s v GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJ — Srečno novo leto vsem svojim sotrudnikom, naročnikom in čitateljem želi Jništva PRIMORSKI DNEVNIK pnmgr ■a Leto III - Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST četrtek, 1. januarja 1948 — Poštnina plačarja y gotovini ~T3ytffa8aiy iu atbon. postane Ste v. 786 Ob novem letu 1948 | Naše misli ob novem letu 19', 9. so docela drugačne, kdkor so bile še pred nedavnimi časi, ki se je naš človek mukoma prebijal skozi temo. Ko je pa bila mera polna, )■-natančno pogledal vase, dobro premeril pot., po kateri je hodil in spoznal, da je njegova rešitev le v uporni borbi proti vs^m vrstam njegovih sovražnikov. Sirom sveta so ljudske množice vsepovsod v poletu. Zg v sami zadnji svetovni vojni smo z vsemi naprednimi množicami pokazali odločno voljo, da napravimo koneo srednjeveškemu mračnjaštvu in pokazali, da si znamo sami graditi udoben dom, da nismo več pripravljeni prenašati mučenja in teptanja. Svetovna demokracije, ljudska udemokracija, ki raste vidno v vsa-}kem kotičku zemlje, ta demokracija je postala odločilen faktor, postala ja taka sila, ki po svoji moči izdaleka pressga združeno pestro družbo vseh tistih, ki še mislijo, da bo morda mogoča zajeziti naglo dviganje zatiranih narodov. Se nedavno so fašistični izrodki upali, da bodo z besedo boljševik ali pa komunist, ki so ji dali smisel razbojnika, uničevalca družin; ter kul-\ture, zavedli zatirane narode in ločili od tistih, ki se najbolj dosledno bore za pravioe prav teh zatiranih narodov. Prevarali so se. Danes vsdk naš človek prav dobro ve, kdo so tisti, ki st najbolj vztrajno ter odločno bore o korist ,delovnega ljudstva in sploh vsega poštenega prebivalstva. Nič čudnega ni, če so se stvorile širom sveta široke ljudske fronte, če stoje na čelu teh ljudskih front ravno komunistične partije. Tesno sodelovanje najmočnejših komunističnih partij v Evropi je brez dvoma eden izmed najvažnejših zgodovinskih dogodkov v zadnjih lotih. 8 tem se bo moč zatiranih narodov sveta postoterila, s tem bo postalo še jasneje, kje je pot, ki vodi v srečno bodočnost, ki ni več daleč. \ Tega velikega dogodka se veseli naš človek še posebno ob nevem letu, Jasna misel mu daje moči, Javna misel ga bodri, jasna trditi mu t>n tej priliki daje. novega poleta. Marshallov plan ni zd, našega človeka nič novega, za našega človeka pomt-ni le ponavljanje tistega, kar ie it preizkusil na strojih lastnih cmenih. Tam je Marshallov plan, am Je pestra družba narodnih Iz-lajalcev, tu je fronta poštenega ljudstva, ki objema ves svet in ga j svojem poletu dosledno o ovaja. Naš človek se prav dobro zaveda, da ni sam. Sami ostajajo le ini, ki bi radi zavrli napredek, da t. tako zadovoljili svoji sebičnosti. faradi tega gleda naš človek s po-iosom v bodočnost, si je v »uesti tvoje moči ter svojo zmage. Take misli so ss pri nas porodit tudi v preteklosti, toda njih iositelji so bili tedaj pri nas doma b posamezniki skupaj z delom 'iašega n/trodA. Tedaj je vstal Prešeren In povedal vsemu svetu, da lo nastopil čas osvobojenja tudI za iov-nskl narod. Ob novem letu se Uto spomlnjamo s ponosom vseh oskusov zatiranih narodov, ki so 'red sto leti, v burni revolucionar-1 d bi leta 1848 jeli pisati, zlasti tvropi, novo zgodovino. Mi, tržaški Slovenci pa bomo le-b» slavili tudi stoletnico ustano-ttve tSlavjanskega društva» In toletnico prvih začetkov našega 'ovinar.vttvi o Trstu, kot prvih po-ledio takratnih revolucionarnih te vi ran j. Naš človek, ki je od leda) pre-betlj težko in dolgo pot opaža ve-feo spremembo v sebi samem, je k to spremembo ponos n, dovolj ' močan, da prepreči, da bi mu it tor koli nalagal jar^m narodnega ^tiranja. Ob takih mislih se je na ljudstvo odločilo, da se bo bo- 0 še trdneje za svoj? pravice. 'Zadnji meseci starega leta so za Pie ljudstvo se posebno poučni. Kražniki našega ljudstva so upada bodo s pomočjo bomb ustra-tdli našega človeka jn morda si j b mislili, da bodo z bombami li- odvofiti množice od stnrfh izkušenih borcev. Naše 1'udstvo danes še trdneje, kakor Je bilo ireteklosti in ne bo dopustilo, se mu kakor kol. odvzame, kar ijegovega. Danes postaja še po-o jasno, kdo je sejalec razdora, si želi zmešnjave ter nereda, b: rad zanetil nov svetovni po-v upanju, da bo tako lahko ^ržal pozicije izkoriščevalca teT [Jdarja. T: ljudje so pred nekaj rvt jasno povedali, da nočejo ga-‘herja, jasno so s tem dokazali, 1 so proti miru m proti redu. se guvernerja, ker si prav * ne žele, da bi ljudstvo na TO f^tto svoj štet ut, to je svoie de-ftcrattJn« pravice. Toda naše (Istvo se bo še v naprej vztraj-^borilo, da se stanje na lO ut-plra. ■ ovratniki našega ljudstva so {li, da bodo to ljudstvo prep’a aretacijami njegovih najbolj-tov, tistih doslednih borcev, za časa krvave narodno-osvo- Slovansko-ilalijanska aniifašisfična unija TRŽAŠKEMU Leto 1947 je bilo leto ostrih borb demokratičnih sil proti silam imperializma, ki na najbrutalnejši način zanikajo pravice ljudstva in ki hočejo nadaljevanje okupacijske vojaške uprave. Zdelo se je, da bodo s podpisom, ratifikacijo in uveljavitvijo mirovne pogodbe ljudskim množicam Tržaškega ozemlja priznane ono omejene ustavne pravice, ki so po vsem svetu priznane. Toda ne: anglo-ameriški imperializem, tesno povezan s tukajšnjo reakcijo, spletkari, da bi — kakor je že dosegel v Franciji in Italiji — sile ljudske demokracije ostale izven javnih upravnih organov. Prav nesramno hočejo preprečiti, da bi delovno ljudstvo z redno uveljavitvijo statuta pokazalo svojo dejansko moč in si izbralo svoje zakonito zastopstvo, ki ima neovrgljivo pravico upravljati Tržaško ozemlje. Te osnovne pravice zanikajo ravno oni, ki rohnijo proti totalitarizmu ter ob vsaki prilil« klepetajo o demokraciji, svobodi in človečanskih pravicah, hkrati pa dajejo pobudo za najbolj dejanja skupinic morilcev proti delavcem, proti partizanom in na splošno proti vsem onim, id si upajo zagovarjati načela demokracije in bratstva med narodi. Kot zvesti hlapci anglo-ameriškega imperializma podpirajo njegovo politiko, ki skuša preprečiti imenovanje guvernerja in s tem podaljšati v nedogled vojaško okupacijo s strani tega imperializma, ki hoče uresničiti najogabnejši kolonialni ekspanzionizem in uničiti ljudske svoboščine tudi za ceno nove grozne vojne, ld bi utegnila uničiti človeško civilizacijo. Zato ustvarjajo iz Trsta žarišče spletk in mednarodnih sporov. Zarja leta 1948. je zato znanilec novih in ostrejših borb, ki jih bodo ljudske množice Tržaškega ozemlja vodile s trdno vero, združene ne le v ljudski fronti Tržaškega ozemlja, temveč tudi bratsko povezane v svetovni ljudski fronti za obrambo miru in demokracije. SIAU, ki js izraz tega bratstva med narodi in enotnosti demokratičnih sil, bo nadaljevala svojo odločno borbo do uresničenja pravičnih zahtev ljudskih množic tega ozemlja. IZVRŠILNI ODBOR SIAU ZA TRST Razgovori o guvernerju RIMA, 31. — Danes sta imela jugoslovanski poslanik v Rimu Ivekovič in glavni tajnik zunanjega ministrstva Franzoni drugi razgovor v zvezi z imenovanjem tržaškega guvernerja. Proti vsem napovedim se na včerajšnji seji ministrskega sveta niso bavili z vprašanjem tržaškega guvernerja. Zdi se, kakor da hoče vlada zadevo zavlačevati, čeprav poteče rok S. januarja. 8 tem v zvezi objavlja list rAvan-ti* izjave jugoslovanskega poslani-Im v Rimu Ivekoviia, ki je dejal, da- je Jugoslavija predlagala italijanski vladi imena treh kandidatov, ki bi jih po njenem mnenju lahko sprejeli obe stranki. Poslanik Ivekovič je 26. decembra izročil seznam teh kandidatov glavnemu tajniku zunanjega ministra. 8 svojim stvarnim predlogom, je izjavil Ivekovič, je vlada FLRJ pokazala dobro voljo, da pride čim-prej do sporazuma o tem važnem vprašanju v interesu odnosov dobrega sosedstva med našima državama. Na vprašanje, ali je italijanska vlcda postavila svoje predloge za težaškega guvernerja, je Ivekovič Dgneletto, Allegrette s Co. niso za razvelj fašističnih Gospodje leaderji nove tsloven-ske stranke» pišejo, da je odločba o spremembi poitalijančenih slovanskih priimkov le v toliko pomanjkljiva, ker določa prekratek rok za vlaganje prošenj. Oni torej smatrajo, da ni potrebno razizelja-uiti znamenitega fašističnega zakona, na temelju katerega je fašizem poitalijančil slovanske priimke, kakor to zahtevamo mi in ogromna večin® slovenskega ljudstva, ki nam vsakodnevno pošilja v tem smislu dopise, v katerih zahteva, naj Vojaška uprava s posebno zakonsko odredbo razveljavi tako fašistični zakon sam kakor vse tiste dekrtte, ki so bili na temelju tega zakona izdani. Kako zelo ima naše ljudstvo P"av, ko to razveljavljenje zahteva, r.cm dokazuje sledeči primer poitalijančevanja slovanskih priimkov: Leta 1915. je v Podgori padel lcct izjavil, da vlada FLRJ ni do sedaj j italijanski prostovoljec Ettore Ui-dobila od italijanske strani nobene- ,c:ch iz Pazina. Vojni minist-r ga ga odgovora. | je po smrti odlikoval z dvema me- V Italiji stavkajo bančni nameščenci RIM, 31. — Dan,:s zjutraj se Je zaključila seja glavnega odbora Splošne konfederacije dela in so soglasno odobrili resolucijo, ki jo je predlgaf. Di Vitorio. V rescf.u-cfji se mainjSnskjm skupinam priznava pravica, da pri razn.h sklepih lahko odklonijo sodelovanje, ne smejo pi delovati proti sklepčen večine. ResolJfelja poudarja tudi po trebo utrditve sind.kaine enotnosti. Ker so pogajanja med predstavniki delavcev jn delodajalcev propadla, je danes stotisod bančnih namcSčecev v vsej Italiji stopilo v stavita. Nemška KP že?} sporazum glede Kemriie DUS3ELDORF, 31. — V novoletnem proglasu je komunistična stranka v Porurju in vestfalskem Porurju poizvaila prebivalstvo, naj se upre sestav; vlade zapadne Nemčije. Proglas poudarja, da žel; komunistična stranka sporazum med zavezniškimi državami o nemškem vprašanju In zahteva politično iet gospodarsko enotnost Nemčije. Francosko-ameriški razgovori glede obeh con v Nemčiji FRANKFURT, 31. — Poveljnik francoske zasedbine cone v Nemčiji gen. Kcenig je imel včeraj dolg razgovor z ameriškim poveljnikom v Nemčiji gen. Clayem. Slednji je na tiskovni konferenci izjavil, da so se razgovori nanašali na gospodarske odnose m d francosko in ameriško zastdbeno cono in da Je gen. Koenigj naklonjen sklenitvi trgovinskega dogovora za izmenjavo vseh vrst proizvodov med obema conama, kskor tudi za svobodno kretanjj prebivalstva iz ene v drugo cono. bodi’ne borbe največ doprinašali za osvobojenje ljudstva. Zaradi zlih namenov naših sovražnikov ječi ob novem letu še vedno v zaporih tov. D'E st e m prot: njemu pričajo tisti. k. bi moVali sami sedet* na zatožn; klopi. Vsa ta podla dejanja pa ne bodo omajala prav nič trdne tolje našega ljudstva, da se še naprej vztrajno bori za svoje pravice. Mislili so, da bodo naše ljudstvo zameglili in ošibili s splošno otenz vo, s tem da onemogočijo delovanje njegovih kulturnih ustanov, toda * tem so zadeli naše ljudstvo najbolj v živo. Naš človek se danes živo spominja, kako Je v Trstu gorel «Ealkan», živo se spominja, kako zo mu potujčeval njegove of-o-ke in gleda zaradi tega z gnevom na vse. kar ga spominja na dobo naci-fašizma. Vse te podle nakane ga napravljajo še bolj trdnega in odločnega. Izkustvo iž naredno-osvo-bed ine borbe je postalo v našem čldveku živa sila ;n ta živa sila ne bo klonl’a pred n-kemur. Ljudstvo čuti to svojo živo silo, je ponosno nanjo in ve, da bo njegova trda borba tudi v novih razmerah rodila obilne sadove. Bor li se bomo, da se na TO fašizem popolnoma iztrebi, bor 'j se bomo, da se enkrat za vselej preneha z aretacijami naš-h najboljših sinov, borili se bomo, da se na tem ozemlju čimprej izvede demokratizacija vsega javnega življenja in odstrani vojaški okupacijski režim, ki ni prav nič doprinesel k redu In blagostanju. Naša najmočnejša misel ob novem letu je: mi hočemo bit: gospodarji v svoji lastni hiši, hočemo, da se spoštujejo želje našega ljudstva! Mi se bomo nadalje in vztrajno borili proti vsem vrstam sovražnikov ter še pisebno domačim narodnim iadaj ale etn I Dobro vemo, katera pot vodi k blagostanju in svobodi, tej poti se pravi: dosledna borba proti vsem Izkoriščevalcem v okviru široke protiimperlajlstične fronte. Borili se bomo tako ne samo zase, temveč tud' za svobodo m pravice vsega ljudstva širom sveta. SREČKO VILHAR Molotov o londonski konferenci Odgovornost zapadnih velesil za neuspeh - Monopolisti se hočejo polastiti vsega nemškega gospodarstva - Z vprašanjem nemskth meja so hoteli vplivati na nemško javnost MOSKVA 31. — Sovjetski zunanji minister Molotov je dcp’snikom listov «Izvestija» in «Pravda» na razna vprfšamja o uspehu kandon-ake konference ter glede Marshallovega in Bevkovega govora odgovoril, da se v Londonu riso sporazumeli tako glede mirovne pogodbe z Nemčijo, kakor tudi. glede enotnost. Nemčije. Molotov je pripomnil, da tvor jo sicer dogovori in Yalte In Potsdama podlago za rešitev obeh teh vprašanj, da pa se ostali trije zunanji ministri niso hoteC držali teh sklepov. Po mnenju Molotova je vprašanje mirovoe pogodbe z Nemčijo važno ne samo zs merniki mrod, marveč za vse evropske nsrode, ki 1 Juta.Jo mir. Zato je treba pripravit; mirovno pojoibo in rešiti vsa vprašanja. ZDA so v tem letu res predlagate začasni statrit za Nemčijo, toda sovjetska, vlada, sc je prOljvila. ker je pomenil ta predlog odlaganje končne ureditve miru. v Londonu se je sovjetska delegacija zavzela za takojšnjo pripravo mirovne pogodbe, toda ZDA, ki so že v spr^u 1946 na pariški daj pripravit; mirovne pogodbe z nemškimi s: teliti, s lile na sestavo mirovne pogodbe z Nemčijo, so sedaj naenkrat spremenile svoje mišljenje in niso hotele pospešit; rešitve eemškega vprašanja. Pri tun sta jih podpirali Anglija in Franclja. Vse tri zapadne delegacije so zahtevale, naj se predvsem razpravlja o vprašanju nemških meja Molotov je poudaril, da je imel ta predlog edino ta namen, da vpliva na nemško Javno mnenje. Edino Sovjetska zveza je vztrajala, da se razpravlja o mirovni pogodbi z Nemčijo v skladu z interese vseh narodov ea ustdltev miru. Nadalje se je po ja vJC a potrebo. no uatanovltvi nemške vlade in po vapoutavAvi enotnosti NeenZ.je. Za vse miroljubne države je bilo tradi važna, da se uporabijo načeta demokratizacije in demilitarizacije Nemčije. To je mogoče doseči, Če se Noričija združi in postavi pod nadaocstvo vseh Stir h veleč. 1. Marshall Bevln in Btdault se niso pro-tlvSC: združitvi Nemčije, toda hoteli so okrniti to združitev s posebnimi dogovori med zasedbenimi oblasti- med štirimi conami. Pri tem pa so z:.p;,dne delegacije prezrle okolnost da bi morslo nemško ljudstvo sodelovati pri ustanovitvi združene Nemčije, tako da je postalo očitno, da so hotele favorizirale tuje izvoz-riške družbe in špekulante na škodo nemškega ljudstva. Ker morajo demokratične sile sode lov., ti pri delu za ustanovitev enotne Nemčije, je Sovjetska zveua predlagala ustanovitev centralne vlade. Toda zajpadoe vefesile so se temu uprle. Bile so tudi prot; ustanovitvi centralnih gospodarskih organizmov, k. ti predstavljali prvi korak za združitev Nemčije. Molotov je pou- Sovjetska zveza noče dat; potreb-n.h informacij o produkciji sovjetske cone, kot neresnične. Sovjetska zveza je vselej pripravljena nuditi te informacije, kakor hitro so zapadne velesile pripravljene razpravljati o nemškem vprašanju. Končno .e Molotov poudaril, d? so sedanj: ameriški načrt, sarro iziaz dcločenJi krogov, ki hočejo držati Nemčijo v zameno za tako imenovana pomoč v stalni odvisnosti. Zato bi ustanovitev nemške vlade pripomogla k obrambi interesov nemškega ljudstva, toda to ne gre v račun ameriških monopolistov. konferenci, čeprav je bilo treba te-1 mi, pri čemer naj bi odstranili meje RomunsKo rspubliKo »ozdravila ves napredni svet Bivši kralj i)3 z družina lahko ostal v Romuniji BUKAREŠTA, 31. — Po proglasitvi republike :n ostavki vlad- Je prezidij pooblasti Grozo za sestavo nove vlade. Vlada je takc-le sestavljena: Predsednik Petru Groza, minister za industrijo in trgovino Georg.u Dej, zunanji minister Ana Panker, finančni minAter Vasile I.uca, notranji m nister Teodor Gcorgescu, pravosodni minister Lucreclu Patrascanu, min ster za narodno obrambo Emil Bodnarrs, m nister za delo in socialno skrbstvo Let ar Radacanu, m-nister za kulturo prof. Tra-an Skvelescu, minister za zdravstvo dr. Flarina Begdasar, min'ter za lnformarije Livereanu, minister za javna dela Teodor Jordanescu, minister za kult Strjan Stanciu. Bivši kralj bo ostal čez prazn:ke v Shaji pr- Bukarešti. Odpotoval bo v Švico čez dva ali tri dni. Vrnil se bo lahko v Romun Jo, kadar bo hotel. Vsa družina bs obdržala romunsko državljanstvo m bo lahko bivala v državi. Proglasitev republike k Romuniji na široko komentira ves svetovni tisk. Napredni t sk pozdrav.Ja novo republiko. Francoski list «Hu-manitč* p še, da Je to za Francoze v veliko zadoščenje, ker gre romunsko ljudstvo, ki Je bik) vedno med najboljšimi prijatelji Francije, po poti boljše demokracije. Vzra-doiča pa J h tudi napredek ljudskega rež ma, ki ga francosk. delavci občudujejs. Češkoslovaški tisk komentira najvažnejše dogodke od koncu Je-ta, -n sicer napovedano kandidaturo Henryja Wallaceja in odstop kralja Mihaela ter soglasno poudarja, da so tl dogodki dober znak za leto 1948. Listi poudarjajo, da Je VVailace končno sprejel poz.v, naj bi v ameriško politiko vnesel tradicije Roosevelta. Glede Romunije ugo. tavljajo, da postaja ta sedaj ljudska demokratična država in se Je osvobodila monarhije, ki Je b la težko breme. Listi in radio poudarjajo, da Je b-la monarhija negativen element za odnose med Romunijo in njenimi sosedi. To se je še posebno občut‘lo, ko je Mihael na svojem zadnjem potovanju v London pros 1 za dovoljenje vlade za poroko z dansko pr.ncez'nJo, ki je sestrična grškega kralja Pavla m v sorodstvu z nemško dina- stijo. Češkoslovaško ljudstva, ki Je navezano na ivsje republikanske tradicije, izraža vso svojo simpatijo noyi romunski republiki Uredništvo «Primorskega dnevnika» je pripravilo svojim čitateljem novoletno številko na šestih straneh. Zaradi odloka AlS-a pa je moral zPrimorski dnevnik« iziti le na štirih. Zaradi tega je izostalo tudi mnogo novoletnih voščil, katere bomo priobčevali v prihodnjih številkah, zlasti pa v nedeljski, ki bo zopet izšla na štirih straneh. Uredništvo in uprava »Primorskega dnevnika« daril, da so delegat! ZDA, An(rlii° vs* to j- tud.; razlo-r za rdpor za- n Fran-..je onemogočili vsako zo-:-1 padn h veles i, da b: v Londonu ® . vpcašan^a zdeuaitve spenili sporazum glede mirovne Nem-rije. In da n*wavajo razdre- (nrcmribe z Nmf.rn -n bit; Nemčijo, kair dokazuje njihov predlog, s katerim vladi prenesli vso oblast na dežele, med tem, ko bi pripadale centralni vlad; samo maoj pomembne funkcije. Ta politika služi za polit črno in gospodarsko razkosanje Nemčije in da se prepreči, da postane Nemčija, na svetovnem tngu, kj ga sedaj obvladajo ameriški monopolisti, znova -konkurent. Na to je omenil. Molotov, da }t mnogo slišati o ustanovitvi posebne vlade v zapadni Nemčiji, emisiji nove valute, o pripravah za zdru-žiiev francoske z angleško-ameri-ško cono, da pa bo ta politika propadla, ker jo obsoja vsa demokratična Evropa. Londonska konferenca je tudi pokazala, da hočejo napravit: zapadnjaki iz zapadne Nemčije oporišče za poseben ameriški načrt, pri čemer obljubljajo Nemčiji milijarde dolarjev za tako imenovano gospodarsko obnovo, v nemško poslovno življenje se vmešavajo ameriški senatorji; monopolisti njihove industrije pa se ho-čejo polatsiti vsega nemškega gospodarstva. V nadaljnjem govoru Je Molotov omenil, da je industrijska proizvodnja v zapadnih conah dosegla komaj 35% od one v letu 1938, da an-gleško-amer ške oblasti ovirajo razvoj nemške industrije, da niso izvedle agrarng reforme, kakor se je to zgodilo v sovjetski coni, kjer so prišli mali posestniki do zemlje. Trenutno se vodijo pogajanja za dovol tev kredita nad eno milijardo dolarjev za angleško-a mer iško cono, kar bo še bolj zbližalo ameriške in nemške monopoliste, Pred zaključkom je Molotov peta jal Marshallove navedbe, češ da pogodbe z Nemčijo in ustanovitve začasne vlade. Ta politika zapad-n-h velesil je povzroč.la polam londonske konference. Zato so zapadnjaki zaman poskušali zvrniti vso odgovornost za ta neuspeh na Sovjetsko zvezo, ki v resnic: pade ed no le na uradne kroge ZDA ter na Bev na ;n B.daulta, v kolikor Sta sledila Marshallovim navodilom. daljama, na njegovi rojstni hiši pa so vzidali spominsko ploščo, a neko ulico v Pazinu so krstili z njegovim imenom. Trinajst let po njegovi smrti je puljska prefektura njegovo ime poitalijančila v Uocini, toda — Uici-chev sin Ettore, podporočnik ita-lijan3k:ga letalstva je prišel osebno k prefektu in izjavil, da ne želi nositi poitalijančenega imena, kajti njegov oče je kot Uicich padel za Italijo, a v izvrševanju 6voje vojaške dolžnosti pa je umrl tudi pokojnikov drugi sin Giordano, ki je bil tudi pilot. V zapisnik ja dal sledečo izjavo: iFinchč vitro, \ntendo oonservare II mio cognome or.ginariot pcichi sono 1’unico maschio delta fami-glia.* Se bolj energična pa je bila vdova Eitorja Uicicha, katero službeni družinski list kljub njenim najbolj italijanskim občutkom .menu-je: Anna Ghersctich, tmiova. Uicich fu Giuseppe e Ju Francesca Cla-rich. Ona je 20. junija 1926 napravila prošnjo na občino in na prefekta, v kateri pravi, da ne sprejema priimka Uocini, ker je njen mož živ;l in delal za italijansko stvar ;n na Seči kot Italijan padel pod imenom U.oich, pa zaradi tega ne želi, da se njenim otrokom kvari ime in na ta način briše vsak spomin na očeta. Dalje pravi, da bi pristala, da ji ima menjajo v tUidch-Ughetth, ker je bilo Ugh t-11 pokojnikovo borbeno ime. Ni znano, ali »o njeni prošnji ugodili. Prefekt je vdovo v nekem poznejšem dopisu vprašal, ali bi bila zadovoljna samo z imenom cU-ghetti*, tako ga je namr:č bolel priimSk na — ič. Ana Uicich na to ni pristala in čeprav je bila po vzgoji in po prepričanju Italijanka, Je naravnost sijajno označila ramen zakonodajalca in obenem uvidela vso-jalovost njegovih nakan, ko je v svoji pritožbi napisala: -eročlla pomanjkanje živil. Industrijska proizvodnja v evropskih kapt-taltsličnih državah n« bo le tako kmalu dosegla predvojne višine. Druga polovica leta 19!,7 se je po sebno v Italiji in Franciji zrtizala industrijska proizvodnja. Poudariti Je treba tudi stalno razvrednotenje denarja v večini evropskih kapitalističnih državah. V Veliki Britaniji se širi inflacija. Gospodarstvo ni v težkem položaju samo v kapitalistični Evropi, pač pa tudi v večini držav Azije in Amerike. Na Kitajskem divja državljanska vojna v najvažnejših gospodarskih poki-rjimnh in tako še veča dezorganizacijo, ki jo je povzročila vlada, povezana na ameriški kapital. Japonsko upravljajo brez slehernega nadzorstva ameriški mililarieži |n tam se čuti glad, brezposelnost, inflacija in znižanje proizvodnje. Indeks industrijske proizvodnje na Japonskem je morda najnižji od vseh držav na svetu, ker je dosegel le tretjino predvojnega. Gospodarske težkočo, ki so po vojni nastale u Indiji, so se še zaostrile po razdelitvi dežele na dve aržavI. Na ta način je gospodarsko treh nafvečjih držav v Aziji s skupnim prebivalstvom okoli milijarde duš zapadlo v neke vrste kaos. Go- spodarstvo ZDA je prvikrat po vojni v ttžkočah, in to se lahko sodi posebno po neopravičenem dviganju oen, ki ima poln značaj inflacije in špekulacije, ter po vedno večji razliki med cenami in mezdami. V izhodni Evropi pa nam države nova aemokracije nudijo vse drugačno sliko. Polletje, ki je preteklo po prvi Marshallovi izjavi glede njegovega enačrta*, je stvarno pokazalo vztrajnost in razumnost držav, ki se ni so dale premamiti po Američanih. V tem času so države Vzhodne Evrope utrdile svojo gospodarsko neodvisnost in hkrati svojo poetično suverenost. Tudi v teh državah je bilo opaziti gospodarske težkoče, toda te so povsem drugačnega značaja in jih uspešno premagujejo kljub spletkam mednarodne in notranje reakcije. V teh državah je leto 19j7 poteklo ob utrjevanju gospodarskih temeljev ljudske demokracije z izvajanjem gospodarskih načrtov. V Češkoslovaški so dvoletni načrt i*-vrdli stoodstotno, v prvih asm h mesecih in ni nobenepa dvoma, da ga bodo izvedli tudi v oeloti do določenega roka. Češkoslovaška indu- strijska proizvodnja je že dosegla 9b% predvojne proizvodnje. Realne mezde delavcev so se zvišale. V Jugoslaviji uresničuje ljudstvo petletni gospodarski načrt z izrednim navdušenjem. Izvedba tega načrta bo temeljito spremeni’a gospodarstvo države. Tako se bo na primer industrijska proizvodnja povečala za trikrat v primeri s predvojno, poljedelska proizw>dnja pa se bo zvišala za 50%. Narodni dohodek se bo tako podvojil. Tudi v Bolgariji uspešno pr-ma-gujtjo gospodarske težkoče in odločno uresničujejo gospodarski dvo. letni načrt. Na Poljskem izi-ajijo z uspehom triletni načrt in to kljub slab i letini, ki je bila posledica »uje. P oljska industrijska proizvodnja Iv njenih 8’danjih mejah) presega predvojno proizvodnjo (upoštevajoč takratne m^jel. Poljska zunanja trgov'na Je zelo napredovala in to predvsem glede Izvoza premoga. Na Madžarskem in v Romuniji beltiijo nove uspehe pri gospodar-»ki obnovi. Posebno jt treba poudariti dobre uspehe v poljedelstvu in živinoreji na podlagi demokratične agrarne reformi, ki so jo izvedli v t:h državah. Leta 191,7 je bil pridelek v Romuniji občutno boljši kakor leta 191,6, kar je omogočilo izvoz žita. Valutna reforma, ki so jo izvedli v letu 191,7, je pripomogla k utrditvi romunskega gospodarstva. V letu 191,7 so se močno utrdile iospodarske v zi med državami nove demokracije. Važno vlogo jo imela pri razvoju gospodarstva v državah nove demokracije nesebična pomoč Sovjetske zveze, ki se Je izvajala na podlagi gospodarsk h sporazumov. Nasproti porazu kapitalistične ga gospodarstva s? jasno kaže na obzorju zmaga socialističnega gospodarstva Sovjetsko zveze. Sovjetska industrija Je dosegla presenetljive uspehe. V letu 191,7 je Sovjetska zveza dosegla na vseh področjih predvojno proizvodnjo. Sovjetsko poljedelstvo je doseglo sijajno zmago. Letošnja proizvodnja žita je presegla za 5S% lansko. Finančna reforma (n odprava raci on ir an ja so stvaren dokaz o velikih gospodarskih zmagah. Spričo propadanja gospodarstva v kapitalističnih državtjh sta ukinitev racioniranja in finančna reforma v Sovjetski zvezi zgodovinski dogodek mednarodne važnosti. K procesu proti D'£steju Dve muhi z enim mahom (Nadaljevanje) Na vsak nadin pa ugotavljamo, da to se naSli sodniki, ki so označili aretacijo petih vojnih zločincev kot nplagioi> ali popolno osebno podurienje. Odlerito povedano, iskati smo morali po zakoniku, kaj naj to pomeni m ugotovili smo, da so pri tem našli označitev za zločin, katerega pri nas poznamo samo iz knjig, ki obravnavajo suženjstvo. Dejansko govori kazenski zakonik o uplagiun, o sužnjih, o trgovini in O ravnanju z njimi. Verjetno nam manjka pravna tenkočutnost, ki odlikuje sodnike na scdiSču, ki so o tem sodili Prav zaradi tega najbrze ne razumemo, nn kakSen način je priSlo sodišče do tega, da je o popolnem osebnem podvrženju priilo celo v primeru. Kluna, o katerem so povedale, same obtežilne priče, da je kot član partizanske patrulje v uniformi prišel z ukazom, ki so ga podpisale viSje oblasti, v jezuitske zapore, da bi mu tam izročili nekatere jetnike, ki naj bi jih nato odvedli v zapore v Izolo. 7 primeru, ko so pri-Sli aretirat Valentina., je patrola, med katerimi je bil tudi Klun, spala v stanovanju Valentina, in šicer v sobi, ki jim jo je dala na razpolago zena tega aretiranca. Samo zena je povedala, da bi pav mož lahko bezal, ko bi le hotel in da so ga partizani odpeljali z dama, ne da bi ga sploh vklenili. Ce je to vpiagion aii popolno osebno podvrzenje ali zasuinjenje ali kakor že to imenujejo, so potomtakem zagrešili tako zvani *plagio» tudi karabinerji, člani patrulje, ki je pripeljala. Kluna iz genovskih zcrporov v trzaSke. Prav tako, sagreSijo «plagto» vsi policijski agenti, ki pri izvrševanju svoje dolžnosti aretirajo kriminalce ali pa jih celo uklenejo. Na mak način bi moralo sodišče potemta-ne uklepajo več' kriminalcev, ker kem opozoriti policijske agente, naj se sicer lahko zgodi, da bodo nekega dne tudi nje klicali na zatezno klop, kjer bodo obtoieni, da so koga zasužnjili. Zato lahko mirno rečemo, da je obtožba proti D'Asteju in Klunu navadna burka in povrhu tega Se zelo nespretno inscenircna. Vendar pa pri vsem tem Se nismo izgubili zaupanja v resnost tukajšnjega so-diSSa. Trdno smo prepričani, da bo zmagala zdrava pamet in da se bodo med sodnim joru>mom nnili sodniki, ki se ne bodo pridružili odločitvam tukajšnjega okroinega sodil'a glede obeh obtoženih tovarišev. Pozdrav Orlečanov tržaškemu ljudstvu Prebivalci iz vosi Orlek pri Sežani pošiljamo s proslave S. obletnice prve proletarske brigade, ki jo je 22. deoembra 1941. leta ustar novil naš veliki vodja maršal Tito, pozdrave vsemu demokratičnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja. Ob tej proslavi se vas spominjamo, dra- TU ASKI DNEVNIK VU zanika načela za katera so se partizani borili skuhaj z zavezniki proti nacifašizmu Krivični proces proti torariflu DTSsteju je razburil vso tržaiko demokratično Javnost. Včeraj zjutraj so delavci ladjedelnic Sv. Marka v znak protesta, proti temu krivdnemu procesu prekinili delo za 15 minut. Neki delavec je v imenu vseh svojih tovarišev imel ob tej priliki kratek nagovor. Končco so delava poslali tudi preteetno pismo okupacijski vojaški upravi. TVdi zrvszj, prtmarskiti part! za. nov je poslala generalu Gaitherju .pisno, v katerem odločno protestira proti postopku sodišča mpratn tovarišem. Brusa D'Es*, e in Gil-bertu Klunu. V protestu pravijo med ostalim: «Na&a dva tovariša sta v času vojne proti nacIfaSzmu kot .'hm jugoslovanske osvobodilne vojske izvršila le svojo dolžnost. Ce bi bila že kaj zakrivila, tedaj bi j:h ne smela soditi sodišča okupacijske voja&ke uprave, temveč jugoslovanska vojaška sodiKa. Ne gleie rja to pa je pr e vi nesmisel, da sedijo članom jugoslovatiske vojske in ljudske oblasti samo zalo, ker so izvršili svojo dolin ost kot borci zavezn;Ske vojske v času V Dolini nov odbor prosvetnega društ v a »Vodnik" Dan pred božičem so bile v Dolini volitve za nov odbor prosvetnega društva. Volitev so re udeležili vsi člani. Nov odbor j’ sestavljen iz članov, ki uživajo zaupanje in imajo veo potrebno voljo za nadaljevanje dela bivšega vodstva. Društvo ima štiri odseke: pevski, godbeni, dramski in športni. Poseduje bogato opremljeno knjižnico, ki pa želimo, da bi bila bolj obiskana kot v mu 1947. Letos bo praznovalo svojo 70-Ietnico obstoja in s tem borbo za kulturni napredek vaščanov in vsega slovenskega naroda. 70 let borbe proti raznim zs-t!ralc*m, predvsem proti fašisti č-nm metodam raznarodovanja. — Kljub oviram bo društvo pod vodstvom novega odbora trdno stalo na braniku narodne tradicije !n slovanskih kulturnih vrednosti. To društvo je eno od najstarejših na Tržaškem ozemlju, zato želijo novemu odboru vsi vaščani obilo u-speha pri njegovem, delu. D33CVI IM PRSSPEVK9 Za otroško božičnico 1947 to daroval: : I. rajon 45.712 lir, IL rajon 146.217, III. rajon 70.409, IV. ra- 0' tovariši, bratje in sestre, Triačrv “^ano p® :‘;s*Lah .17.214 lir. Stoka Slavko 500 Kocijančič in tov. 3200, Masutt; Mar ja 1500, prosv. društvo «Ivan Cankar* 5000, nameščenci tvrdke Beltrame 2620, Pertot 3000, prosvetno društvo «Marušič» 2000, Mizarska zadruga 1007, Gropada 7856, Mali ni in okoličani, in vam prisegamo, da vas nismo pozabili, čeprav vas je krivična, po imperialistih vsiljena meja odtrgala od vaše domovine — nove Titove Jugoslavije. Ne klonite, bodite združeni in zavedajte se, da so Trst osvobodili ter sanj krvaveli pravi slovenski in italijanski sinovi in možje ter da ga bodo zopet iztrgali iz rok imperiali*tov, ki bi radi iz Trsta ustvarili kolonijo. Slovensko narodno nledallšče v Trstu Igralska rola Sprejemni izpiti za igralsko Solo SNG v Trstu bodo v nedeljo 11. ja. nuav-ja 1948 v prostorih gledaliSIte uprave v ulici Sun Vito 17 od 10 url Prosimo vse, ki se zanimajo za igralski poklic, da se javijo z eno recitacijo iz slovenskih pesnikov (PreSeren, Gregoričič, Bor, Kajuh itd.) in z enim odlomkom iz slovenskih gledaliških iger ali slovenskih pisateljev (Cankar, Levstik, Jurčič, Finžgar, Bor itd.) Začetek predavanj bo pravočasno Javljen vsem lanskoletnim obiskovalcem in na novo sprejetim. Vodstvo Sole SNG v Trstni. Repen 1670, Bane 2460. nameščenci tvrdke Zucculn 1584. Berger Pavla in Pavle 1000, delavci "pri tvrdk; Tesoratt; 1035. Volpi >i Stel« li 7000, skupina pobiralcev mn 3000, nabrano pri uradnikih SIAU-ja 7480, Taučer Ludvik 1000, p:o-stotoljni prispevki pr; Sv. Ivanu 1701. ASI2Z lz Sv. Kr ža 7000, učiteljstvo šole pri Katmari 2670, Košuta Ester in Marij 500, družina Vovk 1000, kulturni odbor Corun. c^Ampezzo svojo prvo telimo proti Hokej klubu Cortlna ter je nad-močno zmagalo s 18:3. Mednarodna atletska zveza Je sp:ejela za člana Sovje,»ko zvezo. Ob tej priliki je predsednik mednarodnega lahkoatletskega saveza Anglež B; adl«y pa-s.al po^tavn. telegram predsedniku centralnega lahkoatletskega odbora. ZSSR. strn. S. K. Sv. Ivan je sklenili, da bo izvedel v nedeljo 4. januarja 1948 leta riiitVD, katerega največ tekmovalcev bo dospelo med prvimi desetimi, bo obdarovano s plaketo, med. rem ka Je za pevsamezniki določemo 10 različnih daril. Nastop madžarskih telovadcev pre’ož3n na nedoločen čas Zaradi neprikladnosti prostora, določenega za nastop madžarske mednarodne vrste, ki bi moral biti v soboto 3. januarja 1948, se imenovani nastop preloži za nedoločen čas. Razne vesti Boks: Poljska - Madžarska *:*■ 111.000 ljudi je prisostvovalo boksar- f t. tflknv. mej Poljsko tn Madžar-j k. »e je končala nec*dločeno. Odbojki CSR - Madtnrtka 3:< Obvestila Clan* lahkoatletskega odbora ZDTV bo vabljeni, da se udele*4 sej«, ki bo v petek 2. januarja ob 18.30 v prostorih zveze. SK Greta. V petek ob 20. uri naj se na sidežu zb rejo sledeči igralci: Lisot, Mattel. Sgrubissa, Maurl, Bubula. Oregori, Pecchiari, Mislfj. goldano, Micheli I. in II.. Mu.lv svojih gospodarjev. da bi čimveč pridelati za njih, silili svoje otroke k delu in zanemarjati njihovo izobrazbo. Za lažje razumevanje gornjih ugotovitev, moramo imeti pred očmi, da je večina kmetskega Ijud-slva istrskega okrolja slovenske ali hrvatske narodnosti, mei tem ko so bili vsi veliki posestniki italijanske narodnosti, kt so predstavljali takoimenovano «deželno gosposko». Sirjenje kulture med delavskimi množicami vzbuja istočasno tudi narodnostni čut in tega so se dobro zavedali ti gospodje. Na vsak način se je hotelo prikaaatl, da vprašanje Slovenskega ali hrvatskega ljudstva v Istri niti ne obstoja in da je to le vprašanje, ki se je porodilo v glavah nekaterih učiteljev ali duhovnikov, ki so prišli od drugod. Ta miselnost je. le nadaljevanje miselnosti daljnih prednikov is srednjega veka. Ce prelistamo nelcoliko strani «Zgodovine Sole v Istriv vidimo, da so takratni p’emenUaSi, ki so sestavljali občinski svet, bili po veliki večini analfabeti. Na cdredbe in odločbe so sz skupno s tako Imenovanim ((ptteStatomi) podpisovali s Križem. Njihovi potomci »o Sli do današnjih dni po istem kopitu in skuSeli z vsemi sredstvi obdržati ljudstvo v kulturni temi. Toda napake srednjeveške miselnosti in načrtnega raznarodovanja s pomočjo nazadnjaStva in kulturne zaostalosti se morajo odpraviti v najkrajšem času. Ljudska oblast danes ne dela razlike med narodnostnimi slMptnaml in skrbi Istočasno za vse tri narodnosti Istrskega okrožja tudi na kulturnem polju. Zato je pričela v istrskem o-hrožju graditi Sole, ljudske domove in druge prostore, ki sluzijo sloupni ljudski izobrazbi brez razlike narodnostne pripadnosti. Poleg tega up iva na starte, s tem da starsi razumejo nujnost izobrazbe pošt-Ijetnja otrok v Mie in istočasno nudi tudi starejšim ljudem možnost nadoknaditi to, kar so v dobi faitzma izgubili. Izobrazba je podlaga naprednemu življenju. To je geslo in utemeljena resnica, na kateri se razvija novo Življenje. Ce je bil v prejSnjih režimih interes nekaterih posameznikov, da so ljudstvo držali v temi, je danes dana ljudstvu, motnost, da si razširja kulturno obzorje. Zaradi tega se ne gradijo saimo tole, v katerih se otrok nauči najsnovnejSih pojmov čitanja in pisanja, ampak se ustanavljajo Sole, kjer se dijaki učijo naprednega obdelovanja lemlje. Vsakdo ve. da bo vsestransko izobražen otrok, ki bo pozneje dobil zemljo, mnogo late vodil gospodarstvo ter istočasno mu bo zemlja mnogo več nudila, kot dosedanjemu obdelovalou, ki dela ta. ko, kot je delci njegov cSe, njegov ded ali praded. Pravkar minulo leto je privedlo do uresničenja večjega dela načrtov za izgradnjo Šolskih in sploh kulturnih poslopij. Na mnogih sezidanih Šolah jc le zaplapolala zastava ob zaključku del. Ta zastava, ki je videla naSo zmago nad sovražnikom in nad vs&mk kar nam je preteklost vsilila s svojimi nazadnjaškimi nazori, je znak naSe svobode in nas bo spremljala v borbi v bodoče. Nove Sole, ki smo jih sezidali v letu 1947. in ki jih bomo sezidali v tem lebu, nam bodo svetilniki naSe lepSe bodočnosti. Isto-tako boda priče bratstva med Slovenci, Italijani in Hrvati in dokaz, da Ijudslca oblast skrbi za razvoj kulture vsakega posameznika in celote, brez razlike na nerodnost. vem sestanku se je vpisalo v ohno-vitveno zadrugo preko 30 članov in tem bodo gotovo Sledili Se mnogi drugi. Obnovitvena zadruga tudi v Umagu V soboto so v Umagu imeli mno-Si«5rn 6est.nek, na katerem so razpravljali o umestnosti in nujnosti ustanovitve obnovitvene zadruge. Sestanka se Je udeležlo pireko 150 ljudi In mnogi so pogosto posegali v diskusijo. Zadruga ima namen s pomočjo fonda 15 milijonov lir, ki gi bo debila, zigraditi in ohnavlti najpotrebnejša poslopja ki so bila porušena v času vojne. Bombardiranja Umagu niso prlzideji'a mno go Škode, pač pa Je naoistiftna vojaka ob nvojem umiku napravila irmogo Škode s tem, da je miolrala iprstaini&ke objekte. Zadružni tfut med ljudstvom se je opazil na tom sestanku s tem, da so mnogi ljudje uvideli, da je najbolje prevzeti obnovo v zadruž. nem sm sfu In sicer tako, da se obnovijo najprej ht.Se najbolj potrebnih in da v obnovitveni »drugi e'so zastopani samo kot čCami zadruge ljudje, ki eo utrpeCi »kodo v ftasu vojne, ampak tudi drugi prebivalci. Razlika med obnovitveno zadrugo in med uradom za javna dela v Trstu je priSla do izraba. Tu bo fond, ki Je na razpolago obnovitveni zadrugi, dodeljevati posameznikom le po sklepu vsega ljudstva, oz. vse zadruge, ki bo vrSila neposredno kontroCo nad vsem poslovanjem, mei tc«n ko Je urad za Javna dela v Trsitu posloval po svojem posebnem način« in {“iga/r rceuttate smo videli pri od-krjtju znanega Škandala. Ze na pr- Neuiemeljone govorice Ze dalj čjsa se epaša, da nekatere cS:be, ki so gotovo povezane z elementi reakcionarnih tendenc širijo vesti, da pancik «Trleste», ki vrt! prevoz ljudstva Trst-P ran, ne odgovarja namenu in da predstavlja za potnike celo nekako nevaj-nost. Te govor ce širijo z zlobnim namenom, da bi se potniki ne posluževali! tega parnika. , Vodstvo pristanišča v Kopru nas obvešča, da so te vesti popofcoma bree podlage, ker je parnik pred uporabo ievršil poizkusno vožnjo in bil odobren od strani odgovcrnega tehničnega osebja. Najfcrže Je nekaterim zelo dcCg čas, im bi radi znova vsnostavili svoje morske linije, katere so j'*r. j z preteklih časih polnile njihove j nikdar petoe žepe. k solidarnosti, bratstvu in enotnosti našega ljudstva v borbi za dosego demokracije. Blagostanje in dobrobit pomenita napredek. Napredek pa ni drugega kot rezultat nadčloveške borbe, ki jo izkoriščani vodijo mnogo stoletij proti izkoriščevalcem. Ce v naSih vročih željah za boljšo bodočnost omenjamo blagostanje, omenjamo tudi borbo in žrtvovanje, ker brez borbe in žrtev ni mogoče doseči nikake blaginje. Zato pomenijo želje nas antifašistov poziv k pomirjenju na tem naSem izmučenem ozemlju. Da bomo to pomirjenje dosegli, naj se vsi poštenjaki potegujejo za bratstvo med narodi. Le tako bomo dosegli mir in blagostanje za nase otroke. Smrt fašizmu - svobodo narodu AntifaSisti (z ul. Tiger pripis. Ob tej priliki se želimo zahvaliti vsem posameznim tovarišem in demokratičnim organizacijam, ki so nam za časa naSega jet. niitva kakor tudi za božič z darovi in vzpodbujanjem olajSali naSe žalostno življenje v ječi. Novoletna številka «Soče» Izšla je novoletna številka «So-fe», tedenskega, glasila DemokratiJ-ne fronte Slovencev v Italiji, ki je na dvanajstih straneh, z bogato , G. Houston, H. Jot ARMONIA. 15.30: «Peta: ne ul jaj!», Ch. Laughton, E. Raine 1 IDEALE. 15.30: »Indijanska de*J ca», Dolores del Rio. IMPERO. 15.30: «Prodam svoje žit ljenje». MASSIMO. 15.30: «Razbojniki 3» hare>. RADIO. 15.30: »Mavrica nad ko», Mara Bobbry. KINO V NABRE2INT, samo djj nes: «Na varaj me z menoj>. i | merikaneki filmi Odg. urednik DUŠAN HRESC.A Tisk Stabilimento Tip. Triestll Prosvetnemu društvu primerne prostore! 2e od enem mesecu od ustanovitve prosvetnega društva v Umagu Se je začelo z deli za ureditev primernih prostorov za ve 'jo deja vnost prosvetnega diruStva. Prosvetno društvo mora Vrne ti pr>r.err.o čitalnico, kakor tudi primemo dvorano za zbiranje in razvedrilo članstva. De.o za to ureditev je bilo sicer začasno ukinjalo, toda čim bodo vremenske prilite dopu&čale se bo delo nadaljevalo in t)uai zaključilo. IZLETI Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 4. januarja smučarski izlet v Sappado v Karntil. Odhod ob 5. zjutraj .z uil. P. Severa Isto nedeCjo peš izlet v SompolaJ pri Nabrežina. Zbiranje In odhoa iz Barkovelj od zadnje tramvajske postaje. Odhod ob 7.30. V nedeljo 11. t. m. bo smučarski ialet na Croi vrh s smučarskimi tekmami na 8 km mošk; im na 3 Van ženski progi. Vabimo vse tekmovalce, da se vpišejo do ponedeljka 5. t. m. od 19.30 do 20.30 m sedeflu PDT, trg Ponterosso 6/II. Vpisovanje za -alete sprejema tudi trgovina Viain v ul. Roma 15 in čevljar P.rc, i»l. Settefontane 3. Vpi' sovanje se zaključi nepreklicno 6. Januarja. t Tržaškim prijateljem in znancem sporočamo, da Je preminul v Tržiču pri Kranju naš nad vse ljubljeni svak FERDINAND ŽAGAR Pogreb J« bil 30. decembra 1947 v Tržiču. Trst 31. 12. 1947. Žalujoči: Irma Cok in Anica vd, Kalan, svakinji; Mija in Odo, nečaka. S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno včst, da nas je v 77 letu starosti za vodno zapustil naš ljubljeni oče, stari oče, brat n stric ŠTEFAN GODINA tiskar v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 2. januarja 1948 ob 14.30 lz hiše žalosti Vrdela-Skoljet 168 na pokopališče k Sv. Ani. Trst 31. 12. 1947. Žalujoče družine: GODINA, ŠKABAR !n SORE. r NECCHI Prodaja na nliroke TVRDKA Tuli iu IH ata le TRST Ul. C. Battisti 12, tel. 6533 Podružnica v TRŽIČU Korzo Srečno <*r veselo novo leto želi vsem svojim gostom in prijateljem Peršič Franc brivski in damski salon GORICA - Šempeter Srečno in veselo novo leto želi cenjenim gostom in odjemalcem GRGIČ LOVRENC trgovec in gostilničar TRST Padriče J Sretno in veselo novo leto leli vsem svojim odjel-malcem in prijateljem MOLIMRI S0SSICH mesnica kojnskega mesa TRST, ul. Settefontane 6 Tel. 94-387 Srečno m veselo NOVO LETO zeli vsem T PAPYROS PAPIR IN GRAFIČNE POTREBŠČINE TRST, ul. Fabio Severo 10 gun;jlm oenjenim odjemalcem in prijateljem k RALE KAREL trgovina jestvin in tobakama GROPADA 97 Srečno in veselo novo leto teli vsem Mežek in Petrič OPČINE BRADI) MARTELANC urar in zlatar, želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo leto. TRST Barkovlje, Lungomare 135 Srečno in zadovoljno novo leto teli Okrajna poslovna zveza nabavno - prodajnih zadrug, z. z o. j. POSTOJNA Srečno (n veselo novo leto teli vsem Martinčič Alniz Zaloga tobaka in pisarniških potrebščin ŠEMPETER, Nova Gorica Srečno in veselo novo leto želi vsem odjemalcem PRELOG JOSIP trgovina z jestvinami TRST ul. delllstria 31, tel. 90-225 Srečno in veselo novo leto teli svojim gostom . Ruret Jože gostilna pri «Društvu» RICMANJE 6 Srečno in veselo novo leto teli svojim odjemalcem In prijateljem Hrovatin Aleksander mesnica TREBČE 23 Srečno in veselo novo leto teli svojim odjemalcem MF.VLJA JOSIP mesnica BAZOVICA 1 Srečno in veselo novo leto teli vsem svojim odjemaloem Vnlli Harel trgovina jestvin BAZOVICA Srečno in veselo novo leto teli vsem. svojim odjemalcem in gostom Mahnič Ivan trgovina jestvin in gostilna BAZOVICA Srečno in uspešno novo leto leli vsem svojim članom i« odjemalcem Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. j. v T R S T U Urad in skladišče: UL. U. FOSCOLO 1 — Tel. 94-386 Prodajalna: UL. MERCADANTE 4 — Tel. 88-19 k Srečno in veselo novo leto leli vsem svojim cenjenim gostom in prijateljem gostilna „T4l/ERM OEL PORTO11 KOPER Srečno in zadovoljno novo leto želi vsem Zadruga prodajalcev kuriva z o. z. TRST ul. delle Mrli zle Srečno in veselo novo leto teli svojim odjemalcem in prijateljem VODOPIVEC trgovina z jestvinami TRST, ul. Commerciale 95 Srečna in veselo novo k to tel i svojim odjemalcem in prijateljem TRAMPEZ FRANC trgovina z jestvinami TRST ul. S. Cilino tel. 84-14 Srečno in veselo novo lelo želi vsem trgovinsko podjetje « ISTRft PRERftD » sedež Koper KOPER Srečno in veselo novo leto 1947 teli cenj. odjemaloem Mislej Jože trgovina z jestvinami TRST ul. Piceardi 18 Srečno in uspeha polno novo leto leli vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem GREBEN EDVARD trgovina jestvin NABREŽINA Srečno novo leto 19±7 teli svojim odjemalcem DDJM0VIČ 9. TRST, ul. Settefontane Tel. 90-802 Srečno in veselo novo leto teli vsem svojim gostom gostilna BERTOŠ TRST Vicolo Osped. Mili tare 16 ZA NOVO LETO! Voščilo moje je veselo, za znance in vso klientelo. Enako drugim izven STO-ja topla so voščila moja. JOSIP KRAVOS SF. H/AN kot Jofež tudi sem poznan. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim klientom Krojačnica Mozetič TRST, Garibaldijev trg Tel. 90280 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem CESAR JOSIP trgovina z jestvinami TRST ul. Molin a Vento 120 Tel. 93-991 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem JAKOB PERHAEC trgovina žganja, likerjev in desertnih vin TRST ul. Xidias 6, tel. 67-23 Zadovoljstva in obilo uspehov v novem letu teli vsem Bidovec Rudi trgovina z jestvinami TRST, ul. Genova 13 Tel. 7700 Srečno in veselo novo leto želi vsem GORIVO veletrgovina s kurivom KOPER Srečno in zadovoljno novo leto želi vsem E I V 0 D d. d. PODRUŽNICA KOPER . —J kt Uspeha polno in veselo novo leto zeli vsem svojim gostom Milkovič Štefanija gostilna GROPADA 60 Srečno »n veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom m prijateljem kavama in restavracija „L 0 G Gl A“ KOPER Srečno in veselo novo leto teli svojim odjemalcem in gostom Petaros Tončka gostilna in mesarija BORŠT 60 k Srečno In veselo novo leto teli KMETIJSKA NABAl/NA PltODAJfilA ZAmiUGA z o. j. POSTOJNA Srečno in veselo novo leto želi vsem Konzorcij gostilničarjev in krčmarjev za Trst in ozemlje, zadruga z o. z. TRST ul. A. Caccia 3 Srečno in veselo novo loto teli vsem svojim gostom Pavletič Just gostilna BORŠT 29 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem Cej Rihard trgovina jestvin RICMANJE 6 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in znancem krojačnica CECCHINI TRST Korzo 3, tel. 29-101 Srečno in veselo novo leto teli svojim odjemalcem Cok Anton trgovin jestvin LONJER Veselo in srečno novo leto teli ulem *vo|lm odjemalcem, gostom in prijateljem Grgič Andrej tovarna šifona in gostilna BAZOVICA Zadovoljno In uspeha polno novo leto teli svojim gostom In prijateljem Franc Križmančic gostilničar BAZOVICA, 185 Zadovoljno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem Križman Herman trgovina jestvin BAZOVICA Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim gostom in prijateljem gostilna „JADRAN“ TRST Sv. Jakob Srečno in zadovoljno noto j Po leto teli svojim gostom ln prijateljem __B<7t - B Zjkto: Mo/.inn Jože u1 p ■■■h h čdn v 7 lil rav, . Ta L/v, gostilna pri «šoli» TREBČE 34 ZADRUŽNI HONZDRCII TRGOVCEV Z ŽIVIH za Irsl in okolico konzorcij z o. j. TRST ul. Torrebianca 27 * želi vsem sre*no in veselo novo leto. P*"«,* J;.. n> C* In. »t je ntt, 9*7. 1,1 9S