregled tiska v Slovenščini, 21.30 Koncert vojaško godbe Komande mesta, 22.15 Pregled tiska v Italjanščini, 22.30 Komorna glasba, tržaški kvartet, 23.10 Simfonična glasba, 24 konec oddaje.
KINO
ROSSETTI. V soboto ob 18.30 bo prof. Schaffer vprizorll s pomočjo Liclje, predstavo cOrjcntal-ske fantazije*.
NAZIONALE. 15.30: »Zaljubljena neugnanka*, C. Lombard, C. Roni ero.
SUPSRCINEMA. 15.30:	»Tovarna
teka*, Charlot.
FILODRAMMATICO. 15:	»Prva
žena (Rebecca), L. Oliver, J. Fontaine. Zadnja predstava ob 19.15.
ITALIA. 15.30 «Trije kadeti*, poln mladosti. Fontaine, L. Hayward.
ALABARDA. 15.30:	«Večna ilu-
zija*, F. Capra, J. Artur in L. Stevert.
IMPERO. 15: «Revolucija», Stan Laurel in Oliver Hardy.
VIALE. 15.30: «Kadar kdo ljubi*, K. Hepburn in Charles Boyer.
MASSIMO. 15.30: «Bozambo» (Črnil velikan), P. Robeson, N. Machi-mey.
ODEON. 15:	»Iščem svojo ljube*
zen*, Ginger Rogers, Fred Astaire.
SAVONA. 15:	»Pripravljeno	za
dva*, B. Stanwykln, H. Marceli.
MARCONI. 15: »Cena uživanju*, N. Carol, J. Boles.
AZZURRO. 15.30: «Čluvek, ki je živel 2krat», R. Bellamy.
RADIO. 15: »Ženske iz pristanišč*, O. Del Rio, R. Dix.
VITTORIA. 15.80: «Noči v Broad-wayu», inizven programa »Radijske norosti*.
CENTRALE. 15: «Gosar - plesalec*, S. Duna, C. Collins, F. Morgan.
ADUA. 15: «Zadnji dnevi Fompe-jev», Prcston Fors-ter, A. Hale.
VENEZIA. 15: »Taraan, neukrotljivi*, B. Crabbc, M. Hauer ln Ri-dollni.
CARDUCOI. 15: «Junaki ceste*, J. Coper.
BELVEDERE. 15: Komični program* z Ridolini-jem m Harold Lloyd-om.
ROMA. 16: «Kaznjenci», V. Jou, F. Rice.
IZ NASfH KRAJEV
Zborovanje delavcev v Ilirski Bistrici
Dne 21. t. m. se je v Ilirski Bi- . veiarao, da je danes na stotine va-strici vršilo delavsko zborovanje, j si v Brkinih in na Pivki požganih, ki se ga je udeležilo okrog 250 de- j Mi zidarji bomo imeli pri njihovi lavcev, zastopnikov raznih mest- j obnovi glavno nalogo. V okolici nih in okoliških podjetij. Namen ! Ilirske Bistrice pa je le malo zida. zborovanja je bUa temeljita pri- j rjev: »Tovariši, mj se zavedamo, da prava za izvolitev delavskega sin- je danes na stotine vasi v B.kinih
dikalnega odbora.
Konferenco je otvoril tovariš Ivan Bukovec - Vojmir, član okrožnega tajničtva OF za tržaško okrožje. V svojem politično-sindikal-nem referatu je pri kr;: ! obupni položaj delavstva pod fašističnim režimom, ki je celih 25 let in še I dalje kratil delavcem tiste pravice, ki si jih je delavstvo danes priborilo s krvjo. Pojasnil je zboro-calcem pomen in ustroj sindikalne organizacije, katere odbor bo valcem pomen in ustroj sindikalne..! zboru v evrho zaščite delavskih pravic. Govornik je pozval delavce, da z isto požrtvovalnostjo, s katero so stopili v borbo proti okupatorju že 1. 1941, stopijo tudi v današnjo gospodarsko borbo. Junakom na fronti morajo slediti junaki dela. To delo bo sicer trdo, toda delavci, ki delajo danes zase, za svojo lepšo bodočnost in obnovo svoje porušene domovine, bodo znali premagati vse težave. Budni bodo napram vsem poizkusom reakcije, ki bi na kateri koli načia skušala vnesti razdor v njihove vrste. Delavstvo je na ta poziv odgovorilo z viharnim pritrjevanjem ter z ogorčenimi vzkliki proti fašizmu.
Nato Je govoril tajnik okrajnega odbora OF za Ilirsko Bistrico, tovariš Vaclav, ki je še podkrepil prejšnja izvajanja: «Vreči se moramo na delo z največjim ejanom. Naše tovarne morajo producirati kolikor največ mogoče. Cim več bomo storili na polju obnove, temvečje bo blagostanje Titove Jugoslavije.*
Sledila so poročila delavcev. Kot prvi je poročal zastopnik rudarjev prerrlogovnika »Podsnežnik* o današnjem stanju premogovnika: »Sedaj nas dela le pet delavcev. Za uspešno delo pa je potrebno sto delavcev. Obrnili smo se na našo oblast, ki nam bo nudila tozadevno pcmoč. S sto delavci bo naš premogovnik dal 70 ton lignita na dan. Mi delavci hočemo delati in preskrbeti naši državi čim več prepotrebnega premoga in goriva, ker vemo. kakšne važnosti je to za današnjo hitro obnovo Titove Jugo. slavije, ki nas je odrešila suženjskega življenja.*
Zastopnik celulozne veletvornice »Fallersa* je izjavil: »Ta tovarna, ki Je zdaj deloma porušena, ni Še nikdar obratovala in bi popravljena lahko zaposlila 500 delavcev. Za enkrat dela le 20 delavcev, ki bodo rabili za obnovo tovarne dva meseca. Ako zagrabi za delo še 50 delavcev, bo ta časovni rok skrajšan na polovico.* '
Zastopnik tvrdke »Tomšič* je kot zastopnik vseh žag povedal naslednje: »Lesna podjetja, ki so doslej stala ali pa le deloma obrate, vala, so po osvoboditvi znova pričela z delom. Toda manjka nam delavcev in sredstev za prevažanje lesa iz gozdov. Upamo, da nem bo oblast nudila podporo za čim uspešnejše delo.*
Za tem je govoril zastopnik me. haničnih delavnic; o delu mehanikov. Njihovi napori so v glavnem v popravljanju vozil za našo vojsko. Glavna težava pri tem je pomanjkanje potrebnega materiala. Delavci upajo, da jim bo konvenda mesta Trst pomagala preskrbeti prepotrebni material.
Kot zadnji je spregovoril zastop. nik zidarjev: »Tovariši, ml se za-
in na Pivki požganih. Mi zidarji b mo imeli pri njihevi obnovi glavno nalogo. V okolici Ilirske Bistrice pa je le malo zidarjev. Predlagamo, da se čimveč mladincev izuči zidarstva, in nam priskoči na pomoč.*
Konferenca je sprejela naslednja sklepe: 1. Treba je iti na delo z največjim elanom, da se iz dneva v dan dvigne produkcija. Naši izdelki morajo biti najboljši, ker ve. mo, da delamo za novo državo. 2. Treba je v najhitrejšem tempu obnoviti naša podjetja in tovarne ter dvigniti njihovo produktivnost. 3.
Zaprosi se vojaške oblasti, da dajo na razpolago vsaj sto delavcev za obratovanje rudnika »Pcdsnežnik*.
V resolucijah, ki so bile z zborovanja poslane maršalu Titu, PNOO ter Glavnemu odboru enotnih de. lavrkih s ndIkr.fov za Slovenijo, je delavstvo obljubilo, da bo zastavilo vse sile za obnovo naše domovine.
Manifestacije italijansko
slovfiRskeoa bralska v Gorici
Na predvečer binkoštne nedelje se je vršil v Gorici večerni miting, katerega so se ud'lcžili predstavniki vojaške oblasti ih italijansko slovenske civilne oblasti. V števil-
14. Šahovski turnir za prvenstvo SSSR
MOSKVA, 24.
Držav,na komisij:! zn fizično kuttu-iv. je odobrla listo udoležnikov na 14 šahovskem turnirju za prvenstvo rS.SK. 20 iinjb)!jsih sahi-b-v bo s«-dclovu.o :.a iuri:*iJu. Lista vključuje 7 velemojstrov:	Mihail Boivinik,
pr-vak SSSR, moskovski prvak Vasilij Smilov, Igor Bondarevški, Acksander Kotov, Grisorij LGven-f teh, Andrej Lilienthal in Flohr. Ostali pa so zmagovalci iz turnirjev v .Moskvi, Leningradu in Baku-ju.
veiiko št:vi!o prvorazrednih št Slov je, sodelovalo v teh turnirjih in si prborilo pravico udeležbe na lur
nih nagovorih in napitnicah so gd- linju za prvenstvo SSSR. Med semi-
o- finalisti sc nahaja eder. najstarejših
vorniki povdarjali povezavo in so žitje med slovenskim in italijanskim življem v Gorici. Tako je v imenu Italijansko slovenskega mestnega odbora pozdravil navzoče predsednik dr. Rutar Karel in je dejal: «Slovcnoi in Italijani bomo bra'sko in složno sodelovali po načelih Titove Jugoslavije. Za priborjene pravice smo se pripravljeni vsi boriti.*
Na tem večeru je bil tudi komandant ameriškega garnizona s svojimi oficirji.
Take naprave si lahko vsako napravi z malimi stroški. Take naprave so v rabi v edinicah naše vojske, ki jih v slučaju potrebe lahko odsto-pijo in so jih že ponudile v uporabo civilnemu prebivalstvu.
Sobe se najuspešnejše razkuži, če tla in vse predmete pomivamo s toplo vodo, ki mora usebovati 5-10% sode. Za večja stanovanja mora razkuževanje trajati do 27 dni; toliko časa namreč živi uš brez hrane. Najuspešnejše razuševanje bolnika jo, če ga obrijemo po glavi in vsem telesu ter njegovo perilo, razkužimo.
Preprosta rozušcvalna priprava jo bsneinski sod, razdeljen z leseno pregrado na dva dela Na dnu je vrela voda, v gornjem delu, to je 2/3 soda, pa se postavi obleka, ki se
Čuvajmo se pegavca
Ena izmed največjih nevarnosti | ru preveč natrpana, ne bomo dose-pevojnega časa je prav gotovo iz- | gli zaželenega učinka, bruh nalezljivih fcolezni. To je povsem razumljivo, predvsem radi premikov velikih mas ljudstva ter drugih razlogov, povezanih z neizogibnimi posledicami vojne.
Obvestiti hočemo in pesebno opozoriti ljudstvo na nevarnost, ki preti od ene najnevarnejših bolezni, nevarnega in nalezljivega pegastega logarja, katerega vedno prenašajo uši. Vedeti moramo, da je us in edino le uš prenašalka bolezni od bolnega na zdravega človeka
Pegasti legar je v normalnih časih skoraj nepoznana bolezen, v zadnjih časih pa je bilo zaznavano več slučajev te bolezni tudi v Slovenskem Primorju. K nam so jo prinesli četniki. Z naše st-ani je bilo povzeto vse in smo preti bolezni že na osvobojenem ozemlju postavili močne barikade. Obstoja pa možnost, da se bolezen zopet pojavi; prineso jo lahko begunci in interniranci, ki se vračajo iz fašističnih koncentracijskih taborišč Nemčije. Kljub zrlo strogi kontroli na naših mejah, se lahko zgodi, da se posamezniki prebijejo v mesto in s tem lahko prineso bolezen, ki je po vesteh iz Nemčije povzročila 70-80% smrtnih slučajev.
Potem takem mora biti naša paž-nja najstrožja.
Zopet moramo pričeti z najostrejšo botbo proti tej bolezni. Kakor rečeno prenaša bolezen edino-le uš, ki nosi bacile pegavca. S svojim ugrizom natresi v zdravega človeka bolezen. Ce je bolnik okužen po pe-gavcu skrbno očiščen uši, ni nevarnosti, da bi s? bolezen prenesla na dragega. Znanje tega pravila je jako važno za obvarovanje okužbe.
Pegavec spada med tiste nalezljive, bolezni, ki so po mednarodnem pariškem dogovoru iz leta 1926. pod nadzorstvom mednarodnih ukrepov o zdravstvu Za nas pa je važno da pedvzamemo vse mere, da se bolezen ne razširi! Zato naj bo naša glavna skrb posvečena razkuževanju! Torej; Izolirajmo bolnike in jih razušimo. Te ukrepe morajo, in bodo pedvzeli sanitetni odseki. Prebivalstvo se to, očuvalo bolezni s tem, da se bo branilo uši. Razkuževanje obleke, perila in stanovanj se uspešno izvede potom hlapov žveplenega d-vekisa na 2%. Obstojajo pa cenejši pester,>ki, ki imajo isti učinek: V zaprtem prostoru vroč zrak, v katerem uši poginejo; v prostor se razobesijo oblačila. Zrak mora doseči 80 stopinj C. Tak zrak v eni uri uniči vso uši in gnide.
Seveda če so oblačila v tem prosto-
kww. Odprti so bili trije dobro opremljeni hoteli s skupno 500 sobami. Vrše se popravila narodnega muzeja, belvederske palače, poljskega gledališča, 28 osnovnih in 12 srednjih šol, mnogih bolnišnic, dispanzerjev, kinematografov ter drugih kulturnih in gospodarskih ustanov. V mesecu juniju bodo zgradili še 400 hišic. 12. junija bo otvorjena trolloybusna p rega v dolžini 7.5 kilometrov in vse cestne železnice v predmestju Pragi. Napravljeni so načrti za obnovo Poniatevvskega mestu, ki so ga porušili Nemci.
(Tass-18.5. tlgr.)
najstarej
.-cvje!-kili šaliislov in sloviti šahovski tcojellk Fedor Romanovski, ki je vztrajal skoro ves čas blokade v Lc-ii pgradu. Njegova najnovejša knjiga o otvoritvah je bila napisana ob brnenju bombnikov in grmenju topov. Romanovski je izgubil vso svojo družino v Leningradu.
22-letni stahngrajski delavec Aloj-ša Bronstein bo tudi sodeloval na turnirju. Preteklo lelo je ta mladi mojster presenetil Moskvo s svojini nenavadnim talentom. Odlično jo igral v zadnjih turnirjih v Moskvi in Leningradu, li. šahovski turnir se bo pričel v Moskvi 1. junija.
Veiemojster Mihail Botvinik je bil 5-krat prvak SSSR. Njegove sijajne zmage v Zvezi sovjetskih republik in v inozemstvu so .mu zagotovile mednaroden sloves. Omeniti je treba, da je premaga! take izredne šahovske veličine kot La sk er ja, Gapoblaneo in Aljehina. Moskovski Smilov ja najm-'ajši velemojster na svetu. Med vojno je večkrat porazil velemojstre Lilien-thala, Salomona Flohra, odlične šahi-s!< z veliko mednarodno rutino. Ukrajinski prvak Izak Boleslavski je. sknro isle starosti kot Smilov. Ta izredno nadarjeni šahist si je pridobil velike uspehe v zadnjemUetu. Z ozirom na izredno močno udeležbo se-danjega turnirja lahko previdevamo, da bo t- turnir izredni dogodek za vse ljubitelje šaha.	(Tass)
Dela v tržaških lukah
V Trstu imamo dve veliki luki, Punto Franco vecehio in Punto Franco nuovo. Od bombardiranj po zavezniškem letalstvu je najbolj porušena luka Punto Franco nuovo.
V svrho takojšnje upostavitve morskega prometa, je tvrdka Ma-gazzini Generali priskočila na pomoč naši narodni oblasti in pričela z očiševalnim delom. Pri tem delu je deslej zaposlenih 40 delavcev tvrdke Magazzini Generali. V kratkem pa bodo pritegnjeni tudi ostali delavci.
Luka Punto Franco nuovo ima več skladišč, od katerih je 51 skladišč popolnoma porušeno, 53, 64 56, 59, 58, 69 in 71 skladišče pa so le delno.
V tej luki bodo pričele z delom za obnovo štiri gradbena podjetja. Zgradila se bodo porušena skladišča in luške naprave. 56 skladišče sc bo zgradilo dvonadstropno. Kakor predvidevajo načrti strokovnjakov, bo treba vsled slabe nosilnosti gotove objekte luke porušiti in na novo zgraditi.
Luki se očiščujeta naplavin potopljenih ladij; popravljajo se dovozi k luki.
Narod pozdravlja svojega vodjo
Pod gornjim naslovom prinaša «Borba» poročilo svojega posebnega dopisnika v katerem pravi poleg drugega:	Maršal Tito je v
spremstvu ministra industrijo v zvezni vladi Andreja I-Icrbanga, g#-nerallajtnanta Aleksandra Ranko-viča, generallajtnanta Kosto Nagy» podpolkovnika Milana Zozelja in, več drugih oficirjev potoval v nedeljo zjutraj skozi Vojvodino. Čeprav je bilo zgodaj zjutraj, so pro~ bivalci, ki so spoznali maršala Tita, navdušeno pozdravljali velikega vodjo našega naroda. Po prihodu v Novi Sad je maršal Tito s svojim spremstvom korakal peš skozi mesto.
Vest o njegovem prihodu se je hitro razširila po mestu in medtem ko si je on ogledoval zgradbe na-rodno-osvobodilnega odbora. Vojvodine, se je na ulicah zbrala velika množica, ki jo navdušeno klicala maršalu. Isto se je ponovilo v Stari Pazovi, Novem Vrbasu, Sombo-ru in Varaždinu, kjer je maršal imel na prebivalstvo kratek nagovor. Zaželel je Varaždincem mnogo sreče in uspeha v delu in borbi za boljšo bodočnost. Dejal je, da ni samo slučaj, da je sovražnik ravno v Zagorju dobil odločen odgovor, ker je Zagorje žs z vstajo Matije Gubca pokazalo, kako se je treba boriti za svojo pravico in svobodo. (Tanjug J
Nova električna centrala na Kevi
ALAFAlCVSK, 24. Alapaevska hidrocentrala na re-na ta način razuši Seveda mora bi- j ki Nivi je dograjena. To je bila ena
ti s'-d dobro pokrit; paziti moram c, da se temperatura ne zmanjša.
To je v glavnem vse, kar mora vedeti človek, da se obvaruje nevarne nalozljive bolezni, pegavca.
D. L. Stepančfč, sanitetski referent za mesto Trst.
Jugoslovanska Armada
KOMANDA Mii STA .GORICA ODREDBA štev. 12
Policijska ura velja od 22h do 5h.	•
Odredba stopi t> veljavo takoj.
S lem se razveljavljajo vse dosedanje odredbe o policijski uri.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Politkomisar:
Major KUK JOŽE, 1. r.
Komandant:
Major ACO ZUPANC, 1. r.
ODREDBA štev. 13
Da bi odstrani't nevarnost raznih nesreč na ulicah odrejamo:
1) V.vo motorna vozila morajo voziti po mestu s hitrostjo največ 25 km.
2) Vohlja se mora vršiti po desni, prehitevanje pa po levi strani tUice'.
3) Vsi vozači morajo paziti na signale prometnikov in se pokoravati prometnim odredbam.
/,) Prebivalstvo naj uporablja za kretanje po mestu le pločnike-trotoarjr-pri prehodu preko ulice mora bfti pazljivo no motorna vozila.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
• Politkomisar:
Major KUK JOŽE, 1. r.
Komandant:
Major ACO ZUPANC, 1. r.
izmed mnogih hidrocentral ki se grade na rekah Urala. Letos 23. aprila je Alapaevska hidrocentrala začela dobavljati električni tok tovarnam. Na ta način se je torej pričelo izkoriščanje ogromnih virov cenene vodne sile številnih uralskih rek. Vso opravo hidrocentral so izdelale tovarne Sverdlov-ske pokrajine. Predsednik državnega odbora za obrambo maršal Stalin je čestital graditeljem k zavr-šitvi gradnje in k pričetku obratovanja alapacvskc	hidrocentrale.
j Maršal Stalin pravi, da je s tem storjen pravi korak k izkoriščanju ogromnih virov cenene vodne sile uralskih rek in k povečanju vojaških dobav z Urala, kjer je siguren arsenal junaške Rdeče Armade.
Obnova VarSave
VARŠAVA, 24 Narodni svet Varšave ima letos v načrtu obnovo 800 velikih poslopij v skupni tlorisni ploskvi 1.000.000 kvadratnih metrov. To. načrt se že uspešno izvaja. Na obnovitvenih delih je zaposlenih preko 30.000 delavcev in njih število dnevno raste. Delo na obnovi in gradnji upravnega okraja kje;- bodo nameščena ministrstva, se vrši v velikem obsegu. Začeli so popravljati poslopja tujih ambasad in poslaništev. 1. maja je začel delovati vodovod v I. varšavskem okraju. Poplavljena je bila turbina s kapaciteto 6000 kilovatov. V kratkem bo stavljena! v pogon turbina s kapaciteto 4000
Skupaj smo se borili, skupaj se veselimo...
Trkom nedelje 20.5 se je po raznih sektorjih tržaškega mesta vršilo več mitingov, ki so se jih udeležili tako Italijani kakor Slovenci v velikih množicah. Povsod je prišlo do manifestacij bratstva, italijansko-slcvenskrga prebivalstva, hvaležnosti do -mše armade in osvoboditeljice Trsta, posebno Titovi Garibaldincl so povsod spremljani z živahnim pozdravljanjem.
Na sedežu III. sektorja v Via Ca-prin se je nedeljski miting vršil v duhu bratsva italijansko-slovenske-ga prebivalstva, ki je napolnilo okrašeno dvorano. Govorili so zastopniki civilnih in vojaških oblasti in posameznih organizacij, ki so povdarjali velike žrtve IV. Armije pri osvoboditvi Trsta, važnost not-tranjega upora tržaških borcev, ka-kot tudi pomen Garibaldincev v naši armadi. Prisotni so dajali duška, hvaležnosti maršalu Titu, vodniku malih narodov Jugoslavije k enakopravnosti, bratstvu In resnični demokraciji. Spomnili so se tudi padlih žrtev, ki-nas neprestano opozarjajo; da njih žrtev ne sme biti zaman.
Mitingi »o še zaključili z manifestacijami naši narodni oblasti, maršalu Titu, Stalinu in zaveznikom.
Izjava španskega poslanika
PARIZ, 24
V teku neke tiskovne konference, k, se je vršila v San Franciscu, je izjav1! M. Alvaro de Albornos, španski poslanik v Parizu in bivši predsednik Vrhovnega španskega sodišča in ki predstavlja v Junti levičarsko republikansko stranko, da nameravi v kratkem osnovali v Franciji Junto zk osvoboditev Španije in tam sklicati Ctrtes.	(Afi)
Poizvedbe
V Rusiji vstalajo unl€~nf rudniki
ROSTOV NA DONU, 24.
Eden izmed največjih sovjetskih rudnikov, ki je pred vojno dobavljal 1000 ton premoga dnevno, je bil stavljen v obrat. Med nemško okupacijo Donske kotline so ga nemški fašistični okupatorji popolnoma razrušili. Pred enim letom in p>ol so rudarji pričeli s popravljanjem gigantskega rudnika. V tej kratki dobi so izčrpali 7 milijonov kubičnih metrov vode in popravili dvanajst in pol kilometrov rovov. Rudnik je pravkar dobavil prvo tono premega.
Kdor ima kaj novic o LINDORU BRUNU MUGNAINI (partizansko ime menda Jakob), ki je šel k partizanom 17. oktobra 1944 je naprošen, da jih javi družini Mugmaini, Mon-te Grappa 24, Trst.
Kdor ve za IVANA GIGANTE -TULLIO iz Brigade Triestina I. bataljona, ki je bil najbrže ranjen in poslan v bolnico v bližini Ljubljane je naprošen, da javi materi Juliji Gigante, Via Sette Fontano 6,
Kdor kaj ve o ANTONIU RADO-SU, ki je bil partizan in so ga ujeli Nemci ter ga 28. januaijja 1944 odpejali v Nemčijo, naj sporoči bratu Ivanu Radoš, Via Sorgente 9. II.
Kdor ve za tov. politkomisarja LEVKA PENTIC, ki je bil na etapni komandi brigade Triestina v Lokavcu, naj javi družini, Corso 29, III.
Kdor ima novice o MIRKU OREL, ki je šel v partizane 15. sept. 1493 bil v brigadi Triestina, ranjen in odpeljan v Slovenijo, je naprošen, da sporoči ženi Antoniji Orel, Via delTIstria 15.
Kdor kaj ve o BRtfNU BIDI-NOTTO, ki je šel v partizane v Orehovci pri Sušaku dne 10. maja 1944 naj javi družini Polo, Via Me-dia 8, Trst.
Tov. Kolar Jakob, Maribor, Kettejeva ul. 29 ali Kolar Ludvik, Maribor, Sodna ulica naj sporoči preko Slovenskega poročevalca kaj je s tov. Kolar Jožetom in kje se nahaja.
Na naslov Medvešek Milan, Trst, TANJUG za Slov. Primorje Piazza Goldoni št. 1.
Jevgeni) Petrov:
Vojaški
Sliši se sicer malo čudno, toda tako je. To je dobrodušnost miroljubnih ljudi za katere je ubijanje celo v vojni — najpravičnejši med najbolj pravičnimi — malo privlačen poklic. Treba je poznati značaj ruskega človeka, to je zelo dober človek. Razjezi sc, toda hitro se tudi potolaži in je treba dosti časa, da ga resnično razjeziš. Sedaj po so se ljudje tako razjezili. da ne smejo slišati niti besede Nemec. Mržnja napram osvajalcem je napravila vsakega borca tako trdnega, kakor zmrznjeno zemljo, na kateri stoji. Ljudje črpajo svoje prepričanje iz sovraštva.
Včeraj je šla v borbo tankovska edinica, sostavljena iz angleških tankov. Angleški stroji in sovjetski tankisti so šli prvič v bitko. Eni kakor drugi so položili izpit. Tankisti hvalijo tanke. Ce bi pa lahko stroji spregovorili,' bi hvalili tankiste še bolj.
Prvič v življenju iti v borbo — ni lahka stvar. Kolikokrat se je
zgodilo, da so ljudje, ki so se v
prvi borbi prestrašili, pozneje postali še junaki. Tankisti nove edi-nicž so se pokazali takoj junake, kajti za hrbton* je bila Moskva.
— Rečem vam, da sem jih moral celo nazaj držati — je rekel komandant bataljona.
Po nežnem istočasno pa vendar moškem smehljaju, s katerim je to rekel je bilo jasno videti, da zadrževati svoje boroe ni tila lahka naloga, na vsak način pa prijetna.
Sedeli smo v sobi, ki so jo domačini šel; včeraj zapustili. Tankisti so jim dali knr.iijon in pomagali pri evakuaciji. Stara ženica — gospodinja ni vedela, kako bi se zahvalila. Ko je bilo že vse pospravljene' in zbrano, je poklicala načelnika štaba in mu pomenljivo prišerp-nila na uho:
»Tu v kleti sorti pustila sodič kislih kumaric. Yse leto sem pripravljala, le jejte dragi moji, pozdravljeni. Zapuščam vam kitaro če boste irneli kaj prostega časa zaigrajte si in bodite vrstil*.
11 I Bilo je težko verjeti, da je včeraj v tej lepo urejeni hišici teklo vsakdanje življenje, da je v kletki še pel kanarček, rja so ua oknih še rasle lepe hišne pelagonije in lisičke, in da je samo lajanje psov in kikirikanje petelinov vznemirjalo vaško tišino.
V sobi se nahajata sedaj poljski telefon in na zid pribita karta. V njej diši po vojaških škornjih in ovčjih kožah. V bližini je bila borba. Zdelo se ti je, da slišiš za steno topot škornjev in da nekdo skače po stopnicah gori in doli. V vasi je že par hiš razrušenih in jasno se vidijo sledovi črnih v snegu eksplodiranih min.
V sobo je hitro pritekel poročnik, -mlad človek, visoke rasti in lepega obraza z malim ploščatim nos ;n in široko razstavljenimi očmi, ki so sijale odločno in radostno.
— Dovolite, da raportirnm! — je vzkliknil in se izprsil pred komandantom.
— Vsem je bilo jasno, da bo ra-p/ortiral nekaj važnega.
— Raportirajte, je rekel komandant.
Poročnik se je ozrl okrog sebe i i mahnil z roko, ni se imel toliko v oblasti, da bi zadržal svojo vzne-nlrjcnoot.
— Nemci so prodrli pri B.
Ko je čakal na odgovor je nepotrpežljivo mencal in se prestopal iz* ene r.oge na drugo. Bil je še fantič.
Komandant je razmišljal, gledajoč v mapo.
«Kaj zavlačuješ, sl je prav gotovo mislil poročnik v tem trenot-ku sedaj se vendar vse odloča. Usoda Moskve, tvoja usoda, kakor tudi moja.*
Na njegovem obrazu se je pokazal izraz prošnje.
Komandant je še vedne gledal v map*), zelo dolgo, porazno dolgo dve minuti.
«Pošljite v B. S. četo tankov* je končno rekel tiho toda odločno.
»Razumem, vzklikne poročnik.
»Pogledal je okrog sebe s presrečnim pogledom. Hotel je nekaj reči, stekel je proti vratom, obstal je in vpnašal: «Ali dovolite da grem?*	r
Ko je debil privoljenje je stekel s takšno silo, da je kitara, ki je visela na steni še dolgo časa brnela.
«Prvič gre v borbo* je rekel komandant. Dober je.
Da, tankisti so odhajali v borbo, kot bi šli na parado, zato, ker je bila za njimi Moskva.
25. novembra 1941. '	*
NA DESNEM BOKU
Vojni dogodki, ki se sedaj razvijajo na pragu Moskve so že davno prekoračili vse naše predstave o sodobni vojni. C.e se je mnogim na začetku ofenzive zdelo, da je to samo poskus sil ali kak odmor pred odločnim udarcem, je sedaj očividno, dh se na celi ogromni fronti vodi generalna bitka za fronto. Take bitke še ni bilo v zgodovini vojne. Nemci so vrgli v boj ogromne sile, da bi zavzeli presto-lico, bitka presega celo njihovo ok-tobersko ofenzivo.
Ker je fronta blizu in so všl sektorji z Moskvo dobro povezani, deloma celo z odličnimi gestami, mi je uspelo, da sem v enem dnevu prešel nekoliko sektorjev.
Hudi boji se vršijo na desnem boku fronte. Težnja Nemcev je zavzeti mesta: Istro, Solnečnogorsk in Klin. Ta mesta imajo nedvomno svoj sti-ateški pomen. Kaj pomenijo ta dobro poznana ruska mesta?
Solnečnogorsk je lepo letovišče, kamor so Moskovčani radi hodili ob praznikih.
Klin Je znan po hišici skladatelja Čajkovskega. Veliki skladatelj je preživel v njem nekoliko let in je tam napisal svojo, genialno 6. Biimfonijo. V njegovi h'šlci je bilo
ohranjeno vse tako, kot je bilo za časa njegovega življenja. Dragoceni klavir, knjige in rokopisi,
V Istri sem bil danes. To Jo lepo starodavno rusko mesto z no-vojeruzalemskim samostanom, nenavadno lepo arhitekturo, ima pa tudi nevellko toda naravno trdnjavo, Danca so iz mesta odhajali zadnji prebivalci. Hiše so zaprte. Videl sem staro ženico, ki je želela pomagati po svojih močeh družini. Vlekla je polne otroške sanke obložene z vsakovrstnimi stvarmi. Pod pazduho je nosila portret Leva Tolstoja, ki je bil v majhnem in skromnem okvirju pokrit s steklom.
Na križišču se postavljajo barikade. Tukaj še ni prva linija fronte, toda vendar Je fronta. Mesto so že obstreljevali z minami, zato so ljudski obrazi izglcdali kruti in odločni.
V smeri Klina in Volokolaimska so Nemci vrgli okrog lo divizij in ogromno število tankov. Vendar so bili hudi boji jia desnem boku. Silna bitka pa se je razvijala tudi na levem boku. Nemci ustvarjajo tukaj z ogromnim naporom in za vsako ceno obkoljevalni manever.
(Dalje prihodnjič)